Priloga: Sodobne bolezni

Sodobne bolezni Petek, 22. junija 2018

Preobilje povzroÄ?a epidemijo kroniÄ?nih bolezni

ZAVAROVANJE ZA TEŽJE BOLEZNI Finančna gotovost v času okrevanja po postavljeni diagnozi.

V primeru 25 najpogostejših težjih bolezni vam zavarovalnica izplača 75 % ali 100 % zavarovalne vsote.

Ugodnost: brezplačna biološka analiza Vzajemna NutriCheck.

Na podlagi analize boste izvedeli, katera hranila so glede na vaš genski zapis najbolj primerna.

Zdravja ne moremo kupiti, lahko pa poskrbimo za lažje okrevanje.

Bolezni, kot so rak, možganska kap ali srčni infarkt, ne moremo predvideti, lahko pa ogromno naredimo sami z zdravim načinom življenja, da takšno diagnozo preprečimo. Število oseb, ki zbolijo za katero od težjih bolezni, med katerimi je tudi rak, se povečuje, proces zdravljenja pa je dolgotrajen.

Vzajemna, d.v.z., Vošnjakova ulica 2, Ljubljana. Vsa zavarovanja se sklepajo po veljavnih pogojih Vzajemne, d.v.z.

Finančna varnost v primeru težjih bolezni Težja bolezen prinese veliko sprememb v način življenja in povzroči izpad dohodka v primeru trajnega zdravljenja in nesposobnosti za delo. V ta namen v Vzajemni nudijo zavarovanje za primer raka, da se lažje spoprimete z omejitvami, ki jih prinaša bolezen. Za dodatno finančno varnost pa so oblikovali tudi prvo pravo zdravstveno zavarovanje za težje bolezni pri nas, ki omogoča zavarovalno zaščito za primer 25 najpogostejših težjih bolezni, med katere se uvrščajo tudi rak, srčni infarkt in možganska kap. V primeru, da zavarovanec zboli za katero od 25 težjih bolezni, dobi izplačano zavarovalnino, izbiramo pa lahko med zavarovalnimi vsotami od 10 do 100 tisoč evrov. Prednost tega zavarovanja je, da v večini primerov težjih bolezni zavarovalno kritje ne preneha, pač pa lahko kljub izplačilu zavarovalnine ostanemo še naprej zavarovani. Zavarovanje je oblikovano tako, da zavarovalno vsoto prejmemo trikrat v dobi trajanja zavarovanja.

Zavarovanje za težje bolezni vam omogoča lažjo dostopnost do zdravljena, saj si z njim zagotovite prepotrebna finančna sredstva v primeru, da zbolite za eno izmed najpogostejših težjih bolezni.

Z izplačano zavarovalnino si lahko: • krijete stroške za boljša ali drugačna zdravila, tehnične pripomočke, • kakovostnejše terapije, operacije v tujini, dodatno nego na domu ipd., • krijete dodatne storitve, kot je okrevanje v zdravilišču, alternativno zdravljenje ipd., • nadomestite izpad dohodka zaradi odsotnosti z dela, • odplačate kredit ali dolgove, • izboljšate kakovost življenja, ki jo je bolezen poslabšala (npr. posegi v stanovanju).

www.vzajemna.si

UVODNIK

Koliko smo se v resnici pripravljeni potruditi za svoje zdravje?

E

pidemija sodobnih kroničnih bolezni je povezana z udobjem, ki so ga prinesli preobilje in tehnološki presežki.

Priklenjeni pred različne zaslone in v primežu udobnega avtomobilskega sedeža, ki nas popelje, kamorkoli si želimo, tudi od doma do najbližje trgovine, smo oropani človeku nujno potrebnega gibanja. Zdrava hrana postaja vse dražja, dostop do nezdravih prigrizkov z visoko energetsko vrednostjo pa je prelahek. Nič čudnega, da udobje plačujemo s trpljenjem zaradi kroničnih bolezni.

A je v teoriji vse dokaj enostavno. Odgovor je zdrav življenjski slog – zmernost pri jedi, telesna dejavnost, normalna telesna teža, odpoved kajenju in slabemu nadzoru nad krvnim tlakom, če smo »tvegani«, še nadzor nad krvnim sladkorjem in lipidi. In z veliko verjetnostjo se bomo lahko izognili večini kroničnih bolezni. Toda žal se je pri obilici obveznosti treba telesne dejavnosti danes lotevati zavestno in z veliko motivacije. Prav tako je potrebne veliko motivacije za brzdanje želja po stalnih prigrizkih, s katerimi pravzaprav nemalokrat tešimo bolj trenutne psihološke primanjkljaje. Imamo težko delo, a odločitev je naša.

Je izgorelost realnost sodobnega časa?

Na življenje ljudi pa seveda vplivajo tudi družbene norme in ekonomske razmere. »Živimo v družbi, kjer je v ospredju lov za dobičkom. In to ne v smislu družbenega dobrega, temveč v smislu iskanja dobička velikih korporacij, katerih lastniki so večinoma posamezniki. Ti ves čas iščejo poti, kako maksimirati dobiček, to pa je žal predvsem v škodo ljudi, saj se z njimi nihče več ne ukvarja in ne sprašuje, v kakšnih razmerah delajo in koliko napora lahko prenesejo,« je za

Medicino in ljudje pred nedavnim dejal psihiater in nevrolog Gorazd Vojteh Mravlje. Je izgorelosti sploh mogoče ubežati? Poleg uresničevanja v poklicu mora človek znati poskrbeti tudi za samouresničevanje na zasebnem področju. Da denimo konjiček sploh lahko zaživi, mora vanj vlagati čas, pozornost in čustva, je prepričan Mrevlje.

In podobno velja za zdravje: če bomo vanj vlagali v obliki zadostne telesne dejavnosti in nam ne bo vseeno, kaj damo v telo, se nam bo »vložek« povrnil v obliki lepega in zdravega telesa ter še boljšega psihičnega počutja. To vsi vemo, samo pravo pot moramo najti.

Zdravo življenje je postalo industrija

Noemi Kandus, urednica priloge Sodobne bolezni

Čeprav je že dolgo jasno, da preventiva in izobraževanje ljudi o zdravju zelo prispevata k bolj zdravi družbi, ni podatkov, kako učinkovito je dejansko porabljen ta denar. In koliko imamo od vseh preventivnih akcij. Marsikdo bi rekel, da je preventiva predraga glede na učinke. Ljudi težko zavaruješ pred lastno neumnostjo. Radi imamo bližnjice do zdravja in lepote, saj želimo biti srečni zdaj, in ne šele čez nekaj let trdega dela. Zato raje pogoltnemo tableto kot pa vsak dan »oddelamo« vsaj pol ure vadbe in pazimo na energetski vnos. »Ob trdem delu in odpovedovanju si vendar zaslužim kaj dobrega,« si mislimo. Pa je to res dobra izbira? Zakaj so izbira stvari, ki jih »moramo« imeti, v resnici pa za življenje niso ne nujne ne koristne? Čeprav s tem poganjamo svet, BDP in razvoj, ne »poganjamo« sami sebe. Je torej razvoj človeštva v neslutene razsežnosti res nujno negativno povezan s človekovo blaginjo in njegovo vlogo v razvoju vrste? Dovolj vprašanj za to poletje.

Pazite nase.

Sodobne bolezni je priloga časnika Finance.

Urednica priloge:

Oblikovanje in prelom: Finance

Izid: 22. 6. 2018

Noemi Kandus

Lektoriranje: Finance

Naklada: 12.000

noemi.kandus@finance.si

Fotografija na naslovnici: Shutterstock

Partnerji projekta sodobne bolezni:

Vaš partner za zdravje.

Sodobne BOlezni 3

Globalni status kroničnih bolezni

38 milijonov smrti vsako leto 74 %

(28 milijonov)

pojavnost v državah z majhnimi in srednjimi prihodki

50 % smrti zaradi kroničnih bolezni povzročijo srčnožilne bolezni.

Rak, diabetes in kronične pljučne bolezni s srčno-žilnimi boleznimi letno povzročijo 85 % globalnih smrti zaradi kroničnih bolezni. kajenje

4

prepleteni dejavniki tveganja

slabe prehranske navade

fizična neaktivnost

alkohol 4 Sodobne bolezni

Svetovna zdravstvena organizacija je pozvala k 25-odstotnemu zmanjšanju števila prezgodnjih smrti zaradi kroničnih bolezni do leta 2025.

»Ubijalci« sodobnega sedečega človeka Visok holesterol

KRONIČNE PLJUČNE BOLEZNI

Visok krvni tlak

SRČNO-ŽILNE BOLEZNI V EVROPI

6 milijonov novih

primerov srčno-žilnih bolezni je vsako leto v EU.

3,9 milijona Evropejcev vsako leto umre zaradi srčno-žilnih bolezni.

15 % smrti zaradi

srčno-žilnih bolezni je posledica visokega sladkorja v krvi.

Kajenje

Alkohol

Slabe prehranske navade

SRČNOŽILNE BOLEZNI

RAK

Debelost

DIABETES V EVROPI

2014 = 52

milijonov ljudi

2015 = 68,9 milijona ljudi

DIABETES

Nezadostna telesna aktivnost

STROŠKI V EVROPI Srčno-žilne bolezni Evropo stanejo 210 milijard evrov na leto: 35 % stroški zdravstvene oskrbe, 26 % izguba produktivnosti, 21 % nega ljudi s srčno-žilnimi boleznimi.

Diabetes Evropo stane 143 milijard evrov na leto.

36 milijonov ljudi

je v nevarnosti, da zboli za diabetesom tipa 2.

Samo dobra polovica evropskih držav ima nacionalne programe boja proti diabetesu. Slovenija je med njimi.

Po ocenah bo globalni raziskovalni trg diabetesa do leta 2022 dosegel 10,6 milijarde dolarjev, ocenjena vrednost raziskav za leto 2017 je bila 8,3 milijarde dolarjev, kar v ocenjenem obdobju pomeni 4,8 odstotka skupne letne stopnje rasti (CAGR).

Sodobne bolezni 5

»UBIJALCI« ŠTEVILKA ENA

Sladkorna bolezen je več kot le povišan sladkor

Srčno-žilne bolezni, predvsem bolezni koronark in srčni infarkti, ostajajo vodilni vzrok smrti tudi v populaciji sladkornih bolnikov tipa 2. Ne glede na to, kako agresivno so diabetologi od odkritja inzulina zdravili povišan sladkor v krvi (glikemija), so bili dolga leta obupani.

Redakcija Medicine & ljudje

medicina-danes@finance.si

Z

a manjšo umrljivost sladkornih bolnikov in manj srčno-žilnih zapletov niso mogli veliko storiti. Najnovejše terapije za zniževanje glikemije pa imajo danes pomembne srčno-žilne učinke, zato so močno posegle v obravnavo sladkornih bolnikov.

Patofiziologija sladkorne bolezni kot glavnega vzroka za srčno-žilno bolezen je zelo kompleksna, posredno pa je znanih nekaj povezav: slabo urejena glikemija in znotrajcelične presnovne spremembe lahko povzročijo oksidativni stres, vnetje in poškodbo endotelijskih celic, kar se stopnjuje od ishemije do srčno-žilne bolezni. Vse od odkritja inzulina pred 60 leti so iskali najboljše zdravilo za uravnavanje glukoze. »Znana študija o diabetesu UKPDS je pokazala, da je treba diabetika zdraviti od 15 do 20 let, da so rezultati vidni tudi pri srčno-žilnem stanju, medtem ko so na majhnih žilah rezultati vidni zelo hitro. Ne glede na to, kako agresivno zdravimo glikemijo, to ne vpliva veliko na umrljivost zaradi srčno-žilnih dogodkov,« je pojasnil izraelski 6 Sodobne bolezni

kardiolog prof. dr. Chaim Lotan na vsakoletnem srečanju diabetologov ADIT. Nekoliko drugače je pokazala prav tako zelo znana študija o diabetesu STENO 2, v kateri so poročali, da ob zdravljenju vseh tveganj pomembno zmanjšamo tudi srčnožilno umrljivost. A neizpodbitnih dokazov dolgo ni bilo.

Vsa zdravila morajo skozi sito!

Potem pa se je zgodilo nekaj prebojnega. Ameriška agencija za hrano in zdravila (FDA) je zaradi nejasnosti o vplivu zdravil za zniževanje sladkorja v krvi na srčno-žilno varnost (afera roziglitazon) leta 2008 zahtevala, da vsa novejša antidiabetična zdravila opravijo preverjanje srčno-žilne varnosti. Leta 2012 se je temu pridružila še Evropska agencija za zdravila (EMA) s praktično enakimi zahtevami. FDA je v študijah varnosti ob znižanju glukoze opazoval tudi, kaj se dogaja pri srčno-žilnih smrtih, miokardnih infarktih in kapeh. Rezultati študij pri treh terapevtskih skupinah zdravil, kjer so opravili preverjanje – gre za tri učinkovite razrede antidiabetikov, ki delujejo na različna prijemališča, zaviralce DPP-4, agoniste GLP-1 in zaviralce SGLT-2 –, so bili na teoretični ravni fantastični. Dokazali niso le varnosti, temveč tudi učinkovitost v smislu zmanjšanja umrljivosti zaradi srčno-žilnih dogodkov in hospitalizacij zaradi srčnega popuščanja.

Tega nihče ni pričakoval, najmanj pa diabetologi.

Leta 2015, ko so bili na vsakoletnem mednarodnem srečanju diabetologov objavljeni prvi res prepričljivi dokazi študije EMPA-REG OUTCOME za zaviralec SGLT-2 empagliflozin, so presenetili vse. Z diabetologije in sladkorja v krvi je bila pozornost nemudo-

ma preusmerjena na kardiologe in srce. Po mnenju dr. Lotana so odkritja v zadnjih letih spremenila tudi razumevanje in razmišljanje, kako lahko končno res zmanjšamo srčno-žilno umrljivost pri sladkornih bolnikih tipa 2.

Toda pazljivo!

Toda ali to pomeni, da sta primarna preventiva (lipidi, krvni tlak) in uravnavanje sladkorja zdaj manj pomembna, je ob teh rezultatih predvsem zanimalo zdravnike, ki se vsak dan srečujejo z ljudmi s sladkorno boleznijo. Kot pravijo, zapletov sladkorne bolezni pri visoko tveganih bolnikih kljub vsemu ne moremo preprečiti, študije, ki so tako spodbudne, pa so za zdaj pokazale rezultate le pri teh bolnikih.

Ali ne bi v študije vključili širše populacije bolnikov, denimo tudi tiste s prediabetesom, in ugotovili, kakšni so rezultati tam? »Ne mislim, da moramo glede nadzorovanja lipidov, slabega holesterola in sladkorja v krvi razmišljati drugače, a zdravljenje sladkorne bolezni se z novimi dejstvi vendarle spreminja. Zdaj posvečamo pozornost tudi srčno-žilnim izhodom, saj je to tisto, kar bolnike ubija!

Zdraviti jih je treba čim bolj zgodaj,« je poudaril. »Zelo pomembno je, da držimo glukozo na nizkih ravneh, a pomemben je bolnik kot celota, vsako tveganje, od kajenja dalje, ne samo sladkor. Bolniki umirajo zaradi bolezni srca, zato je treba zdraviti vse dejavnike tveganja!« je pojasnil prof. Lotan.

Je mogoča »regeneracija« betacelic?

Velik interes, ki ga imajo pri obravnavi sladkorne bolezni različni deležniki, od zdravstvenih blagajn do farmacevtske industrije, najbolje ilustrira podatek o 425 milijonih sladkornih bolnikov in dodatnih 46 odstotkih zemljanov, pri katerih bolezen še ni odkrita. Na ta izjemni stroškovni in prihodkovni potencial je na nedavnem obisku v Sloveniji opozoril prof. James D. Johnson, eden vodilnih raziskovalcev fiziologije betacelic na svetu. Kot je dejal, se raziskovalci danes izjemno trudijo narediti preboj pri zdravljenju sladkorne bolezni. Intenzivno iščejo tudi metode za zaščito oziroma nekakšno regeneracijo betacelic, odgovornih za izločanje inzulina.

Poti so različne. Poleg farmakološke obravnave, kjer se iščejo morebitna nova zdravila, poskušajo

Dan, ko človek izve, da ima sladkorno bolezen, ni hkrati tudi prvi dan prisotnosti bolezni in razvoja kroničnih zapletov. Bolezen je lahko tiho potekala že več let, le da posamezniku na videz ni povzročala težav.

Asist. dr. Aleš Skvarča, specialist internist diabetolog s KO za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove v UKC Ljubljana

trebušni slinavki pomagati z matičnimi celicami.

Zelo intenzivno pa raziskujejo tudi vpliv različnih življenjskih slogov.

Danes je povsem jasno, da so presnovne motnje tesno povezane z debelostjo. Prepogosto uživanje energetsko prebogatih obrokov betacelice nenehno »draži« in jih spodbuja k izločanju inzulina.

Odzovejo se torej s povečano proizvodnjo tega hormona, vendar jih stalna aktivnost skozi daljše obdobje zelo izčrpa. Betacelice morajo proizvajati več inzulina, še preden zaznamo sladkorno bolezen v fazi prediabetesa. Vzrok za stanje, ki ga imenujemo hiperinzulinemija, je, da postanejo tkiva slabše odzivna na inzulin, trebušna slinavka pa se preprosto odzove s povečanim izločanjem tega hormona. Johnson je poudaril, da so povišane vrednosti inzulina v krvni nevarne že same po sebi, saj presežek inzulina pomeni več tveganj.

Kako preseči epidemijo presnovnih bolezni

Kaže, da ena od poti vodi prek nadzora izločanja inzulina v trebušni slinavki. Pri miših, ki zaradi genske spremembe niso sposobne proizvajati presežka inzulina, so Johnson in sodelavci namreč odkrili vrsto pozitivnih učinkov. Kljub uživanju zelo mastne hrane se miši niso redile, njihova tkiva (denimo mišice) so ohranila normalno občutljivost za inzulin, sladkor pa je tudi s staranjem ostal v okviru normalnih vrednosti. Še več: živali so živele dlje od tistih z normalnimi, nespremenjenimi geni.

Omenjeni izsledki so izjemno pomembni za človeka. Opozarjajo na to, da lahko z razmeroma preprostimi spremembami življenjskega sloga znižamo raven inzulina v krvi. Že dolgo je jasno, da imata pri tem glavno vlogo ustrezna prehrana in zadosti gibanja, čeprav – kot je poudaril Johnson – ni vse tako preprosto, kot so sprva mislili. Znova se je namreč izkazalo, da je vsak izmed nas drugačen, nadaljevanje raziskav pa se usmerja v preizkušanje različnih makroživil, njihovih kombinacij in identifikacijo morebitnih genskih značilnosti vsakega izmed nas. Te nam bodo v prihodnje morda razkrile, kakšna prehrana bo najmanj obremenila našo trebušno slinavko, pa tudi to, kaj lahko posameznik pričakuje od različnih oblik telesne vadbe.

PREVENTIVA

Preobilje povzroča epidemijo

kroničnih bolezni

Krivulje obolevnosti kažejo, da sta »epidemiji« srčno-žilnih bolezni in raka časovno povezani z udobjem, ki so ga prinesli preobilje in tehnološki presežki.

Redakcija Medicine & ljudje medicina-danes@finance.si

Z

adnji so nas priklenili pred različne zaslone in za volan (ta nas je oropal osnovnega gibanja, hoje), imamo prelahek dostop do hrane, še posebej do nezdravih prigrizkov z visoko energetsko vrednostjo.

Udoben življenjski slog hkrati zmanjšuje učinkovitost sistemov, ki nas varujejo pred boleznimi.

Debelost, pomanjkanje gibanja in kronično vnetje prizadenejo imunski odziv, ki že sicer ne deluje optimalno zaradi sodobne energetsko prebogate hrane, ki praviloma vsebuje premalo biološko nujnih aktivnih učinkovin. Poleg imunskega sistema je prizadet tudi meha­nizem, ki nas pred rakom ščiti s popravki napak v »prepisovanju« genetskih zapisov ob delitvah celic.

Nenehni presežki inzulina

V nasprotju z našimi predniki, ki so imeli hrano na voljo morda le enkrat na dan, njena energetska vrednost pa je bila praviloma nizka, smo danes odvisni od prigrizkov, ki si jih privoščimo nekajkrat na dan. Vsakemu sledi »vbrizg« inzulina iz trebušne slinavke, tako inzulin kot inzulinu podoben rastni faktor (IGF-1) pa spodbujata tudi rast tumorjev. Ker dnevni vnos energije krepko presega porabo, se redimo. Posebej nevarno za zdravje pa je maščevje, ki obdaja naše notranje organe. Ta tip tako imenovane visceralne debelosti je nevaren, ker se sicer nevtralno maščevje v trebušni votlini spremeni v nekakšen vnetni »organ«. Kronično sistemsko vnetje in stalna prisotnost rastnih faktorjev ustvarita idealne razmere za rast tumorjev.

Telesna aktivnost deluje zaščitno prek uravnavanja cirkulirajočih rastnih faktorjev in z moduliranjem presnovne, imunsko-vnetne ter hormonske signalne poti. Denimo, kronično zvišane ravni glukoze, inzulina in inzulinu podobnih rastnih faktorjev v obtoku namreč povečajo primarno tveganje za nastanek nekaterih vrst raka in poslabšajo prognozo bolnikov. Redna vadba, še posebej vzdržljivostna, ugodno vpliva na presnovni profil, ki spremeni okolje v neugodno za sprožitev tumorske rasti ter nadaljnjo rast in širjenje malignih novotvorb.

A žal velja, da se je v današnjem obdobju »sedenja« treba telesne aktivnosti lotevati zavestno in z veliko motivacije, prav tako je potrebne veliko motivacije za brzdanje želja po stalnem hranjenju.

8 Sodobne bolezni

Preprosta rešitev, a lahko je reči, težje storiti

Danes vemo, da se lahko z ustrezno izbiro življenjskega sloga z veliko verjetnostjo izognemo večini srčno-žilnih bolezni. Premalo pa se zavedamo, da zdrav življenjski slog, ki ga kardiologi že zelo dolgo promovirajo za zdravje srca in žilja, v velikem obsegu ščiti tudi pred rakom. Srčno-žilne bolezni in rakava obolenja imajo tudi podobne dejavnike tveganja: nezdravo prehranjevanje, telesna nedejavnost, neprimerna telesna teža, kajenje in slab nadzor nad krvnim tlakom, krvnim sladkorjem ter lipidi.

Raziskave potrjujejo, da se z ustrezno vadbo zmanjša tudi incidenca določenih vrst raka. Na splošno velja, da bi samo s spremembo prehranskih navad njegovo pojavnost lahko zmanjšali za približno 30 odstotkov. Redna telesna vadba zmanjša tveganje za nastanek raka na debelem črevesu, danki in dojki za 30 do 50 odstotkov, na prostati in pljučih za 10 do 30 odstotkov ter za 10 do 50 odstotkov zmanjša tveganje za ponovitev bolezni pri bolnikih, ki so jim tumor operativno odstranili.

Več bojazni pred rakom, čeprav so srčno-žilne bolezni bolj usodne

Srčno-žilne bolezni so vodilni vzrok za smrt že od leta 1990, je na lanskem kardiološkem kongresu ESC povedal prof. David Newby z univerze v Edinburgu.

Ena od raziskav je denimo pokazala, da se večina žensk veliko bolj boji raka na dojki kot bolezni srca in ožilja, ker so zmotno prepričane, da so raki vodilni vzrok za smrtnost v globalni ženski populaciji. A resnica je drugačna: epidemiološki podatki kažejo, da so bolezni srca krive za veliko več smrti kot rak na dojki. Zaradi bolezni srca in žilja umre vsaka tretja ženska, zaradi raka na dojki pa ena od 30 žensk.

Načrtovano »pomanjkanje« energije, ki je v telo (ne) vnesemo s hrano: ""zviša stopnjo »umrljivosti« rakavih celic (stimulira aktivacijo programirane celične smrti, apoptoze); ""zniža raven inzulinu podobnega rastnega faktorja IGF-1, ki je tumorski rastni faktor, in rakave celice »nagovarja« k celični delitvi; ""ugodno spreminja določene presnovne poti; ""zavira sistemsko vnetje v telesu; ""zavira rast novih žil (angiogeneza), ki omogočajo preskrbo tumorja s krvjo.

kardiološka rehabilitacija

Pomoč bolniku, da vztraja pri ukrepih, ki mu lahko rešijo življenje Menite, da so bolniki, ki so denimo že preživeli srčni infarkt, motivirani za spremembo življenjskega sloga in disciplinirano jemanje predpisanih zdravil? Bi morali biti, pa niso.

Redakcija Medicine & ljudje medicina-danes@finance.si

K Vključenost v program rehabilitacije vpliva na manjšo umrljivost, manj pogoste sprejeme v bolnišnico in višjo kakovost življenja.

Dr. Borut Jug s KO za žilne bolezni v UKC Ljubljana

ot pravijo kardiologi, so ponavadi motivirani le prvih nekaj mesecev, po dobrem letu pa ta motivacija zelo usahne. Skoraj polovica jih namreč samovoljno preneha zdravljenje. Ker to neizogibno vodi k slabim izidom za bolnika, so kardiologi pred leti začeli uvajati ambulantno rehabilitacijo in opolnomočenje bolnikov, ki ima dokazane pozitivne vplive.

Zaradi bolezni, povezanih z aterosklerozo – zadebelitvijo arterijskih sten zaradi kopičenja holesterola in trigliceridov –, v slovenske bolnišnice vsako leto sprejmejo okoli deset tisoč ljudi. A resnična težava še zdaleč ni rešena: ko zdravniki rešijo akutni zaplet, dejavniki tveganja, ki so pripeljali do zapletov, ostanejo.

Rehabilitacija »kriva« za manj umrljivosti

Z vključenostjo bolnika v program rehabilitacije vsaj tri mesece trikrat na teden (torej 36 obiskov ali več) se bolezen in dejavniki tveganja bolje obvladajo, izboljšajo se prehranske navade in telesna aktivnost, več bolnikov tudi neha kaditi. »To pa vpliva na manjšo umrljivost, manj pogoste sprejeme v bolnišnico in višjo kakovost življenja,« poudarja internist Borut Jug s kliničnega oddelka za žilne bolezni v UKC Ljubljana. Evropske in slovenske smernice kardiološko rehabilitacijo sicer poudarjajo kot priporočilo najvišjega razreda in kazalnik kakovosti oskrbe bolnikov, v UKC Ljubljana pa sledijo temu modelu in širijo ter postopno organizirajo rehabilitacijske centre v vseh večjih bolnišnicah v državi.

Kaj je vseživljenjska rehabilitacija?

Program rehabilitacije obsega ocenjevanje ogroženosti, ustrezne preglede in preiskave, nadzor in prilagajanje zdravljenja, redno telesno vadbo, psihosocialno podporo, informiranje in opolnomočenje. Vadba je strokovno vodena in prilagojena koronarnim bolnikom ter ljudem z visokim tveganjem za koronarne bolezni. Opolnomočenje pa pomeni, da bolnike poučijo predvsem o tem, kako obvladovati dejavnike tveganja ter kako se pravilno odzvati ob akutnih poslabšanjih. Kot taki se bolj 10 Sodobne bolezni

Nasveti za ljudi z večjim tveganjem za srčno-žilne zaplete ""Prehrana naj vsebuje čim manj nasičenih maščobnih kislin, veliko zelenjave, sadja in vlaknin. ""Redna telesna dejavnost pomeni izvajanje katerekoli telesne aktivnosti petkrat na teden, nepretrgano vsaj pol ure. Človek se tega lažje drži, če izbere dejavnost, ki mu je všeč. ""Izvajanje sprostitvenih tehnik deluje kot obramba pred stresom. ""Prenehanje kajenja. ""Zavedanje o tveganju pitja alkoholnih pijač.

Vključenost v program rehabilitacije vsaj tri mesece trikrat na teden (torej 36 obiskov ali več) je povezana s: ""25 odstotkov manjšo umrljivostjo; ""do 30 odstotkov manjšo srčno-žilno umrljivostjo; ""manj pogostimi sprejemi v bolnišnico zaradi napredovanja bolezni. zavedajo pomembnosti preventive in zdravega življenjskega sloga, še posebej za preprečevanje srčno-žilnih zapletov pri koronarni bolezni, po prebolelem srčnem infarktu in srčnem popuščanju.

izgorelost

Ko življenje postane izčrpanost, strah in krivda Posameznik je preobremenjen v službi in družini, v breme mu je lahko celo dopust.

Redakcija Medicine & ljudje medicina-danes@finance.si

M

orda najbolj značilen simptom izgorelosti je preobremenjenost na vseh področjih življenja, pravi psihiatrinja dr. Mojca Zvezdana Dernovšek. Po opravljenih nalogah človek ne občuti več zadovoljstva in veselja, temveč naveličanost.

Vse to navadno spremlja še občutek pomanjkanja oziroma izgubljanja nadzora nad samim seboj, ki se kaže z izgubljanjem živcev, jezo, nenadzorovanim jokom in jemanjem stvari preveč osebno, saj so posameznikovo življenje in ravnanje prevzela negativna čustva. Življenje postane izčrpanost, strah in krivda, je simptome lastne izgorelosti opisal družinski zdravnik Klemen Lipovšek.

Razlog za izgorevanje ni vedno služba

Razlog za izgorevanje ni nujno vedno služba. Lahko je tudi preobremenjenost, denimo, ko je poleg službe treba skrbeti še za ostarele starše in otroke, poudarja psihiatrinja dr. Dernovškova. »Težava izgorelosti je tudi, da ljudje zaradi preokupiranosti z delom pozabljajo ali pa nimajo časa in volje, da bi se uresničevali tudi na drugih pomembnih področjih, prek katerih se posameznik uresničuje, gradi pozitivno samopodobo in zaradi katerih je zadovoljen s seboj in svojim življenjem,« opozarja psihiater in nevrolog prim. Gorazd Vojteh Mrevlje.

Laiki pogosto menimo, da izgorelost prizadene tiste, ki navzven delujejo kot najbolj skrbni. »Izgorelost zelo pogosto prizadene tiste, ki ne znajo reči ne in se razdajajo na vse strani. V očeh okolice so ti ljudje res videti kot skrbni, odgovorni, prijazni, naklonjeni in vedno pripravljeni pomagati. Resnica pa je, da se za takim površjem navadno skriva povsem drugačna dinamika. Tak človek ne reče ne zato, ker bi bil vsemogočen, kos vsakemu opravilu in vedno poln energije.

Ne. Boji se, da bo v nasprotnem primeru

zavrnjen. Tak človek si svojo samopodobo in občutek vrednosti kupuje s tem, da je vedno vsem na voljo, zase in za svoje potrebe pa ne zna poskrbeti,« je kritičen dr. Mrevlje. Ker je obremenitev čedalje več, pozitivnega odziva pa vse manj, tak človek prej ali slej pregori, pri čemer je porušena tudi njegova samopodoba.

Če denimo nekoga seks ne zanima niti na dopustu, naj se vpraša, kaj bi bilo lahko narobe.

Odzivi največkrat n ­ asprotni tistim, ki bi pomagali

Psihiatrinja dr.

Mojca Zvezdana Dernovšek

Človeški organizem je zelo vzdržljiv, zato se sindrom izgorevanja lahko vleče več let, preden se človek dokončno ne sesuje. Kljub temu telo zelo zgodaj opozori, da je na poti izgorevanja. Preden se pojavijo prve težave, pri človeku usahne želja po seksu. »Če denimo nekoga seks ne zanima niti na dopustu, naj se vpraša, kaj bi bilo lahko narobe,« pravi dr.

Dernovškova.

Izgorevanje poteka skozi več stopenj. V prvi fazi ljudje navadno ugotovimo, da ne zmoremo več opraviti toliko nalog, kot smo jih lahko še pred nedavnim, denimo pred mesecem dni. »Pravilni odziv bi bil, da bi takrat zmanjšali obseg dela, si vzeli čas za počitek in nabrali moč za spoprijemanje z vsakodnevnim stresom,« svetuje dr. Dernovškova. Namesto tega ljudje navadno delu posvetijo več časa, kar pomeni še manj počitka. In tako vstopimo v začarani krog vse večje utrujenosti, izčrpanosti in zapostavljanja osnovnih potreb, ki jih začnejo spremljati občutki nemoči, jeze in nespečnost.

Odmik od obveznosti

Končna faza je podobna klinični sliki anksioznih motenj ali depresije. Takrat človek praviloma potrebuje pomoč kliničnega psihologa ali psihiatra. Pomembno je, da si vzame dovolj časa za okrevanje, tudi z bolniškim staležem, predvsem pa stran od obvez­nosti, ki so ga pripeljale do izgorelosti, poudarja dr. Dernovškova. »Človek se mora zavedati, da zanj ne bo poskrbel nihče, če ne bo sam. Naučiti se mora reči ne, se znati razbremeniti in obvladovati stres,« iz lastnih izkušenj govori Lipovšek. Če vas občasno obiščeta prijateljici nespečnost in anksioznost, pa to vzemite kot dobronamerno opozorilo, da se morate odpočiti!

Težava izgorelosti je tudi, da ljudje zaradi preokupiranosti z delom pozabljajo ali pa nimajo časa in volje, da bi se uresničevali tudi na drugih pomembnih področjih, prek katerih se posameznik uresničuje, gradi pozitivno samopodobo in zaradi katerih je zadovoljen s seboj in svojim življenjem.

Psihiater in nevrolog prim. Gorazd Vojteh Mrevlje

Sodobne bolezni 11

Stres

Kako obvladati stres, da ta ne bo obvladal vas Hočemo ali ne, stres je del življenja. Je pa precejšnja razlika, če smo mu kos ali pa če postane tako močan, da začne spodkopavati dobro psihično in fizično počutje.

Redakcija Medicine & ljudje medicina-danes@finance.si

G

re za pojem, ki ga lahko razumemo in dojemamo zelo različno. V osnovi gre za stanje, ko se pod vplivom nepričakovanih dogodkov ali doživetij (stresorjev) poruši človekovo notranje ravnovesje. Stresni odziv organizma lahko sproži prilagoditev ali vodi v bolezenske procese.

S psihofizičnega vidika lahko govorimo o dobrem stresu ali eustresu, ki človeka motivira, in slabem stresu ali distresu, ki je dolgoročno škodljiv, pojasnjuje družinska zdravnica Barbara Mazej Poredoš. Kako se posameznik spopada s stresom, je odvisno od več dejavnikov, denimo od značaja, vzgoje, okolja, v katerem smo odraščali in živimo, pa tudi od podpore družine v odrasli dobi. Odvisno je tudi, ali gre za stres, ki so ga povzročili zunanji dejavniki, na katere ne moremo vplivati, ali notranji stresorji, ki si jih včasih povzročamo sami.

Anksioznost se kaže tudi v telesnem zdravju

Anksioznost oziroma tesnoba je glavna značilnost stresa, pojasnjuje psihiatrinja Marga Kocmur. Kaže se na fizični ravni (razbijanje srca, slabost, splošni občutek nelagodja, potenje, nespečnost), psihični (občutek negotovosti, strahu, lastne nesposobnosti, jeze, žalosti, obupa) ali vedenjski ravni (nezmož­nost urejene komunikacije, nemir, nesposobnost vzdrževanja in usmerjanja pozornosti ter zaradi tega neorganizirano, kaotično ravnanje). »Anksioznost je neugodno občutje, ki povzroči tudi številne telesne težave. Pri ljudeh, ki so sicer telesno zdravi, se lahko pojavijo prehoden pospešen srčni ritem, povišan krvni tlak, prebavne motnje in podobno. Pri bolnih ljudeh, denimo s sladkorno boleznijo, povišanim krvnim tlakom ali drugimi boleznimi, pa se lahko simptomi osnovne bolezni še poslabšajo, s tem pa tudi telesno počutje,« posledice anksioznosti navaja Kocmurjeva. »Človeško telo je zaradi stresa lahko tudi bolj dovzetno za okužbe, motnje presnove, spanja, hranjenja, spomina in kožne bolezni, pozna pa se tudi pri spolnosti,« dodaja Mazej Poredoševa.

Razvoj stresa v duševne motnje

Ko stres začne vplivati na delovanje doma in na delovnem mestu, je smiselno poiskati strokovno pomoč. Neobvladovani kronični stres in odpoved 12 Sodobne bolezni

Najboljša obramba pred stresom je zdrav življenjski slog ""Telesna dejavnost: tek, hoja in druge oblike vadbe dokazano pozitivno vplivajo na čustveno in fizično počutje ter so dober ventil za stres. ""Tehnike sproščanja: meditacija, joga in masaža učinkovito pomagajo pri soočanju s stresnimi situacijami. ""Tehnike dihanja: obstaja več učinkovitih tehnik dihanja, ki upočasnijo sistem in pomagajo pri sproščanju. ""Prehrana: večkrat na dan in v manjših količinah je treba uživati zdravo in raznovrstno hrano s poudarkom na zelenjavi in sadju. Anksiozni ljudje naj omejijo uživanje kofeina in se izogibajo alkoholu ter drugim opojnim substancam. ""Pogovor: o skrbeh in strahovih se čim več pogovarjajte z družino in prijatelji pa tudi nadrejenimi na delovnem mestu. Če to ne zaleže, je priporočljiv obisk pri psihologu ali zdravniku. ""Razporeditev dela in časa: na delovnem mestu si razporedite delo in si dovolite deliti delo ali reči ne. Prosti čas pa si organizirajte tako, da boste imeli čas tudi za sprostitev. ""Spanje: poskrbite za primerno količino spanja, po možnosti ob približno istih urah.

Moški pogosteje tožijo zaradi utrujenosti, pri ženskah pa se pogosteje kažejo anksiozno-­ depresivna stanja. Oboje lahko vodi v različne motnje in bolezenska stanja.

Družinska zdravnica Barbara Mazej Poredoš

kompenzatornih mehanizmov lahko sčasoma pripeljeta do nepojasnjene stalne utrujenosti in izčrpanosti, zaradi katerih se lahko razvijejo izgorelost in duševne motnje, tudi depresija. Po besedah Mazej Poredoševe moški pogosteje tožijo zaradi utrujenosti, pri ženskah pa se pogosteje kažejo anksiozno-depresivna stanja. Oboje lahko vodi v različne motnje in bolezenska stanja. Če v obravnavo pride človek s takimi simptomi, s kliničnim pregledom in osnovnimi preiskavami najprej izključujejo morebitne druge razloge za težave. Če izvidi ne pokažejo ničesar, včasih pravi razlog za nastale težave razkrije pogovor.

Večji izziv pa so ljudje, ki ne zmorejo prepoznati stresogenih dejavnikov, pravi Mazej Poredoševa. »Ti namreč težko razumejo, zakaj imajo določene težave, če pa 'nič ne počnejo drugače'. Poročajo pa o telesnih simptomih. Na primer o občutku tujka v grlu, bolečini v prsih, motnjah prebave. Še posebej nevarno je lahko pri tistih, pri katerih se iz tega razvije prava somatoformna motnja. Tak človek trpi in je zelo zaskrbljen zaradi simptomov, ob tem pa pri njem ne gre za dejansko telesno bolezen.

Smiselno ga je napotiti k psihiatru oziroma kliničnemu psihologu,« pojasnjuje.

Za zdravje je treba poskrbeti, preden zbolimo

S

Naj ima vaše zdravje prednost

Odgovor na vprašanje, kako najhitreje do specialista, ko nas ali naše najbližje doleti

Vaš partner za zdravje Z zavarovanjem Specialisti+ je lažje poskrbeti za svoje zdravje. Za kakršnakoli vprašanja ali dodatne informacije pokličite na brezplačno telefonsko številko Halo zdravje na 080 2664 in z veseljem vam bomo pomagali.

SH

poškodba ali bolezen, je preprost. Hiter dostop do specialistične obravnave, zahtevnih diagnostičnih postopkov, enodnevnih posegov, zdravil in ambulantne rehabilitacije omogoča zavarovanje Specialisti+, ki je cenovno ugodnejše kot plačilo teh storitev iz lastnega žepa. Če zaradi poškodbe ali bolezni potrebujete obravnavo specialista, preprosto pokličete asistenčni center Zdravstvena točka, kjer vam medicinske sestre pomagajo tako pri izbiri specialista kot organizaciji termina, ki ga poskušajo prilagoditi vašim željam in potrebam. Stroške specialističnoambulantnih pregledov, diagnostike in posegov pa vam krije zavarovanje. Zdravstveno osebje Zdravstvene točke vas tako vodi skozi proces zdravljenja s ciljem, da v najkrajšem času rešite svojo zdravstveno težavo.

U

E TT

RS

C TO

K

Hitro do specialista Nikar naj vam v primeru poškodbe ali bolezni ne povzroča dodatnih skrbi še predolgo čakanje na specialista.

Zagotovite si, da takrat za vas poskrbi vaš partner za zdravje, zato obiščite spletno stran www.triglavzdravje.si in se seznanite z možnostmi, ki vam ji ponujamo v okviru zavarovanj Specialisti Nezgoda, Specialisti ali Specialisti+.

Vaš partner za zdravje.

Promocijsko besedilo

odoben način življenja je čedalje pogosteje povezan s stresom tako v službi kot v prostem času. Kljub vsem izzivom in naporom pa ne smemo pozabiti na svoje zdravje, zato poskrbimo, da sta v družini redno gibanje in zdrava prehrana del vsakdanjika.

Vsak trenutek, ki ga lahko preživimo z bližnjimi, je neprecenljiv. Zato ne dovolimo, da bi nam morebitne zdravstvene težave omejevale te trenutke več, kot je nujno potrebno.

Skrb za zdravje se začne pri nas samih, vendar pa preventivne aktivnosti, ki nam krepijo odpornost in zdravje, niso vedno dovolj. V številnih službah veliko sedimo in uporabljamo računalnik, ponavljajoči se gibi pa lahko pripeljejo do težav s križem ali hrbtenico. Dnevni stres lahko povzroči nemalo težav, samo trenutek nepozornosti pri hoji po stopnicah pa lahko hitro privede do poškodbe. Če vas na podlagi nastalih zdravstvenih težav vaš osebni zdravnik napoti k specialistu, se lahko odločite za samoplačniško zdravljenje, ki ga boste v celoti plačali sami, ali pa se postavite v čakalno vrsto. Lahko pa že danes pomislite na jutri in poskrbite, da vam dolge čakalne dobe za specialistične preglede ne bodo povzročale skrbi po nepotrebnem. S hitro specialistično zdravstveno obravnavo si omogočite hitro vrnitev v aktivno družinsko življenje.

DEPRESIJA

Cilj zdravljenja je delovanje človeka na vseh področjih življenja

Najvišji cilj zdravljenja depresije je funkcionalno okrevanje, to je vnovična vzpostavitev delovanja človeka na vseh pomembnih področjih življenja: doma, v službi in družbenih stikih.

Redakcija Medicine & ljudje medicina-danes@finance.si

Končni (idealni) cilj zdravljenja depresivnih motenj danes je funkcionalno okrevanje, torej popolna odsot­ nost čustve­ nih, telesnih in kognitivnih simptomov depresije.

Psihiatrinja in psihoterapevtka dr. Karin Sernec, Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana

Danes stvari vidimo drugače

Končni (idealni) cilj zdravljenja depresivnih motenj danes je funkcionalno okrevanje, torej popolna odsotnost čustvenih, telesnih in kognitivnih simptomov depresije, pravi psihiatrinja dr. Karin Sernec.

Seveda pa je vedno treba upoštevati individualne osebnostne lastnosti oziroma posebnosti posameznega bolnika. Številni klinično-raziskovalni podatki so pokazali povezavo neprepoznanih predvsem kognitivnih in podpražnih depresivnih simptomov (kot so pomanjkanje veselja in užitka v stvareh, ki so človeka pred boleznijo razveseljevale, blago znižana energetska raven delovanja, slabša kakovost spanja in nespecifične bolečine) z večjo vnovično obolevnostjo in celo smrtnostjo pri depresiji. »Nezdravljeni kognitivni simptomi so pomemben vzrok za nepopolno oziroma nefunkcionalno okrevanje.

Funkcionalno okrevanje je tako povezano z uspešnim zdravljenjem čustvenih, telesnih in kognitivnih simptomov depresije,« poudarja dr. Karin Sernec.

Pomaga pri oceni lastne depresije

Današnje vedenje o tem, kaj pomeni funkcionalno okrevanje, pomaga tudi ljudem pri oceni izboljšanja lastne depresije, pravi sogovornica. »Ljudje v tem primeru ne ocenjujejo izboljšanja in ozdra14 Sodobne bolezni

Shutterstock

Č

lovek, ki po depresiji doseže stabilno in dolgotrajno remisijo, zmore čutiti, misliti in narediti, pravi psihiatrinja in psihoterapevtka dr. Karin Sernec z Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana.

Zdravljenje depresije in cilji obravnave so se v zadnjih desetletjih spremenili v primerjavi z začetki zdravljenja te zelo razširjene duševne motnje. »Ob prihodu prvih antidepresivov v petdesetih letih minulega stoletja je bil cilj zdravljenja preprost, to je vsaj delno izboljšanje simptomov depresivne motnje,« se spominja sogovornica. Simptomatska remisija je pomenila pomembno zmanjšanje oziroma izboljšanje aktivnih depresivnih simptomov (žalosti, tesnobe, brezvoljnosti, telesnih simptomov depresije in podobno), predvsem čustvenih, in ne le izboljšanje v primerjavi s prvim obiskom bolnika.

vljenja le po tem, koliko čustvenih simptomov še imajo, temveč znajo opisati tudi druge vidike, ki jih prepoznavajo pri sebi. Največkrat navajajo vračanje optimizma, občutka moči, odločnosti, sposobnost boljšega organiziranja in načrtovanja, dvig samozavesti in energije, izginjanje občutka brezizhodnosti in brezpers­pektivnosti ter posledično ustrezno delovanje na vseh ravneh življenja,« pojasnjuje.

Depresija je mnogo več kot le razpoloženjska motnja

Depresivna motnja povzroča pomembne spremembe v smislu slabšega delovanja posameznika in nižje kakovosti življenja ter številne težave na različnih ravneh vsakdanjega življenja, doma, v službi, v odnosih s partnerjem, prijatelji in širšo družino.

Depresija se kaže kot skupek različnih simptomov na čustveni ravni (žalost, tesnobnost, razdražljivost, pomanjkanje občutka zadovoljstva, brezup, krivda, sram), na telesni ravni (utrujenost, spremembe v prehranjevanju oziroma telesni masi, nespečnost oziroma preveč spanja, spolne motnje, glavoboli, težave z želodcem, bolečine v prsih, psihomotorični nemir) in na kognitivni ravni (težave s pozornostjo in koncentracijo, s kratko- in dolgoročnim spominom, z odločanjem, načrtovanjem in organiziranjem, bistrostjo misli, iskanjem besed, s hitrostjo mišljenja in presojo).

Lačen?

Potrebuješ beljakovine?

Kaj boš naredil?

Toliko vprašanj,

pa en sam odgovor.

Slovenski

puran