Stotka 01

Stotka www.stotka.net april/maj 2012, št. 1

brezplačni izvod

Živeti polno Voziti pri 80 letih 22 Smeh je odlično zdravilo 26 Še je čas za plemenitenje denarja 40 Ste že na Twitterju? 54

Ajda Kalan in Nataša Dolenc

Legendi radijskega in televizijskega vodenja:

50 ni nobena magična številka STO00_naslovka_ovitek.indd 1

23.03.2012 12:43:13 Uhr

O NOV Naročniški paket

SeniorD

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

Mi smo vedno za akcijo!

Seniorji si pri Debitelu svoj naročniški paket sestavljamo po svoje!

Nekateri si vse povemo naravnost, drugi si raje pošiljamo sporočila, tretji pa uporabljamo bolj napredne oblike komuniciranja ;)

1

€

51€

redna cena

ZTE S202

Več informacij na www.debitel.si in 041 400 100 Ponudba velja do razprodaje zalog v naročniškem paketu SeniorD ob vezavi za 24 mesecev. Cena vključuje DDV. Fotografija je simbolična. Za morebitne tiskarske napake ne odgovarjamo.

STO01_02_03_uvod.indd 2

23.03.2012 13:31:41 Uhr

O

E 2

Stotka

UVOD

je brezplačna revija za aktivni del prebivalcev, starih nad 50 let

www.stotka.net

Gorazd Suhadolnik,

Odgovorni urednik: GORAZD SUHADOLNIK telefon: 01 30 91 549, e-pošta: gorazd.suhadolnik@finance.si

odgovorni urednik

Živite polno?

P

omladni večer: sence se daljšajo, tako kot spomin.

Kaj narediti? Pohiteti, ker je časa čedalje manj?

Upočasniti, ker je čedalje manj energije in je lepše v miru občutiti polnost življenja?

Pozdravljeni v reviji Stotka, namenjeni tistim, ki se počasi in vztrajno vzpenjate proti zlatim letom. Zrelim letom. Jeseni življenja. Generaciji srebrnih nitk. Koliko izrazov, izgovorov, da bi se izognili preprosti besedi »starejši«. Stari – ali res zveni tako slabo?

Vsi bi živeli dolgo, nihče pa se ne bi postaral, je dejal Benjamin Franklin. Starost ostaja najbolj stigmatizirano obdobje življenja, najmanj zaželeno in povezano z največ predsodki. Lahko pa je obenem tudi lepo obdobje, v katerem unovčiš življenjske izkušnje, uživaš sadove svojega dela. Živiš polno.

Najljubši bralci Stotke so moški in ženske, ki se ne pritožujejo zaradi bivalnih in eksistencialnih zadev (tudi če niso idealne), ki jih ni strah prihodnosti, ostajajo zainteresirani za dogajanje okoli sebe in si želijo novih izkušenj. Seveda najraje odkrivajo nove celine in plemena. Pripravljeni so, želijo se še učiti. Skrbijo za svoje zdravje in počutje, telesno so še pa še dejavni.

Preudarno gospodarijo s svojimi sredstvi. Niso čustveno zakrneli.

Pozitivni so do soljudi in lokalnega okolja, v katerem živijo.

Za takšne bralke in bralce pripravljamo revijo Stotka. Vemo tudi, da ljudje po 50. letu povsem normalno uporabljajo računalnik in komunicirajo po spletu, zato pripravljamo tudi spletni portal (www.stotka.net), na katerem je vsak dan kaj novega. Kaj takšnega, kar vas zanima že zato, ker ostajate zvedavi, dejavni in odgovorni. Ker živite polno. Stotka

Novinarka: MANJA PUŠNIK telefon: 01 30 91 574 , e-pošta: manja.pusnik@finance.si Uredništvo: Dalmatinova 2, 1000 Ljubljana tel.: 01 30 91 540, faks: 01 30 91 545, e-pošta: stotka@stotka.net Oblikovanje in prelom: MAJA VOLK Urednik fotografije: ALEŠ BENO Jezikovna urednica: TATJANA HOSTA Poslovna vodja: MONIKA KLINAR telefon: 01 30 91 480, e-pošta: monika.klinar@finance.si Direktor oglasnega trženja: TOMAŽ ČEPON telefon: 01 30 91 457, e-pošta: tomaz.cepon@finance.si KLUB STOTKA: je združenje članov – obiskovalcev portala stotka.net in bralcev revije Stotka.

Informacije o članstvu v Klubu: brezplačna tel. številka: 080 15 80 e-pošta: klub@stotka.net www.stotka.net/klub Klub Stotka

Klub

www.stotka.net

Kartica je last Časnika Finance, d. o. o., Dalmatinova ulica 2, 1000 Ljubljana, Slovenija. Kartica ni prenosljiva. Če jo najdete, jo vrnite izdajatelju.

Dodatne informacije: 080 15 80, klub@stotka.net

www.stotka.net Velja do:

09/2014

Ana Novak 53001

Živeti polno

Informacije o sodelovanju v Klubu (partnerji Kluba): telefon: 01 30 91 480 Tisk: SET, d. o. o., Ljubljana.

Natisnili smo: 30.000 izvodov

Kazalo Stotka www.stotka.net marec 2012, št. 1

brezplačni izvod

Živeti polno Voziti pri 80 letih 22 Smeh je odlično zdravilo 26 Še je čas za plemenitenje denarja 40 Ste že na Twitterju? 54

Nataša Dolenc in Ajda Kalan,

Legendi radijskega in televizijskega vodenja:

50 ni nobena magična številka

INTERVJU:

Ajda Kalan in Nataša Dolenc, legendi radijskega in televizijskega vodenja 6 Fotografija na naslovnici: Aleš Beno

LEPO ŽIVLJENJE: Mali vodnik po dobrih stvareh 14 Največja doživetja z vlakom 15 Pomlad med solinami 16 Emilija Pavlič, mojstrica kuhanja 18

Smeh je zdravilo 26 Bolezni grla in vratu 28 Za lepo kožo 29 Razgibano v pomlad 31 Kdaj smo stari 32

Voziti pri 80 letih 22

DENAR: Nasveti za boljšo rento 36

ZDRAVJE: Alergijske bolezni 24

Kako do ugodnejšega posojila 38

Še je čas za plemenitenje denarja 40

Spletna družbena omrežja 54

Čakajoč na pravega obrtnika 43

KULTURA: Napoved dogodkov 56

DRUŽBA: Intervju: Marijan Papež, direktor Zpiza 44 Nega na domu 47 Prostovoljstvo: Nova Zelandija 48 UČENJE: Tretja univerza 52

Priporočamo 58 Žametni glas 59 Glasbene ocene 60 ZABAVA: Nagradna križanka 61 Modne prepovedi 62

Revija izhaja vsak drugi mesec.

Naslednja številka izide v petek, 25. maja 2012.

ISSN 2232-5603 Izdal in založil: Časnik Finance, d. o. o., Dalmatinova 2, 1000 Ljubljana Direktor in glavni urednik: Peter Frankl Transakcijski račun pri Unicredit bank: 29000-0059800842 Revija Stotka upošteva Kodeks Časnika Finance in interna pravila finančnega novinarstva, objavljena na spletni strani (http:// www.finan-ce.si/kodeks).

Portfelji članov redakcije Stotka so objavljeni na spletni strani (http:// www.finance.si/portfelji).

april/maj 2012, številka 1| www.stotka.net| Stotka

mo.

STO01_02_03_uvod.indd 3

3

23.03.2012 13:31:49 Uhr

n o v o !

nova brezplačna revija in portal za aktivni del prebivalcev, starih nad 50 let Berite o zdravju, potovanjih, hrani, premoženju, učenju … in vstopite v svet polnega življenja.

Klub www.stotka.net Velja do:

09/2014

Ana Novak 53001

Včlanite se v Klub Stotka in koristite različne ugodnosti partnerjev kluba ter prejemajte revijo na izbrani naslov.

Na voljo v 200 izbranih poštnih poslovalnicah po vsej Sloveniji: Ajdovščina* Ankaran* Apače* Beltinci* Bled* Bohinjska Bistrica* Borovnica* Bovec* Braslovče* Brezovica pri Ljubljani* Brežice * Celje* Cerklje na Gorenjskem* Cerknica* Cerkno* Črenšovci* Črna na Koroškem* Črnomelj* Dobrna* Dol pri Ljubljani* Domžale* Dravograd* Fram* Gorenja vas* Gorišnica* Gornja Radgona* Grosuplje* Hajdina* Hoče* Horjul* Hrastnik* Idrija* Ig* Ilirska Bistrica* Ivančna Gorica* Izlake* Izola* Jesenice* Kamnica* Kamnik* Kanal* Kidričevo* Kobarid* Kočevje* Komenda* Koper* Kranj* Kranj (nova p.)* Kranjska Gora* Križe* Križevci pri Ljutomeru* Krško* Laško* Lenart v Slovenskih goricah* Lendava* Lesce* Leskovec pri Krškem* Limbuš* Litija* Ljubljana* Ljubljana - Črnuče* Ljubljana - Dobrunje* Ljubljana - Polje* Ljubljana - Šentvid* Ljubljana (BTC)* Ljutomer* Loče* Logatec* Majšperk* Makole* Malečnik* Maribor* Medvode* Mengeš* Metlika* Mežica* Miklavž na Dravskem polju* Mislinja* Moravče* Moravske Toplice* Most na Soči* Mozirje* Murska Sobota* Naklo* Nova Gorica* Novo mesto* Oplotnica* Ormož* Pesnica pri Mariboru* Petrovče* Piran* Pivka* Poljčane* Polzela* Portorož* Postojna* Pragersko* Prebold* Preddvor* Prevalje* Ptuj* Puconci* Rače* Radeče* Radenci* Radlje ob Dravi* Radomlje* Radovljica* Ravne na Koroškem* Renče* Ribnica* Rogaška Slatina* Ruše* Sečovlje* Selnica ob Dravi* Senovo* Sevnica* Sežana* SKUPAJ* Slovenj Gradec* Slovenska Bistrica* Slovenske Konjice* Solkan* Spodnji Duplek* Straža* Šempeter pri Gorici* Šenčur* Šentjernej* Šentjur* Škocjan* Škofije* Škofja Loka* Škofljica* Šmarje pri Jelšah* Šoštanj* Štore* Tolmin* Trbovlje* Trebnje* Trzin* Tržič* Velenje* Velike Lašče* Vipava* Vojnik* Vrhnika* Zagorje ob Savi* Zgornja Kungota* Zreče* Žalec* Železniki* Žiri* Žirovnica.

Izidi revije v letu 2012: 25. 5. 2012 | 13. 7. 2012 | 21. 9. 2012 | 23. 11. 2012 Za dodaten brezplačni izvod revije nam pišite na klub@stotka.net oziroma nas pokličite na brezplačno telefonsko število 080 15 80.

STO01_04_05_klub100.indd 4

Živeti polno

23.03.2012 12:44:36 Uhr

!

Živeti polno s Klubom Stotka N

amen Kluba Stotka je omogočiti članom čim ugodnejše in dostopnejše poti do uresničevanja vodila revije Stotka in portala stotka.net, ki je: »Živeti polno«, in sicer tako, da jim skupaj s partnerji Kluba omogoča uveljavljanje različnih ugodnosti.

V Klubu Stotka si prizadevamo za:

• spodbujanje zrele aktivne populacije k učenju in izobraževanju, skrbi za zdravje in dobro počutje, telesni aktivnosti in prostovoljstvu; • krepitev pozitivnega pogleda starejše populacije na stvari in okolje ter sprejemanje zrelejših let kot obdobje, v katerem je mogoče

Več informacij o Klubu Stotka

Klub

Več informacij lahko dobite na brezplačni telefonwww.stotka.net ski številki 080 15 Ana Novak 80 oziroma pišete Velja do: 09/2014 53001 na klub@stotka. net ali po pošti na naslov Časnik Finance, d. o. o., Dalmatinova ulica 2, 1000 Ljubljana. dinamično uživati tudi v na videz nepomembnih stvareh; • spreminjanje stereotipa, da je zrela generacija premalo dovzetna, da bi lahko izboljšala elektronsko in internetno pismenost; • povezovanje članov na interesnih področjih izobraževanja, zdravja, rekreacije, turizma, kulture …

Letno članstvo v Klubu Stotka prinaša:

• šest številk revije Stotka z dostavo na izbrani naslov, • šest številk časopisa Medicina in ljudje, • 10-odstotni popust ob nakupu knjig v trgovini Časnika Finance (http: //trgovina.finance.si/),

• ugodnosti pri nakupih izdelkov in storitvah partnerjev Kluba Stotka, • popuste pri aktivnostih Dodatne informacije: 080 15 80, klub@stotka.net Kluba Stotka, • sodelovanje v nagraŽiveti polno dnih igrah.

Klub Stotka www.stotka.net

Kartica je last Časnika Finance, d. o. o., Dalmatinova ulica 2, 1000 Ljubljana, Slovenija. Kartica ni prenosljiva. Če jo najdete, jo vrnite izdajatelju.

+ DARILO: zgoščenka najlepših slovenskih ljubezenskih pesmi iz sedemdesetih let.

Seznam ugodnosti in aktivnosti, ki jih prinaša članstvo v Klubu Stotka, je objavljen in redno posodabljan na spletni strani www.stotka.net. O spremembah in novostih pa bodo člani obveščeni v mesečnih elektronskih obvestilih in v reviji Stotka. Stotka

Klub

Pridružite se nam v Klubu Stotka!

DA, želim postati član Kluba Stotka in prejeti darilo – zgoščenko z glasbeno

kompilacijo najlepših slovenskih ljubezenskih pesmi iz sedemdesetih let.

Letna članarina v znesku 9,50 EUR (z DDV) + darilo

Ljubezen se ne zgodi vedno na prvi pogled.

Z glasbo gre hitreje.

Članstvo velja do pisnega preklica.

Polja, označena z zvezdico (*), morajo biti izpolnjena. Če obveznih polj na pristopnici ne boste izpolnili, kljub plačilu članarine ne morete postati član Kluba Stotka.

Ime:*

Priimek:*

Ulica in hišna št.:* Poštna št.:*

Kraj:*

Naslov za dostavo, če je drugačen kot stalni naslov:

Označite*: Sprejemam pravila in splošne pogoje članstva v Klubu Stotka ter določila o varstvu osebnih podatkov.

Pristopnico pošljite na:

Poštna št.:

Kraj:

Časnik Finance, d.o.o. p. p. 374

Telefon:*

E-naslov:*

1001 Ljubljana

Letnica rojstva:* Datum:*

Podpis:*

Pristopnico in splošne pogoje članstva najdete na spletni strani www.stotka.net.

Več informacij dobite na brezplačni telefonski številki 080 15 80.

V podjetju Časnik Finance, d. o. o., spoštujemo vašo zasebnost. Časnik Finance bo osebne podatke člana uporabljal za namene, ki izhajajo iz članskega razmerja. Podatke uporablja in skrbno shranjuje (za visoko raven varovanja podatkov jamči Časnik Finance) skladno z zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1-UPB-1, Ur. l. RS, št. 94/2007). Posameznik z včlanitvijo soglaša, da lahko Časnik Finance obdeluje njegove podatke v svojih zbirkah ter jih uporablja samo za analize članov, trženjske raziskave, za predstavitev izdelkov in storitev Časnika Finance, d. o. o., ter vabila na dogodke Časnika Finance in partnerskih podjetij Kluba Stotka ter jih brez privolitve člana ne bo posredoval tretjim osebam. Njegove osebne podatke lahko Časnik Finance hrani in obdeluje neomejeno oziroma do članovega pisnega preklica. Časnik Finance lahko hrani in uporablja osebne podatke člana za neposredno trženje tudi po prenehanju njegovega članstva oziroma do pisnega preklica njegovega dovoljenja. Član Kluba Stotka oziroma nekdanji član Kluba Stotka lahko kadarkoli zahteva (pisno na naslov Časnik Finance, d. o. o., Dalmatinova ulica 2, 1000 Ljubljana, prek elektronske pošte klub@stotka.net ali na drug način), da Časnik Finance trajno ali začasno preneha uporabljati njegove osebne podatke za neposredno trženje. Tudi če član prekliče dovoljenje za uporabo osebnih podatkov, ostane član Kluba. Časnik Finance je dolžan v 15 dneh ustrezno preprečiti uporabo osebnih podatkov za neposredno trženje ter o tem v nadaljnjih petih dneh obvestiti člana oziroma nekdanjega člana Kluba Stotka, ki je to zahteval. Vse stroške v zvezi s tem krije Časnik Finance.

o

april/maj 2012, številka 1| www.stotka.net| Stotka STO01_04_05_klub100.indd 5

5

23.03.2012 12:44:37 Uhr

OSEBNO: Ajda Kalan in Nataša Dolenc

AJDA: Tako dolgo sva že prijateljici, da sploh ne vem, koliko let je minilo.

Ajda Kalan na začetku svoje poklicne poti na Radiu Slovenija.

Prijateljici, zaljub Ajda Kalan in Nataša Dolenc, legendi radijskega in televizijskega vodenja, prijateljici, zaljubljeni v delo, poklic in mikrofon 6 Stotka |www.stotka.net| april/maj 2012, številka 1 STO01_06_13_intervju.indd 6

23.03.2012 12:46:39 Uhr

NATAŠA: Jaz pa vem, kmalu bo 50 let.

Nataša Dolenc je poklicno pot začela v študentskih letih.

ubljeni v mikrofon Manja Pušnik, Gorazd Suhadolnik stotka@stotka.net Fotografije: Aleš Beno in osebni arhiv

april/maj 2012, številka 1| www.stotka.net| Stotka STO01_06_13_intervju.indd 7

7

23.03.2012 12:46:45 Uhr

OSEBNO: Ajda Kalan in Nataša Dolenc

D

ogovorili smo se 1. marca ob štirih popoldne. Pojavili sta se kot pravi dami, šarmantni in prijazni, navajeni pozornosti in (še vedno) dvignjenih obrvi in pritajenega šepeta ljudi okoli njiju, zgovorni in neposredni.

Rahlo skrivnostni o bolj osebnih zadevah, na primer partnerskih odnosih, mladostnih idolih in podobnih drobnarijah, ki jih dostojna oseba raje obdrži zase. Ob vsej prijaznosti in odprtosti pa se njuna značaja najlepše razkrijeta skozi žgoče vprašanje družinskega zakona. »Nehajmo biti že tako nestrpni in malenkostni! Naj vsak živi tako, da se bo dobro počutil in bo srečen,« reče Nataša Dolenc. »Na tem svetu je predvsem premalo tolerance,« doda Ajda Kalan. Pač, dami z močnim značajem.

Kako se počutita v svoji koži?

Ajda: Krasno. Še zmeraj mi je prav.

Nataša: Jaz bi rekla dobro, moja mama pa bi rekla, da letom primerno.

Staranje oziroma nabiranje let se mi zdi nekaj zelo normalnega in poštenega. To je za vse ljudi na svetu enako. Če si bogat ali reven – postarati se moraš. In zato me to nič ne moti.

Pomembno je, da si dobrega zdravja. Šele takrat, ko prihajaš v leta, se namreč zavedaš pomena dobrega zdravja.

Kakšen je vajin življenjski ritem? Se je kaj spremenilo?

Ajda: Lahko rečem, da se mi je življenjski ritem spremenil le toliko, da lahko urnik določam sama. Imam veliko opravkov in toliko stvari me zanima! Poleg tega, da še vedno poučujem kulturo govora na RTV in drugje, sem tudi sodnica za dresurno jahanje, zato imam vikende zasedene s tekmovanji. Sem članica Lions kluba Ljubljana – Emona, kranjskega društva En korak več in društva Zdravo mesto. Spomladi se bom spet začela ukvarjati z vrtom, rada berem, obiskujem gledališča in razstave, seveda pa so tukaj še gospodinjska opravila.

dolgo spim. Od nekdaj sem nočna ptica, zelo dejavna sem ponoči. Pred kratkim sem do pol šestih zjutraj gledala podelitev oskarjev. Veliko ljudi mi pravi, da zamujam jutranjo zarjo, ampak se ne zmenim za to. Spanje si zdaj namerno privoščim. Zakaj ne bi gledala filma ob treh zjutraj, če me zanima? No, zaradi tega me nekateri gledajo postrani, a se zaradi tega ne obremenjujem.

Veliko sanjate?

Nataša: Sanj si ne zapomnim več.

V mlajših letih pa sem imela zelo burne sanje.

Radio in televizija sta bila moj način življenja, pravi Ajda Kalan.

AJDA: Zagotovo ne bi bila več kaskaderka, kot sem bila v mladosti. Pa tudi relija ne bi več vozila.

NATAŠA: V prvem letu dela na radiu se mi je zdel vrhunec »razvrata«, ker sem bila v mesecu dni kar devetkrat v baru Slon in plesala do jutra.

S svojim delom nisva obogateli, pravi Nataša Dolenc.

Kaj ste počeli danes zjutraj?

Nataša: Imela sem dolg in prijeten zajtrk, nikamor nisem šla. Spila sem naravni pomarančni sok in kozarček aloje vere, si skuhala kavo z malo mleka, pojedla košček kruha z maslom in dva koščka pršuta.

Ajda: Zjutraj sem šla najprej pogledat na vrt, kjer imam še od jeseni motovilec, občudovala sem cvetoče zvončke in jegliče, pozdravila sem prvi grmiček teloha. Sama pridelujem vso zelenjavo in krompir, vse seveda čim bolj ekološko. No, potem sem šla v trgovino, skuhala kosilo in odšla na radio na govorne vaje.

Nataša: No, Ajda je naštela tisoč dejavnosti, moja pa, da ne bo pomote, ni samo spanje. Enkrat na teden hodim na rekreacijo, sem aktivna v društvu za svobodni ples (gre za izrazni ples).

Seveda ne hodim zato, da bi postala plesalka, ampak, da se razgibam. Hodim v gledališče in končno imam zdaj abonma, ki si ga prej zaradi službe nisem mogla privoščiti. Tako kot Ajda še vedno poučujem na nacionalnem radiu. Pozimi smučam, poleti plavam, sprehajam se, berem knjige in se družim s prijatelji.

Kakšen je odnos med vama: sta prijateljici? Najboljši prijateljici?

Ajda: Tako dolgo sva že prijateljici, da sploh ne vem, koliko let je minilo.

Kaj berete zdaj?

Ajda: Trenutno berem sijajno knjigo Natašin ples avtorja Orlanda Figesa, ki opisuje rusko zgodovino, umetnost, način življenja, revolucijo … Zelo zanimiva knjiga.

Nataša: Jaz pa vem, kmalu bo 50 let.

Na radio sem prišla leta 1962 kot študentka tretjega letnika, Ajda pa dve leti pozneje.

Nataša: Pri meni se je življenjski ritem spremenil na bolj »komot«. Sem tudi zelo zaposlena, ampak zdaj rada

Nataša: Spoznali sva se v službi, družil naju je tudi šport. Skupaj sva hodili na smučarske tečaje in Ajda me

Ajda: Ja, takoj po maturi.

8 Stotka |www.stotka.net| april/maj 2012, številka 1 STO01_06_13_intervju.indd 8

23.03.2012 12:46:53 Uhr

je celo spravila na konja. Vendar je bilo to prvič, zadnjič in nikoli več. Čeprav sem imela tedaj občutek, da bo to šport mojega življenja.

Kaj se je zgodilo?

Nataša: Še danes ne vem, ali sem padla s konja ali skočila zaradi strahu, ker je konj zbezljal. No, ko sem zaradi bolečin v hrbtenici prišla na urgenco, me je zdravnik vprašal: A konj je še živ?

Trije najljubši življenjski spomini Ajda: Prvi najlepši spomin je Blaž, drugi pa Polona.

Tretji so spomini na otroška leta. Preživljala sem jih na Bledu pri stari mami, poleti pa smo hodili na Jelovico, kjer smo imeli v najemu star senik. Spali smo na senu, molzli krave, nabirali gobe, maline in jagode. Bili smo čisto sami sredi gozda in se nismo ničesar bali.

Ajda: Pozneje sva se zunaj službe manj srečevali, ker sem imela otroke.

Ko sta Blaž in Polona (otroka, op. a.) odrasla, pa sva se začeli spet bolj intenzivno družiti.

Nataša: Zadnjih nekaj let se spet veliko druživa. Z Ajdo, Blažem in Polono smo že pred leti začeli hoditi skupaj na morje. No, zdaj gresta Polona in Blaž bolj ali manj po svoje, midve pa še vedno vztrajava in hodiva skupaj na morje, v Podčetrtek, večkrat greva tudi plavat na Bled, obiskujeva prireditve …

Kaj vama je pri vajinem prijateljstvu najpomembnejše?

Katere so vajine razlike oziroma skupne točke?

Nataša: Značajsko sicer nisva enaki, se pa strinjava o številnih stvareh, predvsem pa naju je zbližal poklic.

Ajda: Posebno pri kritikah sva popolnoma enakega mnenja.

Kdaj ste (v mentalnem, duhovnem smislu) dozoreli v žensko?

Nataša: Po tridesetem letu. Ker sem bila zelo navezana na svojo družino in sem vsak prosti trenutek izkoristila za obisk domačih v Kamniku, mi je mentorica na radiu, gospa Ana Mlakar, enkrat dejala: »Veš, Nataša, dokler boš kar naprej hitela v Kamnik, ne boš dozorela oziroma odrasla.« Kaj pa vem, mogoče je v meni še vedno otrok.

NATAŠA: Le zakaj neki delajo takšen cirkus s tem abrahamom?!

Midve sva bili pri petdesetih še zelo v formi.

AJDA: Zagotovo ne bi bila več kaskaderka, kot sem bila v mladosti.

Pa tudi relija ne bi več vozila.

Nataša: Ne vem, ali se še kdo spomni kamniškega plavalca Toneta Cererja, ki je leta 1948 na olimpijskih igrah v Londonu zasedel peto mesto. Ko se je z olimpijskih iger vrnil v Kamnik, so mu Kamničani priredili sprejem in jaz sem mu kot »belo oblečena« deklica izročila šopek rož. To se mi je takrat zdelo nekaj zelo pomembnega in velika čast.

Lep spomin imam tudi na igro Logaritmi in ljubezen, ki smo jo uprizorili maturanti kamniške gimnazije. V želji zbrati denar za končni maturantski izlet za tiste sošolce, ki si tega niso mogli privoščiti. No, tretji spomin pa je radio, ki je zaznamoval moje življenje.

Najzanimivejša oseba, ki ste jo osebno spoznali?

Ajda: Z Natašo sva javni osebi in srečali sva veliko ljudi, ki so bili za druge zelo pomembni, za naju pa nekako ne.

Vtisa na naju niso naredili, ker jih nisva dobro poznali.

Nataša: Spoznavali in srečevali sva veliko ljudi, vendar so bila to zelo površna srečanja. Zanimiva so bila srečanja s kolegi različnih evropskih radijskih postaj pri oddaji Glasba ne pozna meja.

Največji poslovni uspeh?

Ajda: Če govorimo o radiu, televiziji in če govorimo o tem, kaj sta mi radio in televizija pomenila – to zame ni bil nikoli posel. To je bila ljubezen in način življenja.

Nataša:Tu nimam kaj dodati. Z radiem in televizijo nisva obogateli. Obogatili pa sva najino življenje.

Kaj vam je ljubše: vrtnica ali travniška marjetica?

Nataša:Vrtnica.

Ajda: Travniška marjetica oziroma ivanjščica.

Ajda: Mogoče takrat, ko sem postala mama. Kar naenkrat začneš svet gledati z drugačnimi očmi, v ospredje stopijo druge vrednote …

Prha ali kopalna kad?

Ajda: Prha.

Kaj vam je družina pomenila v mladosti, kako nanjo gledate danes?

Nataša: V mladosti mi je pomenila varnost, pa tudi avtoriteto. Mama je bila stroga, imela me je na vajetih. Oče pa je bil moj veliki prijatelj. Kot otroka me je naložil na kolo in sva šla v nara-

Dober roman ali dober film?

Ajda: Roman, ker dlje časa traja.

Nataša: Prha, a le zato, ker imam majhno stanovanje.

Nataša:Roman, ker si lahko stvari in osebe sama predstavljam.

Sprehod po gozdu ali obisk botaničnega vrta?

Ajda in Nataša: Sprehod po gozdu. april/maj 2012, številka 1 | www.stotka.net| Stotka

STO01_06_13_intervju.indd 9

9

23.03.2012 12:46:55 Uhr

OSEBNO: Ajda Kalan in Nataša Dolenc

So bile kakšne spremembe, ki ste jih opazili?

Nataša: Pri petdesetih nič, po šestdesetem sem malo več hodila k zdravniku, pa še to bolj preventivno.

vo, v gozd. Razlagal mi je o zvezdah, o straneh neba … Pri šestih letih sem dejala, da bom študirala astronomijo.

Očeta sem spoštovala, bil je izjemno razgledan. In tudi potem, ko sem bila že v službi, mi je vedno pomagal, če česa nisem vedela. Bil je pravi leksikon.

Ajda: Po petdesetem letu sploh nisem občutila nobene razlike. Z leti se ne obremenjujem in delam tako, kot mislim, da je najbolje. Predvsem pa živim tako, da s svojim življenjem nikogar ne ogrožam.

Ajda: Pri nas smo bili štirje otroci – tri sestre in brat. Živeli smo skromno, a zelo srečno, predvsem pa je bila naša družina vedno zelo odprta in zato smo imeli veliko obiskovalcev. Starša sta bila zelo razgledana, oče je bil sodnik po poklicu in glasbenik po srcu.

Mogoče sem posluh podedovala ravno po njem. Učila sem se tudi igranja na klavir, doma pa smo velikokrat peli.

Česa se po petdesetem ne spodobi več početi?

Ajda: Zagotovo ne bi bila več kaskaderka, kot sem bila v mladosti. Pa tudi relija ne bi več vozila, pa na glavo ne bi več skakala v neznane vode …

Nataša: Tudi jaz sem se učila igrati na klavir. Marjana Deržaj se je nekoč pošalila: »V dobrih družinah govorijo nemško in igrajo klavir.« Ajda: Tudi pri nas so starši govorili nemško, kadar niso želeli, da bi jih mi razumeli. Odprtost sem sicer poskušala prenesti tudi v svojo družino. Ne vem sicer, koliko mi je to uspelo, pomembno pa je, da se doma počutiš dobro in varno, da si vesel, ko prideš domov, in si vesel, ko pridejo tvoji domov in se lahko pogovarjaš. To je zelo pomembno.

Zagovarjate novi družinski zakon?

Nataša: Seveda. Ob tem bi rada dodala le to: nehajmo biti že tako nestrpni in malenkostni! Naj vsak živi tako, da se bo dobro počutil in bo srečen.

Konji so Ajdina velika ljubezen.

AJDA: Pri nas smo bili štirje otroci – tri sestre in brat. Živeli smo skromno, a zelo srečno, predvsem pa je bila naša družina vedno zelo odprta in zato smo imeli veliko obiskovalcev.

Nataša in Ajda sta srečali veliko znanih ljudi, vendar je šlo za površna znanstva.

Ajda: Na tem svetu je predvsem premalo tolerance.

Kako se vam je življenje spremenilo po »magičnem« petdesetem letu?

Nataša: Zame petdeset sploh ni nobena magična številka. Le zakaj neki delajo takšen cirkus s tem abrahamom?! Midve sva bili pri petdesetih še zelo v formi.

Ajda: Sploh ne vem, da sem že bila petdeset …

Nataša: Hodili sva v službo, delali isto kot prej, zdravje je bilo dobro.

Takšna miselnost je le med Slovenci, češ, če je ženska stara štirideset, potem tudi službo težko dobi. Ah, dajte no!

Nataša: Ne vem, v mladosti sem bila zelo pridna. Sem imela pač takšno mamo. V Kamniku takrat nismo mogli nič »žurirat«, imeli smo horo legalis.

Seveda pa to ni pomenilo, da se mladi nismo zabavali. To sem nadomestila, ko sem se preselila v Ljubljano, v prvem letu dela na radiu. Takrat se mi je zdelo vrhunec »razvrata«, ker sem bila v mesecu dni kar devetkrat v baru Slon in plesala do jutra. Seveda, kaj podobnega danes ne bi prišlo v poštev.

Zakaj radio, televizija, javno nastopanje?

Nataša: To je dolga zgodba. Že pri osmih letih smo v Kamniku pri stari mami na dvorišču uprizorili igrico, sama sem si jo zamislila, z ulice zbrala igralce in napisala le tri strani teksta. Preostalo sem jim sproti pripovedovala. Starši so bili navdušeni, pa tudi zaslužili smo nekaj malega. Na pravem odru sem nastopila pri dvanajstih letih, v Rdeči kapici sem igrala glavno vlogo. Odigrala sem še nekaj vlog, morda pa sem prvič na skrivaj pomislila na radio, ko sem uspešno (po mnenju gledalcev) vodila Veseli večer Gimnazije Kamnik. Na televizijski avdiciji za otroški in mladinski program sem med drugim zaigrala prizor iz Nušićeve igre Navadni človek in bila sprejeta. Na tej avdiciji nisem imela nobene treme, bila sem povsem sproščena, saj nisem ničesar pričakovala.

Leto pred tem sem namreč na radijski avdiciji padla. Rekli so mi, da berem preveč šolsko in naj se prijavim še kdaj drugič. Takrat sem bila užaljena in sem si rekla, da tja ne pridem nikoli več.

Nikoli ne reci nikoli.

Zakaj pa niste šli na igralsko akademijo?

10 Stotka |www.stotka.net| april/maj 2012, številka 1 STO01_06_13_intervju.indd 10

23.03.2012 12:46:57 Uhr

Kako ocenjujeta govorno in pripovedovalsko kulturo Slovencev? Znanih osebnosti, politikov, gospodarstvenikov?

Ajda: Zelo sem presenečena, ker ljudje sploh niso samokritični (ali pa njihova okolica), saj bi morali vedeti, da gre za govor v javnosti, ki ga mora nastopajoči obvladati. Žal pa ni tako in včasih ne morem verjeti svojim ušesom, ko poslušam nastopajoče, ki ne poznajo niti osnov pravorečja in onesnažujejo naš prelepi jezik. Ne govorim o vsebini, ampak o načinu govora v javnosti. Vse to velja za znane osebnosti, politike, gospodarstvenike pa tudi za vse naše komercialne radijske in televizijske hiše, žal včasih tudi za nacionalni RTV.

Nataša: V gimnaziji so me profesorji nagovarjali, naj se vpišem na akademijo.

Ampak, upoštevala sem očetovo mnenje. Rekel je, da v igralskem poklicu ni pomemben le talent, temveč tudi sreča, in da bi me slaba kritika lahko zelo prizadela. Svetoval mi je, naj grem študirat kaj drugega, kar me tudi veseli. Zato sem se odločila za študij tujih jezikov.

Ajda: Že v osnovni šoli in gimnaziji sem rada nastopala, na proslavah recitirala ali igrala klavir. Ko sem izvedela, da na radiu iščejo napovedovalke, sem se iz radovednosti (pa tudi zaradi zaslužka) prijavila na avdicijo in bila sprejeta.

Ali ste v poklicu doživljali generacijske »prepade«?

Nataša: Lahko rečem, da so me v kolektivu lepo sprejeli, čeprav so bili moji sodelavci starejši vsaj deset let. Nadvse sem bila počaščena, ko so me povabili v gostilno Lovec, kjer so se zbirali napovedovalci. To je bila zame velika čast.

Ajda: Na radiu je bil takrat kolektiv napovedovalcev majhen. Kot osemnajstletno dekle nisem nikogar ogrožala.

Nikoli nisem imela občutka, da bi me starejši kolegi grdo gledali ali bili ljubosumni. Vsi so bili prijazni in ljubeznivi.

Koliko sta za vas pomembni finančna stabilnost in materialna varnost?

Ajda: Za vsakogar sta zelo pomembni!

Nataša: Se strinjam.

Ste zadovoljni?

Nataša: Da le ne bi bilo slabše.

Ajda: S tem, kar imam, sem zadovoljna, sicer pa sem že vse življenje skromna.

Nataša: Takrat nihče od nas ob sprejetju v službo ni vprašal, koliko bo zaslužil. Deset ali petnajst let pozneje so najprej vprašali, kolikšna je plača napovedovalcev. Mi smo bili skromni in se nismo nikoli prerekali o denarju ali plači, kot se to dogaja zdaj. Pomembno je bilo, da smo imeli to delo radi.

Ajda z Natašo ob prejemu Zlatega mikrofona.

NATAŠA: Pri slovenščini se nihče ne ukvarja s fonetiko in pravorečjem, kot da vsi vse znamo, saj smo Slovenci.

Nataša si je v prvih letih dela vzela le po deset dni dopusta.

Nataša: Mogoče nekaj krivde pri tem nosijo tudi srednje šole, ker pravilnemu govoru ne posvečajo dovolj pozornosti. Srednješolci morda znajo pisati, pravilno govoriti pa ne. V gimnazijah tako dovolijo, da dijaki uporabljajo govor, značilen za njihovo okolje z vsemi narečnimi posebnostmi. Tako se nimajo priložnosti naučiti knjižnega pogovornega jezika. Kako je to sploh mogoče? Če se učimo tujega jezika, se najprej seznanimo s fonetiko, pri slovenščini pa se nihče ne ukvarja s fonetiko in pravorečjem, kot da vsi vse znamo, saj smo Slovenci.

Ajda: Žalostno je tudi to, da v medijih lahko nastopajo tudi ljudje, ki nimajo nobene govorne izobrazbe. Tu pa vidim medgeneracijske razlike in lahko rečem, da je naša generacija jeziku posvečala veliko večjo skrb. Mladi pa so seveda prepričani, da so izjemni, da je vse, kar rečejo popolno, in da lep govor ni pomemben.

Vaš najpomembnejši življenjski moto?

Nataša: Veselite se življenja, bolj pozno je že, kot si mislite! To je kitajski pregovor.

Ajda: Delaj dobro, misli dobro, ampak ne s pričakovanjem, da se ti bo vse takoj povrnilo.

Ajda: Zaljubljeni smo bili v delo, poklic in mikrofon. Srečni smo bili, da delamo tisto, kar nas je veselilo. V delu smo resnično uživali.

Vaše sporočilo svojim vrstnikom?

Ajda: Da bi imeli toliko energije, optimizma in veselja do življenja, kot ga imam sama.

Nataša: V prvih letih dela na radiu sem si vzela le po deset dni dopusta, ker mi je bilo takoj dolgčas po radiu.

Nataša: To, kar pravi kitajski pregovor, in naredite kaj za svoje zdravje ter imejte se radi. Stotka april/maj 2012, številka 1 | www.stotka.net| Stotka

STO01_06_13_intervju.indd 11

11

23.03.2012 12:47:02 Uhr

Poskrbite za svojo varnost tudi v zrelih letih

Prav v ta namen je zdravstvena zavarovalnica Vzajemna pripravila nezgodno zavarovanje za starejše.

Gre za zavarovanje za primer nezgode, s katerim si lahko zagotovite večjo finančno varnost in hkrati zmanjšate finančno breme svojcev. Zavarovanje je zdravstvena zavarovalnica Vzajemna oblikovala v dvapaketa : osnovni paket (paket A) in razširjen paket (paket B).

Komu je namenjeno in kaj zagotavlja?

Zavarovanje je namenjeno vsem, ki si želite večje varnosti, sklenete ga lahko do dopolnjenega 85. leta starosti, izplačilo zavarovalnine pa s starostjo ni omejeno. Mesečne premije so odvisne od starosti zavarovanca ob sklenitvi zavarovanja in pa od izbranega paketa.

Vzajemna priporoča zgodnji vstop v zavarovanje, saj si s tem zagotovite nižjo premijo za ves čas trajanja zavarovanja. Če zavarovanje skleneta oba zakonca oziroma partnerja pa ste upravičeni do ugodnejše premije. V primeru, ko zavarovanje skleneta oba zakonca ali partnerja se za izračun premije upošteva tistega, ki je nosilec zavarovanja. Oba zakonca oziroma partnerja pa morata biti ob sklenitvi zavarovanja mlajša od 85 let.

2JODV 1H]JRGH VWDUHMãL 35B [ B LQGG STO01_06_13_intervju.indd 12

Zavarovanje vključuje kritja, ki so posledica nezgode in sicer:

Kje naj sklenem zavarovanje?

• izplačilo odstotka zavarovalnine za trajno invalidnost,

Nezgodno zavarovanje lahko sklenete po pošti, v vseh poslovalnicah Vzajemne po Sloveniji, prek kontaktnega centra na brezplačni številki 080 20 60 ali prek spletne strani www.vzajemna.si.

Zavarovancem Vzajemne, ki imajo sklenjeno zavarovanje s trajanjem enega leta ali več je omogočeno tudi koriščenje različnih ugodnosti in vključitev v Vzajemno Klub.

Več o tem pa si preberite na spletni strani www.vzajemna.si.

• izplačilo zavarovalne vsote za primer smrti, • enkratno nadomestilo zaradi zloma kosti, izpaha ali opeklin, • enkratno nadomestilo za stroške težjih operacij, • dnevno nadomestilo za bolnišnično zdravljenje, • enkratno denarno nadomestilo za dolgotrajnejše bolnišnično zdravljenje – gotovina takoj in

Vzajemna, d.v.z, Vošnjakova 2, Ljubljana. Vsa zavarovanja se sklepajo po veljavnih pogojih Vzajemne, d.v.z.

Zdravstvena zavarovalnica Vzajemna skrbi za zdravje ljudi v vseh starostnih obdobjih, še posebej za tiste, ki so že v zrelih letih. Kar smo v mladosti zamudili bomo v zrelih letih užili. Prav je, da smo tudi kot starejši zelo aktivni, vendar se moramo posledic nezgod zelo dobro zavedati. Ko postanemo starejši so lahko te pogostejše, zdravljenje pa dolgotrajnejše.

• povračilo stroškov zdravljenja.

23.03.2012 12:47:03 Uhr

2JODV 1H]

Vzajemna, d.v.z, Vošnjakova 2, Ljubljana. Vsa zavarovanja se sklepajo po veljavnih pogojih Vzajemne, d.v.z.

Jaz zate, ti zame.

Nesreča nikoli ne počiva.

Sklenite nezgodno zavarovanje za starejše in si zagotovite večjo finančno varnost.

Zavarovanje lahko sklenejo osebe do 85. leta starosti, trajanje zavarovanja in izplačilo zavarovalnine pa s starostjo ni omejeno.

2JODV 1H]JRGHB [ BVWDUHMãL LQGG STO01_06_13_intervju.indd 13

Izkoristite ugodnost in se zavarujte skupaj z vašim zakoncem oz. partnerjem, saj ste tako lahko deležni ugodnejše premije.

23.03.2012 12:47:03 Uhr

LEPO ŽIVLJENJE: Za užitek

Mali vodnik po dobrih stvareh Klub za zrela leta restolnica je bogatejša za center, v katerem se lahko družijo in nakupujejo ljudje v zrelih letih. Pred nedavnim so namreč odprli center Vita Vitalis, ki ponuja številne aktivnosti in doživetja za ljudi v zrelejšem življenjskem obdobju. V prijetnem okolju in na enem mestu lahko najdete od udobnih čevljev in copat, sprehajalnih palic, mobilnikov, prilagojenih za starejše, do miselnih iger, organizirano pa je tudi gibanje za ohranjanje zdravja. Center ni le trgovina z izbranimi izdelki, ampak v njem ponujajo tudi prijeten kotiček za starejše, kjer izvajajo miselno vadbo. Ta poteka deloma na računalnikih, deloma pa z bolj ali manj zahtevnimi igrami s prilagojeno težavnostno stopnjo.

Irena Herak

P

V centru Vita Vitalis si lahko z bolj ali manj zahtevnimi igrami »razmigate« možgane.

Ljubljana, Nazorjeva 2

Fotelj za vse čase

www.vitavitalis.si

Dragocenosti za dame in gospode

T

Aaltov upokojenski naslanjač izdelujejo že več kot 70 let.

Barbara Reya

B

ogato ponudbo nakita, ur in pisal prestižnih blagovnih znamk so v ljubljanski zlatarni Tomislava Lobode mlajšega pred kratkim dopolnili še s kolekcijami štirih priznanih blagovnih znamk.

Ob tej priložnosti so javnosti predstavili nov prodajni salon. Izdelki, ki jih ponujajo, so zani-

mivi za vse od 16. leta starosti, pravi Loboda.

Srebrni modni nakit priznane italijanske blagovne znamke je namreč dosegljiv že od 40 evrov.

Med modnim nakitom iz srebra z raznobarvnimi kamni se tako najde izdelek za vsak žep. Med kupci izdelkov prestižnih blagovnih znamk so predvsem zbiratelji ur oziroma tisti, ki lahko sežejo globlje v žep. Za starejše, premožnejše stranke Loboda priporoča srebrni in zlati nakit lastne proizvodnje za dame, za gospode pa je na voljo velika izbira ročnih ur.

Med gospodi je čedalje več zanimanja za prestižna pisala, saj moški spet odkrivajo pomembnost ročnega pisanja, še zlasti podpisovanja.

V zlatarni Tomislava Lobode najdete izdelke, ki niso nujno le za tiste z globokimi žepi.

isti, ki so že krepko prestopili sedmo desetletje življenja, so se komaj rodili, ko je finski arhitekt in oblikovalec Alvar Aalto izdelal sloviti naslanjač 406. Neformalno se ga je oprijelo poimenovanje »penzionistični stol«, ker uporabniku omogoča, da v njem uživa v (s)pokoju. Zelo lahek, a trdno konstruiran (ogrodje iz brezovega lesa, trakovi iz blaga ali usnja), s svojo brezčasno obliko polepša vsak prostor. Izdelujejo ga v finski tovarni Artek, ki jo je ustanovil Aalto. Cena se (žal) začne šele pri 1.188 evrih. www.kubus-interier.si

14 Stotka |www.stotka.net| april/maj 2012, številka 1 STO01_14_15_LZ_izdelki.indd 14

23.03.2012 12:49:23 Uhr

LEPO ŽIVLJENJE: Potovanja

Največja doživetja z vlakom Oživite zlate dni potovanja z eno izmed klasik.

K

do ve, kdo vse se bo znašel na vlaku. Nekaj vohunov gotovo. Vsaj en veliki vojvoda. Nekaj čudovitih žensk, ni dvoma, zelo bogatih in zelo težavnih. Karkoli se lahko zgodi na Orient Expressu in ponavadi se zgodi,« je pred davnimi leti zapisal kanadski novinar Morley Safer.

Počitnice z vlakom dišijo po romanci in avanturi, po obdobju, ki se zdi v času poceni letalskih pobegov za vedno izgubljeno. A potovanje z vlakom, bodisi v luksuzni izvedbi bodisi v cenejši, manj »nobel« različici, je lahko v teh časih spet nekaj posebnega. Čas začne v kupeju stare klasike spet teči normalno, podobe pokrajin se zamenjujejo kot v najlepšem filmu, sanje, ki jih spodbudi enakomerno drdranje koles vagona, se nepozabno vrnejo v spomin.

Mogoče pa je pravi čas, da se odpravite na vožnjo po eni izmed klasičnih železniških prog, skozi čudovita, zgodovine in naravnih lepot polna doživetja.

Transsibirska železnica Nekoč opevana kot najlepši dragulj v kroni carjev velja za eno izmed najlepših železniških potovanj. Izbirate lahko med različnimi progami, na primer med transmandžursko in transmongolsko, večina pa jih vodi od Moskve do Pekinga. Lahko pa se odločite za pot do ruske pacifiške prestolnice Vladivostok, epsko potovanje, na katerem boste zamenjali sedem časovnih pasov in prevozili skoraj tretjino zemeljske oble. Vsekakor se boste naužili ruskih naravnih lepot.

Gorazd Suhadolnik stotka@stotka.net

Orient Express Utelešenje luksuznega potovanja, legendarni Venice Simplon Orient Express, slovi po gizdalinskih kabinah, elegantni kuhinji in skrbni postrežbi. Srečni potniki se lahko zibljejo od Benetk do Pariza in Londona ali pa od Pariza do Budimpešte in Prage, izjemoma pa še po »klasični« ruti do Bukarešte in Istanbula. Različne možnosti potovanja, možna so tudi krajša (vmesna) potovanja, seveda pa so vam pripravljeni na vlaku organizirati tudi posebno praznovanje (na primer za obletnico poroke).

Glacier Express Slavna švicarska gorska železniška proga od Zermatta do Sankt Moritza ponuja sedemurno potovanje čez Alpe. Prečkali boste skoraj 300 mostov, prevozili skoraj sto predorov in se povzpeli čez dvatisočmetrski prelaz Oberalp. Vmes pa boste uživali v zakladnici neokrnjene gorske lepote.

The Rocky Mountaineer Eno izmed potovanj življenja (po izboru revije National Geographic) skozi osrčje enkratne kanadske gorske pokrajine z vlakom, ki ima posebne razgledne galerije.

Old Patagonia Express Stari patagonijski ekspres, znan tudi kot La Trochita, s klasično parno lokomotivo v skoraj sto let starem vagonu, 45 kilometrov na uro, skozi mistično južno argentinsko pokrajino, ob vznožju čilskih Andov »na koncu sveta«.

The Blue Train Čudoviti modri hotel s petimi zvezdicami na kolesih vozi na skoraj dva tisoč kilometrov dolgi slikoviti, dih jemajoči progi med Cape Townom in Pretorijo. Kabine, opremljene v marmorju in zlatu, kraljevske postelje, hrana za najizbirčnejše.

Eastern & Oriental Express Skoraj 500 metrov dolg vlak, ki oživlja slavne dni potovanj z vlakom skozi čudovito jugovzhodno Azijo (Singapur, Malezijo in Tajsko).

Luksuzno potovanje skozi deževni gozd, riževa polja, mimo zelenih gora in barvitih kultur.

Palace on Wheels Palača na kolesih vozi skozi severnozahodno indijsko državo Radžastan, osemdnevno potovanje, vredno maharadže, ki se začne in konča v Delhiju. Vmes pa sloni, kosilo v palači, safari s kamelo in obisk Tadž Mahala.

Od Mombase do Nairobija Eksotičen safari skozi afriško deželo iz pristaniške Mombase v kenijsko prestolnico Nairobi, spotoma pa bežni pogledi na impale, žirafe in noje.

The Ghan Z Ghanom lahko dobesedno prekrižarite Avstralijo in potujete v samo srce celine. Lahko se odpravite iz rodovitne pokrajine v okolici Adelaide v oddaljeno središče zarjavelih barv in nato skozi tropski sijaj na sam vrh celine. Stotka

april/maj 2012, številka 1 | www.stotka.net| Stotka STO01_14_15_LZ_izdelki.indd 15

15

23.03.2012 12:49:32 Uhr

LEPO ŽIVLJENJE: Strunjan

Pomlad med solinami Strunjan, kraj z 2.300 sončnimi urami na leto in izjemno morsko mikroklimo, kar kliče po pomladnih doživetjih na območju krajinskega parka.

P

rvi pomladni žarki bodo gotovo marsikoga privabili na Obalo. Ena izmed najbolj priljubljenih točk za sprostitev in rekreacijo je Strunjan s številnimi sprehajalnimi potmi ob obali in nad njo, solinami in kolesarskimi potmi od Izole do Sečovelj ter z mavrico možnosti za rekreacijo in oddih.

Strunjan je eden izmed najmirnejših in najslikovitejših krajev ob naši obali.

Obiskovalcem vse leto ponuja številne dogodke – od jesenskega praznika kakijev in majskega praznika artičok do gastronomskih užitkov v bližnjih istrskih vasicah. Novembra se lahko udeležite skupinskega obiranja oljk, saj so sončna pobočja krajinskega parka idilična za vzgojo zelenega zlata. V okolici Strunjana je tudi kar 80 kilometrov označenih sprehajalnih poti.

Poti, označene z rumenimi markacijami, vodijo med solinami, oljčnimi nasadi, vinogradi, nasadi kakijev in artičok. Na potep se lahko odpravite v vseh letnih časih, saj zaradi zaledne lege Strunjana markacij nikoli ne zakrije sneg. V Strunjanu se konča tudi evropska pešpot E6, ki od Finske prek Evrope pohodnike pripelje do Strunjana. Pešpot je označena s planinskimi markacijami.

Manja Pušnik

manja.pusnik@stotka.net

fotografije: Manja Pušnik in arhiv terme Krka

Nad zdraviliščem Talaso Strunjan je sprehajalna pot, kjer lahko občudujete neokrnjeno naravo in uživate v bližini morja.

Sprehajalne poti so označene z rumenimi markacijami in vodijo mimo oljčnih nasadov.

Med kolesarji je zelo priljubljena kolesarska pot Parenzana. Začne se v Izoli in pelje mimo Strunjana do Portoroža, Lucije in Seče do Sečovelj.

Možnosti za kolesarjenje, nordijsko hojo in seveda plavanje Poleg sprehodov je zelo priljubljeno kolesarjenje, saj lahko, razen ob močnih sunkih burje, kolesarite vse leto. Med rekreativci je zelo priljubljena kolesarska pot Parenzana, primerna za vsakogar. Začne se v Izoli, nato pa vodi mimo Strunjana do Portoroža, Lucije, Seče in Sečovelj in naprej proti Hrvaški. Pot je speljana po nekdanji ozkotirni železniški progi, ki je povezovala Trst in Poreč.

Med gosti strunjanskega Talasa je priljubljena nordijska hoja pod vodstvom strokovnjaka. Neokrnjena narava zaščitenega krajinskega parka s solinami, visokimi flišnimi stenami, Mesečevim zalivom in energijskimi točkami v bližini strunjanskega križa privabi veliko pohodnikov in sprehajalcev. Tudi na zunanjih peščenih teniških igriščih v okolici zdravilišča je večji del leta zelo živahno. Plaža in igranje odbojke na plaži sta zanimivi predvsem v poletnih mesecih, v hladnejšem obdobju pa lahko gostje hotela Talaso plavajo v notranjem bazenu z ogrevano morsko vodo.

Blagodejno po poškodbah in pri težavah z dihali Zaradi blagodejne mikroklime strunjansko zdravilišče obiskujejo predvsem tisti, ki imajo težave z

16 Stotka |www.stotka.net| april/maj 2012, številka 1 STO01_16_17_LZ_strunjan.indd 16

23.03.2012 13:33:56 Uhr

Oglas_Fin

Kolesarjenje ob strunjanskih solinah je prav posebno doživetje. dihali, največ obiskovalcev pa prihaja zaradi storitev, ki jih ponujajo v specialističnih ambulantah. Terapevtski center v Strunjanu se je namreč ob pomoči domačih in tujih strokovnjakov specializiral za zdravljenje bolezni dihal, stanj po poškodbah in operativnih posegih na prsnem košu, pljučih in gibalnem aparatu ter za zdravljenje revmatskih bolezni. Pozitivne rezultate pri zdravljenju daje solinsko blato, ki ga pridobivajo iz sečoveljskih solin.

Nordijska hoja je med zdraviliškimi gosti vse bolj priljubljena.

Solinsko blato segrevajo in terapevti ga nanašajo na mesta poškodb (večinoma na hrbtenico).

Uporabo solinskega blata lahko predpiše le zdravnik. »Največ gostov prihaja v naše zdravilišče na različne oblike rehabilitacije, aktivni upokojenci pa prihajajo na oddih predvsem od jeseni do pomladi.

Poleti prihajajo družine z mlajšimi otroki in najstniki,« pravi direktor hotela Talaso Strunjan Miran Gaspari. Stotka

Praznik artičok

Jesenskemu prazniku kakijev oziroma zlatega jabolka, kot mu pravijo, se bo konec maja pridružil praznik artičok. V strunjanskih nasadih namreč raste avtohtona, kulina-

V osrčju naravnega strunjanskega krajinskega parka imajo obiskovalci veliko možnosti za preživljanje prostega časa, pravi direktor hotela Talaso Strunjan Miran Gaspari.

rično slastna, zdravilna in premalo znana istrska artičoka. Ta je sicer manjša od običajne artičoke, predvsem pa je bolj okusna ter je zato pri gurmanih tako cenjena kot divji šparglji. Na slovenski obali ima daljšo tradicijo kot kaki, saj jo v

Strunjanu poznajo še iz časov pred Beneško republiko. Obiskovalci si bodo lahko ogledali tržnico artičok in drugih dobrot, na predavanju pa bodo pobliže spoznali njeno uporabo v kulinariki in se sprehodili med strunjanskimi nasadi.

Gremo v toplice

Ugodno za seniorje

Talaso Strunjan

T: 05/ 67 64 100 5 noči že od 189,54 EUR v hotelu***

Terme Šmarješke Toplice T: 07/ 38 43 400 5 noči že od 213,23 EUR v hotelu**** Terme Dolenjske Toplice T: 07/ 39 19 400 5 noči že od 219,80 EUR v hotelu**** Cene so na osebo z upoštevanim popustom za upokojence in člane Kluba Terme Krka.

Vključujejo polpenzion v dvoposteljni sobi, kopanje in družabni program.

Ste brez prevoza? Pridite k nam z brezplačnim Veselim avtobusom.

Za več informacij pokličite.

www.terme-krka.si Oglas_Finance_TK_203x92mm_marec2012.indd 1 STO01_16_17_LZ_strunjan.indd 17

3/22/12 10:52Uhr AM 23.03.2012 13:34:16

LEPO ŽIVLJENJE: Hrana in kuhanje

Starejši so bolj žejni kot lačni Emilija Pavlič je primorska mojstrica kuhanja. Kar 25 let je skrbela za zdravo prehrano otrok v vrtcu v Semedeli. Na podlagi izkušenj je napisala knjigo Mamica, nauči me kuhati, ki je lani na mednarodnem sejmu v Parizu prejela naziv najboljše kuharske knjige na svetu v kategoriji zdrave otroške prehrane.

G

ospa Emilija veliko deluje tudi med starejšimi, pogosto obiskuje domove za ostarele. Lani je imela za starejše več kot 30 delavnic. Pravi, da večina starejših poje na splošno preveč hrane, premalo pa sveže hrane, stročnic in žit. Po njenem prepričanju je treba za starejše kuhati enako kot za otroke: malo, dobro in z ljubeznijo.

Gorazd Suhadolnik

Izdali ste dve knjigi – Za otroke kuhajmo zdravo in Mamica, nauči me kuhati –, ki sta bili med strokovnjaki odlično sprejeti in nagrajeni v kategoriji zdrave otroške prehrane. Če bom imela denar, bom že letos izdala tretjo kuharsko knjigo, ki bo bolj namenjena starejšim ljudem.

Prehrana, kuhanje in vse, kar je povezano s tem, je zelo pestro in bogato. Čas in razmere prinašajo spremembe, z leti so prišli novi štedilniki, recepture za pripravo jedi pa so ostale tam zadaj. Zato mnogi še vedno segrevajo pečico vnaprej in segrevajo olje, ker pač tako piše v receptih.

Aleš Beno

Do kakšnih spoznanj ste prišli v dolgoletni kuharski karieri?

Ugotovila sem, da mnogi odrasli za otroke in starejše ne kuhajo tako, kot bi morali. Doma, v javnih zavodih, hotelih in restavracijah kuharice in kuharji odločajo in kuhajo po željah in potrebah zdravih ljudi srednjih let.

Prehranske zahteve in potrebe otrok in starejših so drugačne ter po mojih izkušnjah že dolgo nerazumljene in zapostavljene. V jedeh za otroke ne bi smelo biti alkohola, umetnih barvil in sladil ter aditivov. Starejši se sprašujejo – tudi sama se staram, imam 63 let –, kako naj jedo hrano »al dente«, trde zrezke, rdečo peso, neočiščeno ribo. Številnim se tresejo roke, pa jim v zdravilišču ali kje drugje ponudijo celo postrv. Zakaj tega nihče ne opazi in ne ukrepa?

Pred mnogo leti so zaprli priznano gospodinjsko šolo v Grobljah, ostala je velika praznina v izobraževanju strokovnjakov za kuhanje in razumevanje potreb tudi drugačnih gostov.

Gostinske šole vzgajajo kuharski kader le za odrasle zdrave goste. Predlagam, da država nujno spet uvede gospodinjske šole, kjer bo veliko praktičnega znanja prav za kuhanje starejšim in otrokom. Le tako se bo hrana prilago-

dila uporabnikom v domovih za ostarele, v šolah in vrtcih ter v družinah.

stotka@stotka.net

Po zdravje ne grem v lekarno, ampak na tržnico.

Pravi Emilija Pavlič, primorska mojstrica kuhanja.

Glavno sporočilo mojega kuhanja je: nikoli ne segrevajte olja! To velja le za pripravo jedi iz svežih živil, ne pa tudi za industrijsko prehrano, pri kateri tehnologi določijo, kako se kakšna skuha. Če začnemo kuhati in peči po hladnem postopku z dodatkom vode, kuhamo varno, bolj zdravo in preprosto. Drugo pomembno načelo je: kuhajmo po letnem času iz živil, ki rastejo doma.

Priporočam vsaj štiri metode zdravega in varnega kuhanja: Topla ponev, mrzlo olje. Malo segrejemo ponev in v hladno olje dodamo živilo, na primer jajce, ter povišamo temperaturo.

1.

2.

V za prst vode dodamo kanček olja in v to dodamo zelenjavo, ribo ...

18 Stotka |www.stotka.net| april/maj 2012, številka 1 STO01_18_21_LZ_hrana.indd 18

23.03.2012 13:35:18 Uhr

3.

Pri kuhanju golaža, pripravi zrezkov …: česen, čebulo, meso in olje damo skupaj v hladno kozico in šele nato segrevamo. Ko se začne prijemati, moramo zaliti z vročo vodo, da se živilo »ne prestraši«. Vroče z vročim, mlačno z mlačnim, mrzlo z mrzlim!

4. olje.

Mineštre kuhamo v večji količini vode in na koncu dodamo sol in

Počasi in vztrajno se izgublja slovenska posebnost, hrana na žlico: mineštre, močniki, kava in kruh, da žlica stoji pokonci in zvečer laže zaspiš.

svoboden, pomeni biti neodvisen, tudi od čokolade.

Kaj lahko storimo v zimskih mesecih, ko je sveže hrane razmeroma malo?

Pozimi se je jedlo in se še vedno je vložena zelenjava, kislo zelje in repa, pa suho sadje in kompoti. Čim prej izklopite zamrzovalne skrinje: v njih lahko obstane leto dni le industrijska hrana z obilico konzervansov. Brez teh poteče živilu rok trajanja po mesecu dni. Veliko ljudi je hrano s potečenim rokom.

Še eno pomembno sporočilo: kuhajmo malo in kakovostno. Ljudje kuhajo preveč jedi za en obrok.

Tisti, ki smo zdravi in nismo leni, doma vlagamo živila s sušenjem, pasterizacijo, soljenjem, kisanjem. Za fižol, grah, lečo ... je najcenejša sušilnica sonce.

Tako so ljudje počeli in jedli stoletja.

Katere so najpogostejše težave in napake pri sodobni prehrani?

Najpogostejši težavi vseh generacij sta slaba prebava in premalo vode – iz pipe. Čaj in drugi napitki niso za žejo, ker obremenjujejo ledvice. Tudi starejši jedo premalo sveže hrane, stročnic in žita. Preveč je kuhanih jedi, slaščic, premalo pa svežega ali suhega sadja, lešnikov, mandeljnov, fig. Preveč je južnega sadja in veliko preveč poživil: kave, čokolade, tobaka, alkohola, pravih čajev, prehranskih dopolnil, energijskih napitkov – drog vseh vrst. Biti

Slavni olimpionik Leon Štukelj je do zadnjih dni hodil po kosilo v bližnji mariborski vrtec.

Vidite, gospod Leon je izbral po pameti. On je potrditev moje teze, da za otroke in starejše kuhamo enako.

Malo, dobro in z ljubeznijo. Sami dodamo še gibanje, dobro voljo. V knjigi Za otroke kuhajmo zdravo sem naredila preproste jedilnike in izračunala tudi hranilne vrednosti za vsak obrok, za skoraj vsak dan v letu. Pozneje sem jih primerjala s potrebami starejših in razlik skoraj ni. Le zakaj ni nobenega povezovanja med temi ustanovami?

STO01_18_21_LZ_hrana.indd 19

Katere so najbolj razširjene zmote o prehrani starejših?

Po mojih izkušnjah starejšim v ustanovah kuhajo obroke s preveč mesa: zrezkov, klobas, kotletov, salam, prekajenega mesa. Premalo je žita, kuhane zelenjave, rib. Marsikdaj je zelenjava preveč razkuhana, nato pa še gratinirana, preveč je zamrznjene zelenjave.

Večina starejših poje preveč glede na svojo dejavnost. Nekateri pa jedo prerevno, premalo hranilno. Drugi jedo prepozno zvečer, uživajo preveč zdravil in poživil, premalo pijejo vodo.

Orehe, mandeljne ali lešnike bi si lahko sami strli in naribali v hrano ali pojedli kar tako. Vsak dan malo, za moč.

Nekateri sploh nočejo kuhati oziroma se tega bojijo, ker so jim vedno kuhali drugi. Kuhanje je vsakodnevna telovadba možganov, rok, nog. Vsem toplo priporočam, naj kuhajo obuti, ne v natikačih.

Kaj bi iz osebnih izkušenj položili na srce starejšim?

Imejmo pogum in potrudimo se zase, in če le lahko, še za druge. Vsak dan sproti načrtujem, kaj bom kuhala, koliko, kaj moram pravočasno porabiti iz hladilnika in shrambe. Ne grem v lekarno, ampak na tržnico, pa čeprav samo po šopek motovilca, kilogram jabolk, da si jih spečem, če si jih zaželim. Peš do tja, domov pa z avtobusom ali s taksijem.

23.03.2012 13:35:19 Uhr

LEPO ŽIVLJENJE: Hrana in kuhanje

Postenja ne odobravam pri nikomer, še najmanj pa pri starejših. Ponujajo jim ga za drago plačilo, rekoč, da je to zanje nujno. Če bi starejši jedli manj, pravilno in uravnoteženo, zaužili manj kuhane hrane in več sveže, če ne bi jedli piškotov in čokolade in bi pili vodo, se več gibali, ne bi niti pomislili na postenje.

Kaj najraje skuhate sami?

Moja prehrana je skromna: mineštre vseh vrst, obare, fižol, ribe, na zraku sušen pršut, kuhana in sveža zelenjava, domače sadje. Vsak dan pojem vsaj eno žlico fižola. Ribe imajo svoj letni čas, zato jem vsak mesec drugačne.

Znam si jih sama očistiti in tudi dobro pripraviti, po načelu »topla ponev, hladno olje«. Pozimi jem svežo ali malo kuhano zelenjavo. Pogosto jem kislo zelje in repo, včasih je zraven pečenica.

Sladic skoraj ne jem, nadomeščam jih z domačim sadjem. Za žejo pijem vodo in vodo z limono, če me po kakšni težki hrani boli želodec, spijem kozarec vode s kisom. Stotka

Za bralce revije Stotka je Emilija Pavlič odstopila tri recepte z nasveti iz knjige Mamica, nauči me kuhati. Kot pravi mojstrica kuhanja, ima vsak njen recept vsaj štiri barve in štiri letne čase.

Mineštre vseh vrst Nasvet: Vse gre naenkrat v lonec – stročnice namakamo v posodi vode. Damo jo v hladilnik, da se voda med kuho ne peni.

Kuhanje je umetnost. Vaja dela mojstrico.

Dober nasvet pri kuhi je zlata vreden.

Recept: Zimski ričet brez mesa

ročno tlačilko, solimo in dodamo oljčno olje.

Thinkstock

Kakšno je vaše stališče do vegetarijanstva in postenja pri starejših?

Nasprotujem povsem brezmesnemu prehranjevanju tako otrok kakor tudi odraslih. V otroštvu smo se prehranjevali vsi, stari in mladi, skoraj po vegetarijansko. Vsak dan stročnice, žito v majhnih količinah, meso pa le tu in tam. Takšno je bilo in je še vedno moje prehranjevanje. Fižol, lečo, čičeriko, (svež) grah jem skoraj vsaj dan.

Stročnice so zdravilo proti demenci in sladkorni bolezni. Jem veliko rib.

Recepti

Sestavine (za 5 oseb): 5 žlic ekološko pridelanega ješprenja, 5 žlic suhega fižola, 5 krompirjev, žlica posušene ali sveže zelenjave, korenček, zelena, por, 5 žlic olja, 20 strokov drobnega česna, košček lovorjevega lista Priprava: Ješprenj in fižol preberemo, damo v steklen kozarec, zapremo in čez noč postavimo v hladilnik. Zjutraj stresemo v lonec, prilijemo približno dva litra vode, dodamo svežo ali posušeno zelenjavo, cel olupljen česen, cel olupljen krompir, lovor in kuhamo približno uro.

Na koncu pretlačimo z

Izčrpnejše razlage in kuharske nasvete Emilije Pavlič si lahko preberete na spletni strani (www.stotka.net).

Priprava morskih rib Nasvet: Ribe operemo v mrzli osoljeni vodi.

Recept: Ribje polpete Sestavine (za 5 oseb): pol kilograma ribjih filetov brez koščic, 5 žlic masla, 10 drobnih strokov česna, 2 kosa kruha, 2 jajci, 5 žlic sveže naribanega parmezana, malo drobtin, 10 žlic oljčnega olja

Thinkstock

Jem veliko hrane na žlico, iz pipe si že zjutraj natočim vodo v lep vrč, ki me spomni, da moram piti. Starejši ljudje so bolj žejni kot lačni. Zato so »oveneli« in slabe volje, hitreje zbolijo. Včasih si naredim ekološki kompot, odlično naravno poživilo: suho sadje namočim v mlačno vodo, dodajam vodo, na koncu pojem namočene sadeže.

Poskusite tudi mladi, ne bo vam žal.

Voda in sveže sadje sta najpreprostejša in poceni rešitev. Vsem, še posebno starejšim, priporočam, da imajo v stanovanju merilnik vlage v prostoru.

Priprava: Filete operemo, odcedimo, dobro pregledamo in odstranimo morebitne koščice, narežemo na koščke in ožamemo.

Dodamo zmehčano maslo, narezan česen, nariban suh kruh (ali namočen in ožet), jajci in sir. Soliti ni treba.

Zmes dobro premešamo, za kratek čas damo v hladilnik, da se masa zgosti. Zajemamo z žlico ali s kleščami za sladoled in povaljamo v presejanih drobtinah.

Oblikujemo polpete. V segreto ponev damo olje in takoj polpete. Med peko jih večkrat obrnemo, da se popečejo tudi ob straneh. Na koncu

prilijemo malo tople vode, da dobimo malo omake.

Zraven serviramo špinačo, blitvo ali drugo zelenjavo s krompirjem.

Kuhanje zelenjave Nasvet: Hladen začetek kuhanja Recept: Špinača s krompirjem Sestavine (za 5 oseb): kilogram blitve ali špinače, 5 krompirjev, 10 strokov česna, 2 žlici oljčnega olja, košček masla Blitvo operemo in narežemo na tanke rezance ali natrgamo, krompir olupimo in narežemo na majhne kocke. Damo v kozico, dodamo narezan česen, olje in za palec hladne vode.

Postavimo na štedilnik in kuhamo približno 20 minut. Ko voda skoraj izpari, dodamo maslo ali olje in premešamo. Po želji še vročo jed pretlačimo z ročno tlačilko. Solimo na koncu, če je sploh potrebno.

Enako kuhamo vso zelenjavo. Ker vode ni treba odcejati, je tako kuhanje varnejše in bolj zdravo.

20 Stotka |www.stotka.net| april/maj 2012, številka 1 STO01_18_21_LZ_hrana.indd 20

23.03.2012 13:35:34 Uhr

STO01_18_21_LZ_hrana.indd 21

23.03.2012 13:35:35 Uhr

LEPO ŽIVLJENJE: Avtomobili

Voziti pri 80 letih Imam prijatelja, ki se je s hitrostjo več kot 300 kilometrov na uro v avtu prvič (in sam) v življenju peljal, ko je imel 67 let. Pravi, da je bilo tudi zadnjič, ker ga to ne zanima več, a je moral poskusiti.

Marjan Bauer

stotka@stotka.net

D

ogodek, ki ga sicer ne velja kar odobravati, čeprav je model vozil po zaprtem dirkališču, govori o mladostih v starostih. O mejah, ki jih z leti postavlja sicer tako preprosta, a vendar kar zapletena in predvsem odgovorna spretnost šofiranja, vožnje avta. Priučena, pravzaprav nenaravna umetnost, saj se človek sam lahko premika le tako hitro, kot hodi ali teče. A zakaj bi moralizirali, avto je že več kot stoletje tu, kot je bil prej tisočletja konj. Oboje tudi skupaj s slabimi dnevi in nesrečami.

Ko fičkov ni nikjer več Vprašanje, kakšen avto je primeren za starejša leta, ki so lahko tudi najlepša, je pač treba postaviti tudi zato, ker s časom, že veliko pred 60. letom, slabijo človekove fizične in psihične zmogljivosti. Vidimo in slišimo slabše, počasneje se odzivamo na dražljaje in dogodke, naučene in prirojene spretnosti, med katerimi je tudi vožnja avta, so manj izpiljene. Spreminjajo se, veliko zahtevnejše so tudi razmere v prometu. Veliko več ga je kot nekoč, bolj je zapleten, svežnji novotarij prihajajo v krajših presledkih. Tudi za mlade voznike. A oni pač ne vedo, nimajo v podzavesti, da je nekoč imel avto, recimo fička, samo vsak deseti odrasli Slovenec, danes pa vsak po enega, nekateri celo dva. In to ne fička. Spremenili so se in se še, celo vse hitreje, torej tudi avti. Na boljše.

Veliko varnejši, a tudi hitrejši, ker smo zahtevnejši in razvajeni, imajo tudi več opreme in dodatkov. Šest starih in mladih napak Ta članek je pisan ob domnevi, da so starejši vozniki odgovorni ljudje

Obrnimo pravilo!

Nekoč smo se mi prilagajali avtu, z leti naj se ta nam. Izkoristimo večjo izbiro jeklenih konjičkov, kot pravimo. in vozniki. Zato bodo in bomo najbrž dobronamerno prenesli seznam najpogostejših vozniških napak, ki jih prinesejo leta. Zbral jih je izkušen avtomobilistični novinar Aleš Črnivec, ki pravi, da so značilne napake predvsem naslednje: nenadno in sunkovito zamenjevanje prometnih pasov, nenadno in sunkovito zaviranje in pospeševanje, neuporaba in neizklapljanje smernih utripalk, težave pri vožnji naravnost, sekanje ovinkov, izgubljanje na poti, težave pri orientaciji, drobni trki med parkiranjem.

Vse to in še kaj počnejo tudi drugi vozniki, kar pa za starejše nista oziroma ne bi smela biti tolažba in izgovor. Zakon nam ob primerni

psihofizični kondiciji dovoljuje voziti avto (tudi motorno kolo!) do 80. leta.

Nekatere spretnosti pa, kot rečeno, z leti pešajo. Kaj storiti, da bomo avtu in prometu še vedno kos? Ena izmed uspešnih zvijač je v avtu.

Obrnimo pravilo! Nekoč smo se mi prilagajali avtu, z leti naj se ta nam. Izkoristimo večjo izbiro jeklenih konjičkov, kot pravimo. Z leti postanejo pomembne reči, o katerih prej nismo razmišljali ali jih občutili.

Recimo velikost in odpiranje vrat, udobnost sedenja, preglednost naprej in nazaj in tako naprej.

Naprej z zadnjico Če so vrata večja in se široko odpirajo, je v avto mogoče priti z zadnjico naprej, včasih je bila prva desna noga. Če pa to še zmorete, tudi prav. Še pomembnejši kot včasih postane vozniški sedež, predvsem njegova višina od tal. Visoko v teh časih radi sedijo tudi mladi, še zlasti gospe in gospodične v terenskih vozilih pravijo, da zaradi boljšega pregleda. Starejši na višjem so torej »in«.

Preglednost je ena izmed glavnih značilnosti modernih avtomobilov.

Minili so časi, ko smo dolžino in širino avtov bolj kot ne ugibali, se ju navadili z izkušnjo. A tudi danes poznamo bolj in manj pregledne avtomobile. Za vse, ne samo za starejše voznike je pomembna velikost zlasti zunanjih vzvratnih ogledal. Ko izbirate in kupujete avto, preverite tudi, kako masivna sta stebrička ob vetrobranskem steklu, veliko lahko zakrijeta. Temeljno pravilo pa je, da preglednost preverjate med sede-

22 Stotka |www.stotka.net| april/maj 2012, številka 1 STO01_22_23_LZ_avto.indd 22

23.03.2012 12:50:00 Uhr

njem na vozniškem sedežu, sami ali z nekom, ki je povsem na vaši strani. Ne poznam namreč prodajalca avtov, ki bi rekel, da je avto iz njegovega hleva nepregleden.

Majhni avtomobili V najnižjem velikostnem in cenovnem razredu od sedem do deset tisočakov je izbira praktičnih avtov majhna, opozarjamo na fiata pando (staro in novo različico), tudi twingo je nekaj višji, morda ujamete še odhajajočega forda fusiona.

Vožnja vzvratno lahko z leti postane težava tudi zato, ker se težko ozremo nazaj, tu so še že omenjeni stebrički in visoki vzglavniki naslonjal sedežev. Pomoč so zunanja ogledala in vgrajeni parkirni pripomočki, kar pa stane, čeprav zaradi konkurence čedalje manj. Kakšen drag avto zna parkirati celo sam, če mu le znamo ukazati.

Majhni enoprostorci Majhni enoprostorci so zaradi zasnove kot nalašč za starostnike, saj ponujajo lažje sedanje na višje nameščene sedeže, velike steklene površine pa omogočajo dobro preglednost okoli vozila – najcenejši (denimo nissan note na sliki) stanejo od deset tisočakov, najdražji okoli 20.

Težava vožnje v višjih letnikih je zlasti znati. Vsi vemo, da je treba izbrati avto z armaturno ploščo, ki je pregledna in ima velike številke in izpise.

Vendar je tega, podatkov, iz dneva v dan, iz leta v leto več. Pogosti so tudi avti z avtomatskim menjalnikom in tempomatom oziroma omejevalnikom hitrosti. O teh starejši gospe in gospodje, ki so ju spoznali, večinoma pravijo, da si sploh ne morejo več predstavljati vožnje po starem z nenehnim pretikanjem, sunkovitostjo speljevanja. A vsaka vozniška noga ima svojega malarja.

Avto vedno pove, kje ste V poglavje »Tega je vsak dan več« sodijo tudi navigacijske naprave.

Zadeva z debelim priročnikom. A ko vam kdo (sin, hči, vnuk, nečak) nastavi njen dom in svet, postane vse bolj pregledno, tudi zabavno, predvsem pa na pol metra natančno vemo, kje smo. O bluetoothu in telefoniranju v avtu ne bi. Ne da je težko, le vsi spoznavamo, da je neprimerno in nevarno. Je tako hudo ustaviti, popiti kavo in poklicati? Ni. Če sklenemo, bi lahko rekli, da avtov za starejše ne izdelujejo, jih je pa veliko, ki so do seniorjev suvereno prijazni. Prodali vam bodo seveda tudi ferrarija, a poiščite si udobje in preglednost, ne nazadnje ob nakupu pomislite tudi, zakaj avto potrebujete, kam se boste vozili. To osredotoči izbiro in varuje denarnico. Včerajšnje banalnosti so danes morda vredne dobrega premisleka. Primer: so leta, ko je pri avtu pomembno ne samo to, kako velik je prtljažnik ter kakšna vrata ima, ampak tudi, kako visoko je rob, čez katerega boste tovorili to in ono.

Kompaktni enoprostorci Med kompaktnimi enoprostorci je izbira izjemna, cene pa segajo od dobrih 14 tisočakov za ford C-max in renault scenic (na sliki), do prek 20 tisočakov (volkswagen touran in drugi). Njihove prednosti so podobne kot pri manjših enoprostorcih, več je prostora, tehnika je boljša … Športni in luksuzni terenci Športnim terencem je težko določiti pravi smisel, brez dvoma pa so njihove prednosti visok položaj za volanom, preglednost in preprosto upravljanje.

To velja za poceni avte, kot je dacia duster za deset tisočakov, in luksuzne za 150 in več tisočakov, kot je porsche cayenne turbo (na sliki).

A mladi pač ne vedo, da je nekoč imel avto, recimo fička, samo vsak deseti odrasli Slovenec, danes pa vsak po enega, nekateri celo dva.

In to ne fička.

Kdaj vrniti vozniško?

Vsega pa je enkrat konec. Torej, kdaj vrniti vozniško dovoljenje?

Država nam sicer izjemoma lahko dovoli voziti tudi do stotih svečk na torti, a kar je preveč, je preveč.

Seveda je mulariji lahko reči, da naj ata vrnejo vozniško, ker so včeraj na dvorišču zapeljali čez tam pozabljeno punčko iz cunj. A nekoč bo to treba preboleti. Vsakogar čaka. Tolažba je vedno. Ali je res tako težko in hudo sedeti ne na voznikovem, ampak na sovoznikovem sedežu? Ali pa celo zadaj, kot kakšen ugleden državnik, če je kje še kakšen za zgled. Stotka

april/maj 2012, številka 1 | www.stotka.net| Stotka STO01_22_23_LZ_avto.indd 23

23

23.03.2012 12:50:08 Uhr

ZDRAVJE: Alergije

Alternativa: napasti vzrok, ne simptoma

Kar četrtina Slovencev ima alergijske bolezni. Najpogostejši so seneni nahod, astma in preobčutljivost za hrano.

Manja Pušnik

manja.pusnik@stotka.net

Doktor Mitja Košnik pravi, da je večina alergijskih bolezni blagih, zato je pogostost bolezni v neki državi odvisna tudi od tega, kako intenzivno se iščejo bolniki z zelo blagimi težavami.

Najpogostejši (vsaj deset odstotkov) je alergijski rinitis (gre za sezonski oziroma seneni nahod), vsaj pet odstotkov ljudi ima astmo, približno tolikšen delež majhnih otrok je preobčutljivih za hrano. Anafilaksijo v Sloveniji vsako leto odkrijejo pri vsaj 200 novih bolnikih. Gre za najhujšo obliko alergijske reakcije, ki jo sprožijo nekatera zdravila, hranila, piki žuželk in druge snovi biološkega izvora.

Kaže se s kožnimi izpuščaji, otekanjem ustnic in jezika, dušenjem, znižanjem krvnega tlaka in zahteva pravočasno strokovno pomoč, saj resno ogroža življenje.

24 Stotka |www.stotka.net| april/maj 2012, številka 1

Bioenergetik zdravi celostno Ena izmed komplementarnih metod zdravljenja alergij je zdravljenje z bioenergijo. Bioenergetičarka Milojka Krez pravi, da je pri alergiji pomembno razumeti, kako pacient doživlja in pojmuje svoje življenje. »Verjamem namreč, da se takrat, ko uravnovesimo vsa tri energetska telesa, torej fizično, emocionalno in mentalno, spremeni imunski sistem povin uskladi tisto, kar večinoma pov zroča vsako alergijo,« pojasnjuje.

Ker na človeka gleda celostno, pravi, da je lahko kos vsakemu alergenu, če pravilno delujejo vse čakre, če je avra pretočpretoč na, če so misli uravnane, če človek ve, kaj mu »gre na živce«, na kaj je v življenju alergičen. Šele takrat je mogoče ugotoviti, kaj v njegovem sistemu je odpovedalo.

Shutterstock

N

atančne evidence o alergijskih boleznih na državni ravni pri nas ni, precej natančne ocene pa so pridobljene iz analiz bolnišničnih podatkov. »Ta hip ima 15 odstotkov prebivalstva vsaj blago alergijsko bolezen. Če smo zelo natančni pri iskanju bolnikov in če upoštevamo tudi tiste, pri katerih je alergijska bolezen izzvenela, lahko ugotovimo, da so alergije pogoste pri 25 odstotkih prebivalstva,» pojasnjuje Mitja Košnik iz Bolnišnice Golnik. Kako lahko alergije pozdravimo z alternativnimi metodami in kako uspešno je tovrstno zdravljenje?

Najprej pri bolniku z radi radiestezijo ugotavlja enote zdravja, prehodnost čaker, delež zdrave avre, enote po Bovisu, in ko gre za alergijo, zakiše zdravje jeter in vranice, zaki sanost telesa ter stanje žlez.

In kako se pojavijo znamenja ozdravitve? »To je pri vsakem posamezniku drugače. Za začetek lahko bolje spi ali si preneželi določene hrane, ne prene se močnih zdravil in se burno ogroodzove v razmerah, ki ga ogro žajo. Alergija se zmanjšuje ali preneha oziroma se spet pojavi, ko je posameznik napet in živčen.

Seveda je res, da so nekatere stvari povsem fizične, kot sta recimo pik ose ali čebele, a to je

Irena Herak

nekaj povsem drugega. Z uravnavo energetskega stanja je, kot pravi, mogoče vselej pomagati.

Uspešno zdravljenje z bioresonanco Vse bolj je znano zdravljenje alergij z magnetno bioresonanco, ki jo pri nas izvajajo številni zasebniki.

Terapevti pravijo, da je metoda zdravljenja uspešna v več kot 80 odstotkih. Bioresonančna terapija temelji na novih spoznanjih biofizike oziroma kvantne mehanike. Terapija je uspešna zato, ker gre za zdravljenje vzroka nastanka alergije, in ne simptomov. Terapevt določi izvor bolezni tako, da z napravo za opazovanje in merjenje frekvenčnega vzorca pri bolniku ugotavlja, katere obremenitve povzročajo težave.

Bioresonančna terapija ne povzroča

Vrste alergij

Na dihalih: sezonski ali celoletni alergijski rinitis in alergijska astma.

Simptomi teh alergij so: kihanje, smrkanje, izcedek iz nosu, zamašen nos, izguba voha, kašelj, piskanje in tiščanje v prsnem

stranskih učinkov in uspešno odkriva skrite vzroke bolezni.

Bioresonančna metoda ne povzroča stranskih učinkov.

Še ena oblika zdravljenja: laser Pri terapiji za zdravljenje alergij po metodi doktorja Wohlmana z laserjem spodbujajo akupunkturne točke na ušesih in glavi. Kot metodo zdravljenja jo v Sloveniji priznava tudi uradna medicina, izvajajo pa jo lahko le zdravniki. Kot pojasnjujejo v Zdravstvenem centru dr. Wohlman v ljubljanskih Črnučah je terapija povsem neboleča, saj za stimulacijo akupunkturnih točk uporabljajo laser in zabadanje igel ni potrebno. V zdravstvenem centru zatrjujejo, da lahko pozdravijo vse vrste alergij. Izboljšata se tudi psihofizično počutje pacientov in spanje, ublažijo pa se še različne avtoimunske in kronične bolezni. Stotka

košu, težko dihanje, srbenje oči in ušes …

izpuščajev, luščenja, srbečice, rdečice, ekcema …

Na koži: alergije se kažejo kot urtikarija – koprivnica, atopijski dermatitis (ta se pri večini bolnikov pojavi že zelo zgodaj v otroštvu), kontaktni dermatitis v obliki različnih

Alergije na hrano, na primer kravje mleko, jajca, sadje, zelenjavo, oreščke, semena in podobno, se pojavljajo kot prebavne motnje, krči v trebuhu, driske, pogosto v kombi-

naciji s kožnimi spremembami in tudi s simptomi na dihalnih poteh.

Med najpogostejšimi so še alergije na pike insektov, zdravila, pršice, plesni, živalske dlake, perje …

april/maj 2012, številka 1| www.stotka.net| Stotka STO01_24_25_ZD_alergije_bo.indd 25

25

23.03.2012 13:37:20 Uhr

ZDRAVJE: Dopolnilna terapija

Smeh je najboljše zdravilo

Utrujeni od temačnosti in usode? Včlanite se v klub, kjer se ljudje zbirajo, da bi se smejali.

L

eta 1995 je dr. Madan Kataria, zdravnik iz Mumbaja, ustanovil klub, v katerem se člani vsak dan srečujejo, da bi se smejali. Zadevo je poimenoval smejalna joga. Srečanje se začne z ritmičnim ploskanjem udeležencev in njihovim vzklikanjem ho-ho, ha-ha-ha. To oponašanje smeha se kmalu sprevrže v pravo smejanje.

Smejalna joga kombinira jogijsko tehniko globokega dihanja in simuliranih smejalnih vaj. Droktor Kataria verjame, da je lažen smeh enako koristen kot pravi. »Verjamem, da, četudi hlinite smeh, vaše telo ni dovolj inteligentno, da bi prepoznalo razliko,« pravi Kataria. »Zato se tudi takrat, ko simulirate smejanje, iz vaših možganov izloči ista zaloga endorfinov, kemičnih agentov sreče.«

stotka@stotka.net

Smeh lahko tudi: s sproščanjem endorfinov zmanjša fizično bolečino, deluje aerobno na srce, spodbuja oba pola možganov in lajša učenje ter sprošča mišično napetost.

Poznamo veliko lahkih možnosti, da v življenje vnesete več smeha: dajte smisel gledanju smešnih filmov in TV-nadaljevank, berite smešne knjige, družite se s srečnimi, optimističnimi ljudmi, sprostite se, ne jemljite se preresno. dal. »Skoraj nemogoče je vzdržati kakršnokoli distanco oziroma občutek družbene hierarhije, ko preprosto tuliš od smeha. Smeh je moč za demokracijo.« Pomembne zdravstvene koristi Smeh lahko prinese tudi pomembne zdravstvene koristi. Potlačena negativna čustva, kot so jeza, žalost in nezadovoljstvo, se lahko sprostijo po zdravi poti.

Deluje tudi kot koristen mehanizem (samo)obvladovanja. Humor nam lahko pomaga, da vidimo stresne dogodke kot

Thinkstock

V nekaj pičlih letih je program postal tako priljubljen, da deluje že več kot šest tisoč klubov smeha v več kot 50 državah sveta. Igralec, komik John Cleese (iz slavnega Montya Pythona) je obiskal dr. Katarijo v indijskem klubu smeha in neposredna izkušnja ga je ganila. »Presunjen sem nad spoznanjem, kako te smeh poveže z ljudmi,« je pove-

Gorazd Suhadolnik

26 Stotka |www.stotka.net| april/maj 2012, številka 1

»izzive« namesto kot »grožnje«. Kot je rekel Bill Cosby: »Če se lahko nečemu smejiš, lahko to preživiš.« Sodeč po ugotovitvah raziskave Univerze v Marylandu, lahko smeh celo pripomore k preprečevanju srčnih bolezni. Ko se smejite, izboljšujete delovanje endotelija (notranje plasti obtočil).

Smešni odlomki iz filmskih komedij so med raziskavo pripomogli k sprostitvi krvnih celic pri 19 od 20 preiskovancev in povečanju pretoka krvi za 22 odstotkov. Po drugi strani so stresni prizori iz vojnih filmov povzročili zožitev krvnih celic pri 14 od 20 preiskovancev, pretok krvi pa je upadel za 34 odstotkov.

Endotelij je prva žrtev pri razvoju ateroskleroze oziroma poapnenju žil, zato je, glede na izsledke raziskave, razumljivo, da lahko smejanje pomembno pomaga pri vzdrževanju zdravega endotelija in zmanjševanju tveganja za kardiovaskularne bolezni.

Smejalna joga pri nas Smeh lahko okrepi tudi telesni imunski sistem, poveča število endorfinov, ki uravnavajo razpoloženje in znižajo krvni tlak, in zniža raven stresnih hormonov.

V Mariboru bo 11. maja 2. mednarodni kongres smeha, na katerem bodo predstavili tudi raziskovalne projekte o jogi smeha, ki jih izvajajo v Sloveniji.

Ustanoviteljica prvega kluba smejalne joge v Sloveniji, diplomirana medicinska sestra Simona Krebs, pravi, da so rezultati poskusov, ki so jih izvedli z diabetičnimi bolniki, zelo spodbudni. V mariborskem klubu smejalne joge, ki je eden izmed devetih v Sloveniji, se vadbe vsakič udeleži od 15 do 30 ljudi, število privržencev pa v Sloveniji vztrajno narašča. Med aktivnimi izvajalci smejalne joge je po besedah Krebsove približno 70 odstotkov starejših ljudi. Stotka

Biseri vašega zdravja

Izdelki Lekarna Ljubljana KAKOVOSTNI. VARNI.

Sledijo najnovejšim znanstvenim dognanjem na področju skrbi za zdravje, kakovost zagotovljena s proizvodnjo po strogih farmacevtskih standardih (GMP), preverjeni viri surovin.

Več o izdelkih preberite na www.lekarnaljubljana.si.

Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano.

www.lekarnaljubljana.si

STO01_26_27_ZD_joga_smeh.indd 27

zvesta vašemu zdravju

23.03.2012 12:51:11 Uhr

ZDRAVJE: Medicina

Ko se resno zatakne v grlu

Na ljubljanski kliniki za otorinolaringologijo se ob kirurški obravnavi raka na glavi in vratu intenzivno razvija tudi rekonstruktivna kirurgija, čedalje več pa je tudi endoskopskih posegov.

A

leksandar Aničin je specialist za ušesa, grlo in nos (otorinolaringolog). Po specializaciji so ga pred 20 leti usmerili v kirurgijo raka na glavi in vratu, malignih tumorjev grla, žrela, ustne votline … Opravlja vse vrste operacij pri teh bolnikih, seveda pa v okviru urgentne službe dela otorinolaringološke posege tudi v širšem smislu. Število tovrstnih tumorjev se je povečevalo do sredine prejšnjega desetletja, od takrat pa, podobno kot pri pljučnem raku, miruje. Kljub temu jih je še vedno veliko, V Evropi zboli za rakom na grlu in vratu vsako leto približno 140 tisoč ljudi, v Sloveniji od 400 do 450. Sicer ima rak na glavi in vratu približno šestodstotni delež glede na količino vseh rakavih obolenj v Sloveniji.

Pri ženskah število primerov s to obliko raka relativno narašča, moški pa za njo bolj obolevajo. Smrtnost je približno polovična, tako visoka pa je zato, ker oboleli prihajajo na zdravljenje v poznem stadiju obolelosti – šele, ko ne morejo več dihati in požirati.

Tveganje za nastanek tovrstnega raka najbolj povečujeta alkohol in kajenje.

Drugi dejavniki so starost nad 40 let, pretirano izpostavljanje sončnim žarkom in kemičnim sredstvom ter okužba s HPV. Maligni tumorji Starostno povprečje bolnikov z rakom glave in vratu je približno 50 let.

Pri večini bolnikov rak najprej vzbrsti nekje na območju žrela, grla ali ustne votline, šele po tem se pojavijo zasevki v bezgavkah na vratu, pozne-

Gorazd Suhadolnik stotka@stotka.net

Otorinolaringologija je bila prva medicinska veja, ki je začela z mikrokirurgijo, saj so že v tridesetih letih prejšnjega stoletja z mikroskopom operirali uho. je tudi bolj oddaljeni zasevki zunaj območja glave in vratu – v pljučih, jetrih, kosteh in možganih. »S kolegi z Onkološkega inštituta se posvetujemo, pri katerem konkretnem obolenju se je treba odločiti za zdravljenje z obsevanjem oziroma radioterapijo in kemoterapijo, pri katerem pa za kirurško terapijo,« pravi dr. Aničin.

Rekonstrukcija v ORL »Kot kirurg se soočiš s problematiko primarnega tumorja in regionalnih zasevkov v bezgavkah na vratu,« opozarja dr. Aničin. Operacija večjega tumorja namreč obsega tudi izpraznitev vratnih bezgavk. Pri operaciji primarnega tumorja je treba doseči zadosten varnostni rob izreza, zato je treba poleg tkiva primarnega tumorja

odstraniti tudi nekaj obdajajočega zdravega tkiva, da povsem izrežemo obolelo tkivo. »Če ni nujno, se pri izrezu bezgavk na vratu ne odločimo za tako imenovane radikalne izpraznitve vratu, da bolniku vseeno ohranimo kakovost življenja. Ne nazadnje se po operaciji soočimo tudi z vprašanjem rekonstrukcije, predvsem na mestu vrzeli po izrezu primarnega tumorja.

To je eden izmed novih izzivov na kliniki ORL. Sam zelo rad opravljam rekonstruktivne posege,« pravi dr. Aničin. Za izvedbo teh posegov je potreben poseben set mikroinstrumentov, ustrezna povečava in osvetlitev.

Pecljati reženj Če je za rekonstrukcijo potreben večji kos tkiva, dr. Aničin uporabi pecljati (vezani) reženj: »Med prsno bradavico in prsnico zarežem otok kože in dvigam veliko prsno mišico od vseh narastišč, potem pa lahko ta reženj napnem vse do nivoja baze lobanje. Želim si, da bi na kliniki ORL sami delali tudi drobnožilne rekonstrukcije z oddaljenimi režnji, da bi imeli ekipo, ki bi poskrbela za popolno rekonstruktivno oskrbo na ravni mikrovaskularne kirurgije.« To je pomembno že zaradi logistike, ker otorinolaringologu pri operaciji tumorja ne bi bilo treba čakati na plastičnega kirurga. »Tudi med samo operacijo tumorja, če med potekom vidiš, da je treba zaradi radikalnosti izreza opraviti še rekonstrukcijo, je dobro, da so kirurgi ORL usposobljeni (in imajo potrebno opremo) za tovrstne operacije.

Menim, da mora biti kirurg glave in vratu tudi rekonstruktivni kirurg, klinike ORL pa se sicer same odločajo, ali to izvajajo same ali ne,« pravi dr.

Aničin.

28 Stotka |www.stotka.net| april/maj 2012, številka 1 STO01_28_29_ZD_rak_grlo.indd 28

23.03.2012 12:52:15 Uhr

Znaki, ki lahko kažejo na rak grla in vratu

Klinika ORL

ranice v ustih, ki se ne zacelijo v dveh tednih oteklina v ustih, grlu boleče požiranje, oteženo žvečenje krvavitve iz nosu dalj čas zamašen nos občutek tujka slabša gibljivost jezika nenavadna bela ali rdeča polja na sluznici ustne votline

Dr. Aleksandar Aničin (levo) med operacijo grla Režnji Režnji so lahko manjši vezani – ko se jih zgolj obrne ali drugače prestavi s sosednjega območja na mesto vrzeli oziroma defekta. Drugi, pecljati, pa so povezani z neko osno žilo, zato tkiva ni mogoče odrezati naključno, ampak ga je treba poiskati in obrniti. Tretji so prosti mikrovaskularni režnji, pri katerih kirurg na oddaljenem območju telesa izolira žilni pecelj in ves pripadajoči del kože (lahko tudi mišic in kosti), ga obreže, prekine napajanje, prenese na vrat ter tam prišije na sprejemne arterije in vene.

Včasih reženj sploh ni potreben, zato je veliko klasičnih operacij, pri katerih rekonstruktivni poseg ni mogoč. Pri odstranitvi grla se na primer nastalo »okno« le zašije, bolnik pa ima po tem ločeni prebavno in dihalno pot.

Pri delnih izrezih grla, na primer pri vertikalnem izrezu ene polovice grla (druga polovica ostane), se vrzel pokrije s poklopcem. Pri horizontalnem izrezu zgornjega dela grla glasilki ostaneta, kirurg pa zašije spodnji del grla s korenom jezika, ki prevzame vlogo poklopca grla.

Endoskopska kirurgija V preteklosti se sploh ni zdelo verjetno, da bo kopico tumorjev mogoče operirati endoskopsko. Zdaj je endoskopska kirurgija v polnem razmahu in v velikih medicinskih centrih zelo veliko tumorjev na drugi in tretji stopnji (obstajajo štiri stopnje) izrežejo endoskopsko (najpogosteje z laserjem in z mikroškarjicami). »O tem bi morali pri nas začeti intenzivneje razmišlja-

ti,« pravi dr. Aničin. Endoskopska operacija poteka tako, da se skozi ustno votlino vstavi cev, ki naredi prostor v grlu, potem pa kirurg z mikroškarjicami pod mikroskopom izreže tumor z (varnostnim) robom. Na ORL imajo sicer v zadnjem letu tudi natančen CO2-laser.

Koblacijska metoda Uveljavljajo se nove tehnologije, ki postavljajo nove izzive. »Zame je ena izmed takšnih tehnologij koblacijska metoda, pri kateri s pomočjo instrumenta v fiziološki raztopini ustvariš stanje plazme. Poseben nastavek, ki hkrati spušča vodo, torej koblacijsko obdeluje tkiva, srka in odvaja odvečno tekočino. Ta metoda je najuporabnejša pri nemalignih spremembah v žrelu, na primer odstranitvi mandljev (tonzilektomiji),« pojasnjuje dr. Aničin.

Pri tonzilotomiji pa ne odstranjujejo celega mandlja, ampak le njegov štrleči, za požiranje moteči del. Pri tej operaciji bolečine skoraj ni, celjenje pa je veliko hitrejše. »Lotil sem se tudi koblacijske odstranitve jezične tonzile,« pravi dr. Aničin. »Gre za tkivo na korenu jezika. Na vhodu v žrelo imamo nekakšen limfatični prstan. Zlasti pri ljudeh, ki so bili v otroštvu operirani na mandljih, lingvalna tonzila igra nekakšno kompenzacijo zaradi pomanjkanja nebnic. Tonzila zato zelo naraste in se dvigne, prizadeta oseba pa ima težave s požiranjem, nekateri celo trpijo zaradi ponavljajočih se angin jezične tonzile.«

S koblacijsko metodo zdravijo tudi smrčanje in spalno apnejo. Prehod med mehkim nebom in zadnjo steno žrela se tako preoblikuje, da ne plapola preveč in da ne povzroča ovir.

Zenkerjev divertikel Dr. Sašo Aničin se pogosto loti tudi Zenkerjevega divertikla (žepa).

Zaradi prirojene, navadno tudi anatomsko pogojene slabosti zadnje stene spodnjega dela žrela se ta del izboči in povesi za požiralnikom kot nekakšna vrečka, v kateri zastaja hrana, privlači bakterije, stalno zaudarja in ustvarja težave pri požiranju. Ko se napolni s hrano, se izboči naprej in zapre požiralnik ter s tem povzroča težave pri požiranju. Poznamo dve obliki zdravljenja: endoskopsko in z zunanjim pristopom (operacijo). Pri endoskopskem zdravnik s posebno prilagojenim laringoskopom, napol razprte cevi, prikaže območje sedla med divertiklom in požiralnikom. Potem sedlo zniža čim bližje dnu žepka, da hrana ne zastaja več, ampak zdrkne v požiralnik. Kirurg divertikla torej ne odstrani, ampak ga na sprednji strani le odpre. »To je zelo uporabno pri ljudeh, ki so stari 70, celo 80 let,« pravi dr. Aničin.

Pri endoskopski obravnavi se s »staplerjem« zareže v sedlo in hkrati pusti dvojno vrsto sponk na obeh straneh zareze. Pri zunanjem pristopu pa se je kot najboljša metoda izkazala kombinacija izreza divertikla in prereza krikofaringalne mišice. Stotka

april/maj 2012, številka 1| www.stotka.net| Stotka STO01_28_29_ZD_rak_grlo.indd 29

29

23.03.2012 12:52:19 Uhr

Zdravje: LEPOTA

Nega in zrak za lepšo kožo

Z

aradi krepitve zaščitnih mehanizmov v koži ženskam in moškim v zrelem starostnem obdobju priporočajo predvsem veliko gibanja na svežem zraku. Doktorica Tanja Planinšek Ručigaj, specialistka dermatovenerologije, ob tem opozarja, da se je treba še zlasti izogibati UVžarkom, saj so obnovitveni mehanizmi v koži v tem starostnem obdobju že »izčrpani«. Zato svetuje uporabo izdelkov za zaščito pred soncem s kemičnimi filtri.

Dermatovenerologinja Planinšek Ručigajeva priporoča lokalno nanašanje retinoidov, vitamina C in hialuronske kisline, saj zmanjšujejo razgradnjo kolagena, delujejo pa kot antioksidanti in zmanjšujejo gube.

Vsem, torej tudi moškim, priporoča redno vlaženje kože s kremami, ki poleg maščob vsebujejo še zadostne količine vode. Na kožo jih moramo nanašati vsak dan oziroma po vsakem kopanju (ali prhanju). Ste vedeli, da se v deset- do 20-minutni kopelih koža dodatno navlaži?

Enkrat na teden si zato privoščite oljno kopel. Vendar pa Planinšek Ručigajeva odsvetuje uporabo tekočih mil in kopeli, saj ta kožo dodatno izsušijo. Ne pozabite niti na kreme z različnimi kislinami, ki odluščijo

Manja Pušnik

manja.pusnik@stotka.net

odmrle plasti kože na površini, s tem pa dajejo koži mlajši in bolj svež videz.

Povsem normalno je, da je koža srbeča in občutljiva Staranje povzroča številne spremembe na koži. Zaradi zmanjšane tvorbe loja postaja koža čedalje bolj suha, sploh na golenih, zato se lahko intenzivneje pojavlja občutek srbenja. Izgublja se sposobnost popravljanja napak, ki jih povzročijo zunanji dejavniki, zato se na koži pojavlja več benignih in malignih sprememb.

Rožena plast kože se zadebeljuje, kolagena vlakna pa se hitreje razgrajujejo. Ni odveč opozorilo, da kajenje pospešuje staranje kože. Pod vplivom prostih reaktivnih kisikovih spojin se sestava kože spreminja in postaja bolj občutljiva. Tudi pomanjkanje spolnih hormonov pospeši staranje kože, pogostejša so vnetja.

In s katerimi naravnimi izdelki naj kožo negujemo? »Alfahidroksi maščobne kisline (to je glikolna kislina) pomembno pripomorejo k boljšemu videzu kože,« odgovarja Planinšek Ručigajeva. Nastajanje »starostnih peg« lahko upočasnimo

Thinkstock

Koža po 50. letu postaja manj prožna, zato jo morate redno negovati, obvezno pa si privoščite tudi uživanje na svežem zraku. z zmanjšanim izpostavljanjem kože UV-sevanju skozi vse življenje.

Pogoste težave, ki spremljajo staranje kože Pri starostnikih je pogost srbež ali pruritus, ki ima različne vzroke (sistemske, presnovne in maligne bolezni kože). Zaradi sprememb v imunskem mehanizmu kože v starosti upada število alergijskih simptomov.

Kožne spremembe se pojavljajo tudi pri bolnikih s sladkorno boleznijo, ki je pri starejših pogostejša (to so na primer vitiligo, rdečina obraza, diabetične bulozne spremembe po golenih, okužbe kože – erzipel, impetigo, herpes zoster in glivične okužbe), pogosti pa so tudi razjede na golenih in kožni tumorji. Nekateri strokovnjaki trdijo, da je 15-minutno nastavljanje obraza soncu za starejše priporočljivo, saj (poleg blagodejnega vpliva na organizem) tako zadovoljimo potrebe po vitaminu D za ohranjanje kostne mase. Vendar doktorica Planinšek Ručigajeva opozarja: »Namerno nastavljanje soncu odsvetujem (še zlasti med 11. in 16. uro), saj zadostno količino D-vitamina dobimo že ob vsakdanji izpostavljenosti soncu pri dejavnosti na prostem. V zimskih mesecih svetujem dodajanje ustreznih količin vitamina D.« Stotka

30 Stotka |www.stotka.net| april/maj 2012, številka 1 STO01_30_31_ZD_koza.indd 30

23.03.2012 12:53:16 Uhr

Zdravje: REKREACIJA

Razgibano v pomlad Gibanje in rekreativna telovadba sta v obdobju po petdesetem letu zelo pomembna dejavnika telesnega in duševnega zdravja. Za začetek vam v Stotki predlagamo tri »nedolžne« in večne oblike razgibavanja.

Manja Pušnik

manja.pusnik@stotka.net

Rojeni za tek S prvimi pomladnimi temperaturami se začenja sezona teka.

Tek ima številne pozitivne vplive: od tega, da pomaga pri boljšem spanju in znižanju krvnega tlaka, do tega, da zbistri misli. »Tek je primeren za vse, ki brez težav hodijo. Veliko starejših meni, da za njih ni primeren, čeprav niso nikoli niti poskusili. Vendar: poskusite teči, tek pa prilagodite svoji telesni pripravljenosti,« pravi tekaški trener Urban Praprotnik. Tekači začetniki naj hoji dodajajo čim krajše odseke teka. To za starejše pomeni 50 metrov počasnega teka, ki mu sledi nekajminutna hoja. Pomembno je, da tečete po ravnini, najboljša je peščena pot. »Asfaltna podlaga v resnici za tek

celo razvijajo gibalne sposobnosti, sklepi ostajajo prožni, krepijo se mišice, izboljša se delovanje srca, znižuje se krvi tlak. Predvsem pa se poveča izločanje hormonov sreče, kar pomeni, da so plešoči bolj sproščeni, na življenje pa gledajo bolj pozitivno.

Romantika na vodi Ena izmed oblik rekreacije je lahko tudi vožnja s kanujem po reki in s čolnom po jezeru. V

Thinkstock

Dragi, pojdiva na ples! Čas, ko prihajate v zlata leta, je več kot primeren za obuditev tistih občutkov, ki ste jih tako radi doživljali v mladosti. Eden izmed teh je prav gotovo želja po družabni obliki gibanja, torej plesu. Možnosti za to so številne – od tega, da se znova vpišete v tečaj družabnih plesov in ponovite plesne korake, do tega, da se udeležite plesa na prostem. V Ljubljani se na primer poleti dogajajo organizirani plesi salse na mestnih ploščadih. Med starejšimi predstavnicami ženskega spola je čedalje bolj priljubljena oblika plesa – zumba. Znano je, da glasba pomaga pri premagovanju stresa, stimulira pa tudi um in telo. S plesom se vzdržujejo ali

Thinkstock

Thinkstock

ni tako škodljiva, kot se govori.

Vendar moramo biti pozorni, da tečemo pravilno in da med tekom ne udarjamo na peto,« pravi Praprotnik. Od telesne pripravljenosti posameznika je torej odvisno, kolikokrat na teden bo tekel, pomembno je vsakodnevno gibanje. »To sicer ne pomeni, da tečete vsak dan. Starejšim priporočam, naj tečejo od dva- do trikrat na teden. Lahko seveda tudi večkrat, vendar le, če ste dobro telesno pripravljeni,« pravi Praprotnik.

Sloveniji je vsaj pet priljubljenih točk za umirjeno rečno veslanje.

Med najbolj znanimi je veslanje po Kolpi, ki slovi tudi kot ena izmed najtoplejših, najčistejših in neokrnjenih rek pri nas.

Rekreativno veslanje priporočamo še po reki Soči (od Kobarida do Tolmina), Krki (od mosta v Šmihelu pri Žužemberku), Savi Bohinjki (od Bohinjskega jezera do Nomenj) in po reki Dravi (od Malečnika do Ptuja). Seveda pa se lahko odpravite na romantično vožnjo s čolnom po jezeru, na primer po Šmartinskem jezeru v bližini Celja. Okoli jezera je varna in urejena pešpot, kraj pa je primeren tudi za piknike in druga druženja v naravi. Čolne in kajake si tam lahko tudi sposodite. Stotka

april/maj 2012, številka 1| www.stotka.net| Stotka STO01_30_31_ZD_koza.indd 31

31

23.03.2012 12:53:37 Uhr

ZDRAVJE: Staranje

Miti in realnost starosti

Starost ostaja najbolj stigmatizirano obdobje življenja. Živeti želimo čim dlje, nihče pa ne želi ostareti.

D

anes imamo ljudje čedalje več možnosti, da dočakamo starost. Kdaj se ta začne, pa je odprto vprašanje.

Znanost je s tem opravila zlahka, še vedno ostaja 65 let meja, ko se začne obdobje starosti.

Ta definicija Svetovne zdravstvene organizacije izvira iz časov Otta von Bismarcka, ki je postavil mejo, pri kateri so ljudje dobili nekatere socialne pravice in ugodnosti. Z daljšanjem življenjske dobe se daljša tudi obdobje človekove produktivnosti in čedalje intenzivneje se pojavljajo trendi zviševanja meje in premika »uradnega« začetka tega življenjskega obdobja v poznejša leta. S podaljševanjem življenjske dobe smo zdaj tako v nenavadnem položaju, ko eno samo življenjsko obdobje obsega kar tretjino naših življenj, hkrati pa je tudi najmanj zaželeno in povezano z največ predsodki ter napačnimi predstavami.

Glede na dolžino obdobja ni nenavadno, da skupina ljudi, ki so po definiciji »stari«, obsega tako zdrave, aktivne in tudi materialno produktivne odrasle, pa tudi zelo bolne in od drugih povsem odvisne posameznike. Kljub vsej različnosti, ki je vsaj tolikšna kot v skupini mladih, pa ostajajo skupne nekatere značilnosti tega obdobja.

Doživeti stoto Starost ostaja najbolj stigmatizirano obdobje življenja. Živeti želimo čim dlje, nihče pa ne želi ostareti. Želje po ohranitvi spolne moči in telesne vitalnosti so stare stoletja. Po eni različici grškega mita, ki so ga povzeli Rimljani, je Avrora, boginja jutranje zarje, prosila Zevsa, naj enemu izmed njenih mož, trojanskemu princu Titanu, podaril večno življenje. Pozabila pa ga je prositi tudi za večno mladost. Po nekaj sto letih zadovoljnega življenja

Katarina Barbara Štrukelj stotka@stotka.net

Eno samo življenjsko obdobje obsega kar tretjino naših življenj, hkrati pa je najmanj zaželeno in povezano z največ predsodki ter napačnimi predstavami. je zapustila postaranega moža, ki še vedno blebeta v svoji sobi. Številni miti in zgodbe spodbujajo idejo o večnem življenju in mladosti. Adam naj bi tako živel 930 let, Metuzalem pa 969 let. Po navedbah rimskega avtorja Lucijana naj bi živel Terezij, slepi prerok iz Teb, 600 let, Nestor, argonavt in kralj Pilosa, pa 300 let.

Stoletniki so ljudje, ki živijo več kot sto let. Ker je zdaj pričakovana življenjska doba krajša od 100 let, je pojem povezan z dolgim življenjem. Super stoletniki so tisti, ki živijo dlje kot 110 let, kar dočaka le eden izmed tisoč stoletnikov. Pojem se je prvič pojavil v sedemdeset letih 20. stoletja. Le eden od 50 tisoč stoletnikov pa dočaka več kot 115 let. Največ stoletnikov je v Združenih državah Amerike, sledijo Japonska, Brazilija, Kitajska in Francija. V Sloveniji je po podat-

32 Stotka |www.stotka.net| april/maj 2012, številka 1

Avrora in Titan (Francesco de Mura, 18. stoletje)

kih Statističnega urada Republike Slovenije 1. januarja 2008 živelo 160 ljudi, starih 100 let in več, 1. januarja 2009 že 170, 1. julija 2010 pa kar 209.

Shutterstock

Nalezljiva vitalnost Legende o vrelcu mladosti so šte številne. V zapisih starih Grkov in Rimljanov sta dve zanimivi zgodbi.

Prva govori o Heri, Zevsovi ženi, ki se je vsako leto okopala v studencu in s tem ohranjala svojo mladostnost. iskaHerodot pa je opisoval svoje iska nje vode iz vodnjaka, ki podaljšuje življenje. Roger Bacon, ki je v iskanju moralno in telesno čistega življenja postal frančiškanski menih, je verjel, da se lahko življenjska doba, ki je bila takrat od 45 do 50 let, celo potroji.

Njegova razmišljanja so temeljila na dolgem življenju Metuzalema in Noeta. Priporočal je pomlajevalno sapo mladih devic, hkrati pa kot razmenih svaril pred kakršnimkoli raz vitalvratom. Verjel je, da se lahko vital nosti nalezemo enako kot nalezljivih bolezni.

Dan es ljudje večinoma nismo več mlatako naivni, da bi iskali vodnjak mla dosti. Zato pa toliko raje uporabljamo sredstva, ki obljubljajo pomlajevalni učinek (kreme, antioksidanti), ali posege, s katerimi spreminjamo svoj videz in odstranjujemo nekatera zunanja znamenja starosti. Iz tega se je razvila celo »protistarostna« (antiageing) medicina. Vodnjak mladosti ali vsaj hrepenenje po njem torej še vedno obstaja.

Odsluženi, neuporabni, odvečni?

Starost ostaja prežeta s stereotipi, predsodki in negativnimi čustvi. Slovar slovenskega knjižnega jezika daje številne »zanimive« definicije starosti: tisti, ki je v zadnjem obdobju življenja; tisti, ki nima več potrebne, ustrezne kakovosti za uživanje; tisti, ki obstaja že dolgo časa, ki je dalj časa v uporabi; tisti, ki se po lastnostih, značilnostih zelo razlikuje od sedanjega. Vsaka po svoje pripoveduje zgodbo našega odnosa do starosti, starega, odsluženega, neuporabnega in odvečnega. Špartanci so starost videli povsem drugače, saj je državo obvladoval svet 28 moških, starejših od 60 let.

Cicero je pri svojih 62. letih v eseju o staranju menil, da je starost različno sprejeta v različnih okoljih. Po njegovem je uspešno staranje odvisno od primernega odnosa do starosti in učinkovitega reševanja štirih glavnih težav, povezanih s staranjem, ki obstajajo še danes in so povezane s predsodki o staranju in pogosto vsiljenim občutkom starajočim o njih samih. Po Ciceru naj se starostniki z občutkom, da jim v aktivni družbi ni več mesta, bojujejo z delovanjem v različnih svetovalnih, intelektualnih in administrativnih funkcijah in delu.

Mnenje, da je starostnik telesno oslabel in zato manj vreden, naj izpodbijajo z idejo, da telesna oslabelost ne šteje prav veliko v primerjavi z razvijanjem uma in osebnosti. Staranje naj bi zmanjševalo sposobnost za nekate-

april/maj 2012, številka 1 | www.stotka.net| Stotka

33

ZDRAVJE: Staranje

re užitke, zlasti spolne, kar Cicero opisuje kot priložnost, da starostnik svojo energijo in strast usmerja v razvoj interesov in vrlin. In kot zadnje Cicero odgovarja na strah pred smrtjo, ki naj bi bil značilen za starajočega, tako, da citira Platona in meni, da je smrt lahko blagoslov in možnost starajočemu, da se reši svojega nepopolnega telesa in zapusti nepopolni svet ter odide v povsem drugačno, duhovno dimenzijo.

Ohraniti mirnost, razvijati modrost Tako dileme kot Cicerovi odgovori so danes še kako aktualni, kritičen bralec pa se bo vsaj z delom Cicerovih predlogov gotovo strinjal.

Vsem občutkom in predsodkom je skupna domnevna izguba nekaterih sposobnosti in celo življenja. Največjo vrednost imajo njegovi predlogi zato, ker spodbujajo aktivno spoprijemanje z izzivi starosti in staranja, kar je tudi po našem mnenju najboljša pot za spopadanje s težavami v življenju posameznika. Cicero svoj esej končuje še z eno zelo aktualno mislijo. Po njegovem mnenju je najbolj pametno soočanje s spremenljivostmi življenja, da posameznik ohrani mirnost in razvija modrost, s katero razmišlja tudi o svojem lastnem življenju in smiselnosti podaljševanja mita mladosti ali podaljševanja življenja na splošno.

V današnji družbi, ko se pričakovana življenjska doba podaljšuje in ko moderna medicina vsekakor omogoča

Staranje je biološki in psihološki proces, ki se začne že kmalu po dvajsetem letu in nikakor ne šele po petdesetem ali petinšestdesetem. podaljševanje življenja, ima takšna misel skoraj heretične razsežnosti, vsakogar od nas pa sili v poglobljen premislek o sebi. Preden pa pričnemo razmišljati o svojem odnosu do starosti, še nekaj o razvojnih vidikih staranja.

Začne se že kmalu po dvajsetem Starost sodi med druga razvojna obdobja v našem življenju in nikakor ni »začetek konca« ali samo priprava na smrt ter življenje v stagnaciji in propadu. Staranje je aktivno obdobje v življenju posameznika, ki je prav tako polno izzivov, načrtov in dejavnosti kot vsa prejšnja obdobja.

Poleg tega je staranje biološki in psi-

Metuzalem (Piero della Francesca, detajl freske Smrt Adama, 15. stoletje)

hološki proces, ki se začne že kmalu po dvajsetem letu in nikakor ne šele po petdesetem ali petinšestdesetem.

Njegov potek ima poleg neizogibnega dejstva, da vedno prej ali slej privede do smrti, kopico dejavnikov, na katere lahko dejavno vplivamo in nekatere, ki niso odvisni od nas. Ljudje imamo različno dobro biološko podlago v vseh naših telesnih sistemih, zato se bomo seveda starali različno, različno hitro in tudi nagnjenost k različnim boleznim bo različna. Isto velja tudi za naš psihološki ustroj, čeprav pa imamo prav vsi možnost, da z aktivnim slogom življenja, uravnoteženo prehrano, redno telesno dejavnostjo, dobrim obvladovanjem stresa, zdravim življenjem, stabilnim odnosom in dobro socialno podporo največ naredimo za ugoden vstop v obdobje formalne starosti. Prav vsi imamo možnost, da aktivno vplivamo na večino dejavnikov, ki so povezani s kakovostjo življenja v starosti, vendar moramo to početi aktivno že prej. V starost namreč vstopamo z vsem, kar smo postali in naredili že prej, in to na vseh področjih našega življenja.

Tisti, ki je bil na primer v življenju aktiven, samozavesten in zadovoljen, bo takšen ostal tudi v starosti, če bo seveda uspešno opravil vse tiste razvojne naloge, ki ga čakajo. In zato je razlika v prevodu izraza »growold« tako pomembna. Ne pomeni namreč »postarati se«, ampak »s starostjo rasti«. To pa pravzaprav pomeni razvoj, ki se od rojstva do smrti nikoli povsem ne ustavi.

Nova priložnost ali nepopravljiva izguba?

Kakšne so torej razvojne naloge, ki nas v starosti čakajo? Neizogibna lastnost staranja je, da posamezni sistemi našega organizma izgubljajo svojo funkcionalnost. O tem nas poleg našega lastnega telesa prepričujejo tudi lastne ideje o staranju vsakič, ko pomislimo na leta. In seveda drugi, ki s takšnimi ali drugačnimi pripombami komentirajo naša leta. In družba, ki nas opozarja, da bomo svoje mesto v njej počasi morali prepustiti mlajšim.

Vse to lahko opišemo kot izgubo, funkcionalnosti, lepote, zdravja, dela, aktivnosti, odnosov in vsega drugega v naših življenjih. Poleg strahu pred izginjanjem je obvladovanje izgub, s katerimi se soočamo med staranjem, verjetno najpomembnejša razvojna naloga tega obdobja.

34 Stotka |www.stotka.net| april/maj 2012, številka 1 STO01_32_35_ZD_starost.indd 34

23.03.2012 12:56:15 Uhr

»koncu«. V obeh primerih je formalna in dejanska starost še zelo daleč, v mislih nekaterih ljudi pa lahko postane realnost in ti ljudje so tudi tisti, ki bodo spremembe med staranjem pogosteje doživljali kot eno izgubo za drugo. Od nas je odvisno, kako se bomo spopadali s spremembami v življenju.

Ahil predaja Nestorju nagrado za modrost (Joseph Desire Court, 19. stoletje Različne dogodke v našem življenju lahko razumemo zelo različno. Odhod odraslih otrok iz družinske hiše in njihovo samostojno življenje je za nas lahko potrditev uspešnega starševstva in priložnost za nove aktivnosti v življenju, ki smo se jim prej odpovedovali, torej razlog za veselje, zadovoljstvo in samozavest. Isti dogodek pa seveda lahko pomeni izgubo, žalost in osamljenost v »praznem gnezdu«, s katerim se ne moremo sprijazniti in za odhodom otrok žalujemo. Upokojitev lahko za nas pomeni novo priložnost in kopico novih možnosti, kako drugače aktivno preživljati svoj čas. Lahko pa pomeni izgubo, ki je nikoli ne pozabimo, ki se ji želimo izogniti za vsako ceno in ki za nas pomeni včasih dobesedno »konec življenja«. Oboje skupaj prinese tudi potrebo po spremembah in redefiniciji partnerskega odnosa v vseh njegovih vidikih.

Boleča osamljenost Varnost, ki jo prinaša dober partnerski odnos, je eno izmed zagotovil, ki nam zmanjšujejo strah pred nekaterimi spremembami v starosti (denimo kako bo, ko bom bolan, nemočen in potreben pomoči), kar velja tudi za odnose v širši družini. V našem prostoru nekateri dogodki, povezani s smrtjo staršev in urejanjem dediščine, neredko povzročijo razdvojenost v družini, ki najbolj prizadene prav najstarejše člane družine. Tudi zato je aktivno vlaganje v dobre in stabilne medosebne odnose ena izmed pogla-

vitnih nalog v obdobju staranja. Tudi zaradi izgub za nas pomembnih ljudi, ki se stopnjujejo tem bolj, čim starejši postajamo. To je tudi najuspešnejša pot, kako preprečiti, da bi ostali povsem sami. In osamljeni. Osamljenost v starosti namreč boli in pomembno pripomore k tveganju za žalostno starost.

Z izgubo zdravja ni nič drugače. Srčni infarkt pri petdesetih in opozorila zdravnikov, da je nujno spremeniti življenje, lahko doživimo kot izgubo vitalnosti in zdravja in kot prvo znamenje bližajoče se smrti. Lahko žalujemo za dosedanjim slogom življenja, ki je vključeval pogosto delo zunaj rednega delovnega časa, prinašanje dela domov in delo ob koncih tedna, teden ali dva dopusta na leto, čezmerno telesno težo, nezdravo življenje, lajšanje stresa s hrano, alkoholom ali nekaterimi drogami, kronično utrujenost in pomanjkanje spanja, stalne skrbi o skoraj vsem, pomanjkanje prijateljev, ker zanje preprosto nimamo časa, neurejeni odnosi doma v partnerstvu in z lastnimi otroki in še bi lahko naštevali. Verjetno se ob prebiranju tega seznama takšno žalovanje zdi nekoliko bizarno, vendar ga žal prepogosto vidimo v praksi. Moški pri tem niso osamljeni. Ženskam lahko menopavza z vsemi njenimi spremembami ne tako redko prinese podoben občutek izgube, vitalnosti, mladosti in privlačnosti ter jih sili v začetek razmišljanja o starosti, odvečnosti in

Za aktivno staranje Staranje ima še druge pomembne vidike, ki so povezani z izgubo samostojnosti in nekaterimi objektivnimi okoliščinami. Recimo finančni del.

Kakovost življenja je resno okrnjena takrat, ko se znajdemo na robu eksistence. Upokojenci so tudi zaradi tega ena izmed najbolj ranljivih skupin prebivalstva. Ta težava zelo slikovito pokaže, kako lahko naše aktivnosti v mlajših obdobjih življenja vplivajo na potek našega življenja pozneje. O predvsem psiholoških vidikih staranja bomo pisali kdaj drugič, zato naj na tem mestu počasi zaokrožimo začetno pripoved o staranju.

Pomen starosti je danes povsem drugačen, saj v tem obdobju življenja preživimo skoraj tretjino časa. Večina je večji del takšne »starosti« zdrava, vitalna, povsem funkcionalna in sposobna za aktivno življenje. Dejavno življenje v starosti se v ničemer ne razlikuje od življenja prej, le nekatere prilagoditve so pri tem potrebne.

Zmanjšano mišično moč je tako mogoče nadomestiti z večjo vztrajnostjo, kar zelo dobro dokazujejo ljudje, ki so še v pozno starost aktivno in redno vključeni v šport. Drugi deli našega telesa, skupaj z možgani, umom in vso psihološko nadgradnjo, v tem niso v ničemer različni ali drugačni od naših mišic. Pravzaprav so vse naše sposobnosti v starosti takšne. Če jih aktivno razvijamo, spodbujamo in uporabljamo, pri tem pa smo pošteni do drugih in odgovorni do sebe in svojega zdravja, bo naše staranje lepo in zadovoljivo obdobje našega življenja.

Ne glede na naša leta, ne glede na naš videz in ne glede na naš status v družbi. In ne glede na vse predsodke, ki v naši družbi še vedno negativno označujejo staranje in starost. In poveličujejo mladost. Kot da se iz zgodovine človeštva nismo ničesar naučili. Stotka Katarina Barbara Štrukelj, dr. med, je zdravnica na oddelku za zdravljenje depresije in gerontopsihiatrično rehabilitacijo Psihiatrične klinike Ljubljana.

april/maj 2012, številka 1 | www.stotka.net| Stotka STO01_32_35_ZD_starost.indd 35

35

23.03.2012 12:56:16 Uhr

DENAR: Primer

Pomemben je dober, uresničljiv načrt Kaj lahko storite, ko je čas upokojitve blizu, pričakovana pokojnina pa bo, kot kaže, prenizka?

Z

akonskemu paru do upokojitve manjka še približno sedem oziroma deset let (natančno ni mogoče predvideti zaradi pokojninske reforme).

Izračunala sta, da jima bo pri predvidljivih višinah pokojnin (650 in 780 evrov) pri mesečnem družinskem proračunu v pokoju zmanjkalo nekaj več kot 400 evrov. Pri zdajšnjih mesečnih izdatkih bi z »discipliniranjem« izdatkov lahko na mesec privarčevala 300, morda 350 evrov. Kaj lahko storita v zvezi z optimizacijo mesečnih izdatkov in morebitnim vlaganjem mesečnega privarčevanega denarja v vrednostne papirje? Časi, v katerih živimo, že na prvi pogled niso prav spodbudni. Skoraj ne mine dan brez besed recesija, kriza, težki časi, nujne reforme in varčevalni ukrepi, zmanjšanje socialnih pravic ...

Vse to je posledica dogajanja v lokalnem in globalnem okolju v zadnjih letih oziroma, bolje rečeno, desetletjih.

Vsi se sprašujemo, kaj in zakaj se dogaja, ali je to sploh normalno. Že skok v modernejšo zgodovino človeštva pa pokaže, da je za ekonomije značilno gibanje v ciklih. V povprečju človeštvo dosega nenehen napredek, pot do tega pa je lahko precej dinamična.

Postaviti si realna pričakovanja Prvi korak, ki ga lahko posameznik naredi v skrbi za svojo prihodnost, je razumevanje delovanja okolja, v katerem živi. Bolj smo pripravljeni na razmere, v katerih živimo, laže bomo razumeli in se prilagodili dogajanju v prihodnje. Ena izmed največjih napak je, da si ustvarimo nerealna pričakovanja, ki so v nasprotju s tem, kar nas po mnenju ustrezne stroke čaka v pri-

Matej Tadej Jerman stotka@stotka.net

hodnje. Ko se začnemo pripravljati na oblikovanje strategije za obvladovanje svoje prihodnosti, si za temelj analize, ki se je bomo lotili, postavimo čim bolj realna pričakovanja. S tem si lahko prihranimo marsikatero razočaranje.

Kaj je še mogoče storiti? Čedalje več ljudi se ubada z vprašanjem pokojnine, preživetja in zagotavljanja dostojnega življenja na »stara« leta. Najbolj pod pritiskom so se znašli generacija, ki je tik pred upokojitvijo, in posamezniki, ki zaradi različnih razlogov ne morejo pomembno vplivati na svojo prihodnost in so večinoma odvisni od pomoči države.

Predvsem posamezniki, ki jim do upokojitve manjka manj kot deset let, se upravičeno sprašujejo, kaj jih čaka in kaj sploh lahko še storijo. Generacija zaposlenih, ki je leta vplačevala v pokojninsko blagajno, se na pragu upokojitve sreča s strogimi omejevalnimi ukrepi. Po vsej verjetnosti bo morala delati dlje, hkrati pa ji grozi, da bo prejemala manj, kot je med delovno dobo načrtovala in pričakovala. Čaka jo tudi znižanje drugih socialnih prejemkov. Najpogostejši odziv predstavnika te generacije je razočaranje, pogosto tudi obup. Večina teh ljudi tudi meni, da kaj veliko, tudi če bi želeli, niti ne morejo več storiti.

Vztrajati in verjeti Zgodovina pa nas uči, da je vsakemu kriznemu obdobju sledilo obdobje ekspanzije, novega zagona in povrnjenega optimizma. S časovnega vidika so bile krize v povprečju vedno precej krajše od pozitivnih obdobij. V krizah so ljudje vztrajali in iskali rešitve, ki so nas pripeljale do nenehnega napredka. Zato je v najtežjih časih treba

vztrajati in verjeti, da se nam bo to prej ali slej obrestovalo.

V uvodu smo za primer vzeli zakonski par, ki se bo upokojil v sedmih oziroma desetih letih. Za ohranjanje zdajšnjega življenjskega sloga bi jima v pokoju zmanjkalo 400 evrov. Kaj lahko storita glede na to, da je čas upokojitve dokaj blizu?

Temeljita analiza Prvi korak in ključ do dolgoročnega uspeha sta temeljita analiza položaja in postavitev realnih pričakovanj.

Posameznik naj najprej izdela osebno bilanco stanja in popiše vse razpoložljivo premoženje (denar, vrednostne papirje, nepremičnine, premičnine) ter poskusi upoštevati tudi premoženje, za katero je verjetno, da bo z njim razpolagal v prihodnje. Na drugi strani mora upoštevati vse trenutne in morebitne prihodnje obveznosti, ki ga bremenijo oziroma ga bodo bremenile.

Hkrati mora izdelati natančen mesečni izkaz uspeha, v katerem mora upoštevati vse tekoče prihodke in odhodke, ki jih prejme oziroma porabi skozi mesec. Stroške, ki se pojavijo enkrat na leto, lahko enakomerno razdeli po mesecih. Na koncu lahko hitro ugotovi, kolikšne presežke oziroma primanjkljaj ima oziroma bo imel.

Našemu paru je razmeroma zgodaj uspelo oceniti, da mu bo ob upokojitvi za ohranitev želenega standarda zmanjkalo 400 evrov na mesec. To pomeni, da morata poskusiti najti optimalne rešitve, ki jima bodo to lahko omogočile.

Prihodkovna stran Zakonca lahko poskušata povečati svoje prihodke. To lahko storita z zamenjavo zaposlitve, dodatno zapo-

36 Stotka |www.stotka.net| april/maj 2012, številka 1 STO01_36_37_DE_primer.indd 36

23.03.2012 12:57:28 Uhr

slitvijo k osnovni, če je mogoče, pa lahko načrtovano upokojitev preložita na pozneje. Zadnje pomeni daljše prejemanje višje plače (glede na pokojnino) in višjo pokojninsko osnovo za izračun pokojnine.

Odhodkovna stran Po natančni analizi odhodkov lahko ugotovita, ali bi bilo mogoče kje privarčevati oziroma ali se kateremu izmed odhodkov lahko odpovesta. Na voljo imata precej rešitev, od kupovanja cenejših izdelkov in po akcijskih cenah, zamenjave dobaviteljev energije, zamenjave avtomobila, načina ogrevanja ...

se ta hip gibljejo od enega do dobrih štirih odstotkov.

Sprememba ciljev in pričakovanj Če z navedenimi ukrepi še vedno ne dosežete želenega finančnega položaja ob upokojitvi, imate na voljo še ukrepe, ki pa so lahko precej bolj neugodni. Svoje nepremičnine ali premičnine lahko prodate ali zamenjate za manjše oziroma starejše. Če imate dva avtomobila, razmislite, ali bi lahko shajali samo z enim ...

Naslednji korak je lahko agresivnejša naložbena politika finančnega portfelja. To seveda pomeni sprejemanje večjega tveganja, ki je še sprejemljivo, in s tem večjo nihajnost portfelja. Če

bi se odločali za ta korak, svetujemo, da se prej posvetujete s strokovnjakom. Pomembno je, da se pred odločitvijo zavedate, kaj to pomeni in kakšne so lahko posledice. Takšna odločitev je utemeljena, ko ste izčrpali že vse prej navedene rešitve.

Pripravljeni na prihodnost Če ugotovite, da postavljenih ciljev ne boste mogli doseči, se morate s tem sprijazniti in zdajšnja pričakovanja zamenjati s skromnejšimi. V tem primeru gre za bolečo odločitev, ki z dolgoročnega vidika omogoča ohranitev uravnoteženega in stabilnega finančnega položaja. Presežen standard bi lahko pokrivali tudi z najetjem bančnega posojila, ki pa ga je treba enkrat vrniti skupaj z obrestmi.

Zadnja stvar, ki bi si jo želeli na stara leta, sta rubež ali prisilna izterjava že tako skromnega premoženja.

Prihodnost je nepredvidljiva, zanašanje na nekoga tretjega pa je dvorezni meč, ki lahko pripelje do zelo neugodnega scenarija. Zavedanje trenutnega položaja in prihajajočih razmer ter izdelava dobrega načrta na podlagi realnih predpostavk sta orožje, ki vas bo naredilo samozavestnejše in pripravljene na prihodnost, kakršnakoli že bo. Stotka Matej Tadej Jerman je soustanovitelj in solastnik podjetja BTP Indegra, finančno svetovanje, d. o. o. Je direktor podjetja in sodeluje pri svetovanju strankam.

Thinkstock

Optimizacija finančnega portfelja Izdelava bilance stanja omogoča pregled nad celotnim premoženjem.

Poskrbite, da je vaše finančno premoženje ustrezno razpršeno. Pomembno je, da sprejmete toliko tveganja, kolikor ste ga dejansko pripravljeni in sposobni prenesti, sicer vam lahko načrti splavajo po vodi prav takrat, ko to najmanj pričakujete. Na strani imejte le toliko denarja, kolikor ga boste potrebovali v bližnji prihodnosti (nekaj dneh). Poskrbite, da vsak evro, ki ga ne potrebujete do enega tedna, obrestujete in s tem zavarujete zdajšnje prihranke pred inflacijo ter omogočite doseganje optimalne donosnosti portfelja. Obrestne mere za denarne naložbe z ročnostjo do enega leta (odvisno od likvidnosti naložbe)

Sprejmite toliko tveganja, kolikor ste ga pripravljeni in sposobni prenesti, sicer vam lahko načrti splavajo po vodi prav takrat, ko to najmanj pričakujete.

april/maj 2012, številka 1 | www.stotka.net| Stotka STO01_36_37_DE_primer.indd 37

37

23.03.2012 12:57:38 Uhr

DENAR: Posojila

Z banko se je treba pogajati Za ugodnejše posojilo boste morali pregledati ponudbe različnih bank, s tistimi, ki se vam bodo zdele ugodne, pa se boste morali pogajati. Razmislite o pomoči neodvisnega finančnega strokovnjaka.

Z

najetjem bančnega posojila starši največkrat pomagajo otrokom pri nakupu stanovanja, osebnega vozila ali financiranju študija. Če želite najeti ugodno posojilo, boste morali privoliti v večino zahtev, ki jih postavlja banka. Za pogajanja pa je vseeno treba imeti ustrezno znanje in strokovne argumente, s katerimi lahko razorožite bančnika. V tem primeru bo najbolje, da najamete osebnega finančnega strokovnjaka.

Kaj morate torej vedeti, preden se odpravite v banko in zaprosite za posojilo? »Najprej je treba izdelati načrt financiranja: ta vključuje pregled vašega finančnega stanja (skupno vrednost dolgov, mesečne obveznosti), simulacijo prihodnjih mesečnih izdatkov (skupaj s predvidenim obrokom za novo posojilo), izbiro vrste financiranja in zavarovanja ter ponudnika financiranja,« pravi Mitja Vezovišek iz svetovalne skupine Individa. Včasih je dovolj, da starši pri najetju posojila pomagajo le pri zavarovanju posojila z zastavo nepremičnine. S tem se namreč lahko izognejo poroštvu, ki vpliva na zmanjšanje njihove posojilne sposobnosti.

Banke ponujajo vse mogoče Danes skoraj ni več mogoče dobiti le posojila brez pritiklin po konkurenčni ceni, pravi Vezovišek.

Banke ob najetju posojila povezujejo svoje ugodnosti s prenosom poslovanja na svojo poslovalnico

Manja Pušnik

manja.pusnik@stotka.net

Starejše pri najetju posojil navadno omejujeta višina pokojnine in starost. Prav tako morajo plačevati visoke premije za zavarovanja.

(oziroma z odprtjem transakcijskega računa) in tudi s številnimi dodatnimi produkti, ki jih morate skleniti. Gre za klasične bančne produkte (posojilne in debetne kartice, spletno bančništvo in bančno varčevanje) in zavarovalniške produkte (življenjsko, nezgodno in premoženjsko zavarovanje). Dodatna težava je, da morajo te produkte skleniti vsi posojilojemalci –starši in otroci.

»S samimi produkti sicer ni nič narobe. Vendar je treba ločiti med tistimi, ki jih potrebujete, in tistimi, ki jih morate skleniti za pridobitev ugodnejšega financiranja. Bančniki največkrat nimajo potrebnih znanj za celostno svetovanje na področju osebnih financ, stranke pa si ne znajo izračunati končne cene celotnega paketa. Zato izberejo banko, ki jim ponudi najnižjo ceno, in sprejmejo vse dodatne pogoje.

To pa se večinoma pokaže kot napačna odločitev,« pojasnjuje Vezovišek.

Preglejte vse ponudbe Če hočete dobiti ugodno ponudbo, morate najpogosteje privoliti v večino zahtev, ki jih postavijo banke. Za pogajanja pa je treba imeti ustrezno znanje oziroma pomoč osebnega finančnega svetovalca. Nekatere neodvisne svetovalne hiše imajo z različnimi bankami sklenjen dogovor o ugodnejši obravnavi strank, ki jih k njim napoti svetovalec. »Tudi zaradi tega strankam predlagamo, naj se najprej obrnejo na svojega finančnega svetovalca,« poudarja Vezovišek. Ena izmed možnosti je še, da si vzamete dovolj časa in obiščete več bank, pred tem pa dobro pregledate njihove spletne strani. Prenos poslovanja na drugo banko je sicer zelo preprost (na staro banko nam fizično sploh ni treba iti), v praksi pa se včasih pojavljajo zapleti. A naj vas to ne odvrne od zamenjave banke, če imate za to argumente.

38 Stotka |www.stotka.net| april/maj 2012, številka 1 STO01_38_39_DE_posojila_bo.indd 38

23.03.2012 13:37:56 Uhr

Thinkstock

Starejši so zaželene stranke »Na splošno drži, da so starejši, predvsem upokojenci, ena izmed najbolj zaželenih skupin posojilojemalcev, saj službo nekaj let pred upokojitvijo težko izgubijo, pokojnine pa sploh ne morejo,« poudarja Vezovišek. Kljub temu banke posebnih ugodnosti pri najemanju posojil navadno ne ponujajo.

Nekoliko drugače je pri transakcijskih računih in nekaterih bančnih varčevalnih produktih. Starejše pri najetju posojil navadno omejujeta višina pokojnine in starost.

Prav tako morajo starejši plačevati visoke premije za zavarovanja, ki so povezana z njihovo starostjo.

Pojavlja pa se še ena težava, doba odplačevanja posojila. Razlika med prihodki v obdobju pred upokojitvijo in po tej namreč lahko povzroči nepremostljive težave pri odplačevanju posojila.

Ali naj posojilo sklenem zdaj ali pozneje? »Časi niso nikoli primerni za najemanje posojil! Še več, najemanje posojila navadno odsvetujem vsakomur, in to ob kateremkoli času.

Edina izjema naj bo posojilo za reševanje osnovnega bivanjskega vprašanja ali poplačilo drugih, dražjih posojil, tudi limitov na transakcijskih računih in posojilnih karticah,« poudarja Vezovišek.

Zdaj smo v obdobju dolžniške krize, in to je na eni strani dobra, na drugi pa slaba novica za vse posojilojemalce in tiste, ki bodo posojila še najemali. Kot pojasnjuje Vezovišek, je referenčna obrestna mera (EURIBOR), ki je vgrajena v večino posojil, namreč zelo nizka, kar pomeni nizko ceno zadolževanja. »Nasprotno pa banke zaradi omejenega dostopa do virov financiranja in straha

pred neplačili večajo obrestne marže (pribitke) in s tem višajo mesečne obroke posojilojemalcev. Težava je v tem, da se bo EURIBOR prej ali slej znova zvišal, pribitki strank, ki posojila najemajo v tem hipu, pa se ne bodo spremenili,« poudarja Vezovišek.

Primer: če boste danes najeli posojilo za 100 tisoč evrov z odplačilno dobo 20 let, bo vaš mesečni obrok znašal 609 evrov (pri šestmesečnem EURIBOR 1,5 odstotka in povprečnem pribitku 2,5 odstotka). Strokovnjaki predvidevajo, da se bo v prihodnjih letih EURIBOR zvišal na štiri odstotke, to pa pomeni, da bo takrat vaš mesečni obrok višji za 142 evrov, torej bo 751 evrov. »To se bo zanesljivo zgodilo, vprašanje je le, kdaj,« še poudarja Mitja Vezovišek iz svetovalne skupine Individa. Stotka

april/maj 2012, številka 1 | www.stotka.net| Stotka STO01_38_39_DE_posojila_bo.indd 39

39

23.03.2012 13:38:02 Uhr

DENAR: Nasvet

Tudi v zrelem življenjskem obdobju imate še dovolj časa, da izboljšate kakovost gospodarjenja s svojim finančnim imetjem.

Gorazd Suhadolnik stotka@stotka.net

I

Kako prepoznati odgovornega finančnega svetovalca oziroma podjetje (glede na to, da je ta dejavnost še vedno zelo mlada in je v njej tudi razmeroma veliko špekulantstva ter neprofesionalnosti)?

Težava finančnega svetovanja v Sloveniji (če mu sploh lahko podelimo

Urban Štebljaj

Ali so na voljo verodostojni podatki, kako imajo v Sloveniji ljudje, starejši od 50 let, razporejeno svoje finančno imetje?

Javno dostopnega registra takih podatkov ne poznam, v nasprotnem primeru bi se mi to zdelo zelo sporno.

Vseeno pa lahko zaradi neverjetno visoke stopnje lastništva nepremičnin v Sloveniji sklepamo, da imajo starejši od 50 let v Sloveniji večino premoženja skoncentriranega v tej obliki premoženja.

Thinkstock

gor Mujdrica je finančni svetovalec družb i-svetovanje, d. o. o., in i-zavarovanje, d. o. o. Kot neomajen zagovornik sistematične gradnje osebnega premoženja in dolgoletni pisec finančnih člankov ter nasvetov (v Mojih financah, Financah, Delu, Magu, Dnevniku, Kapitalu, Podjetniku …) je tudi redni gost televizijskih izobraževalnih oddaj in programov, idejni vodja in organizator izobraževalnih seminarjev z različnih področij osebnih financ in glasen kritik različnih oblik finančnih prevar ter trženjskega zavajanja. Igorju Mujdrici smo postavili nekaj vprašanj o upravljanju finančnega premoženja v zrelih letih.

Igor Mujdrica, finančni svetovalec

Edina rešitev je širjenje obzorij s področja osebnih financ

40 Stotka |www.stotka.net| april/maj 2012, številka 1 STO01_40_43_DE_nasvet.indd 40

23.03.2012 12:58:44 Uhr

Thinkstock

ta zveneči naziv) se skriva predvsem v nujnosti in odvisnosti svetovalcev oziroma podjetij od provizij prodanih finančnih proizvodov ali pri posojilih, zavarovanjih, vzajemnih skladih ali depozitih. V splošnem gre torej skoraj izključno za posredovanje finančnih produktov, to pa pomeni, da ne moremo govoriti o storitvah finančnega svetovanja. To je seveda velika težava za porabnika, ki bi želel izkoristiti tovrstne storitve, in za podjetja, ki bi jih želela ponuditi neodvisno od finančnih ustanov.

Drži pa tudi, da se čedalje več podjetij in posameznikov v Sloveniji te težave močno zaveda. Odgovorno osebo ali podjetje s tega področja je mogoče glede na veljavno zakonodajo v Sloveniji prepoznati tako, da ima za stranke na voljo široko ponudbo različnih finančnih družb, ki jo stalno dopoljnjuje, iz te ponudbe nenehno lušči čim bolj kakovostne, cenovno sprejemljive finančne proizvode, in je pripravljena ponuditi povsem transparentne, neobvezujoče cenovne ponudbe, informativne izračune in podobno, še preden se stranka odloči za nakup. Ne želim kritizirati ekskluzivnih zastopnikov določenih finančnih družb, lahko pa iz prakse potrdim, da je mogoče pogosto videti, da niti sami ne poznajo tržne ponudbe, svojo ponudbo pa ocenjujejo in predstavljajo kot najboljšo.

Zakonodaja je pri ustreznih licencah za posredovanje finančnih proizvodov precej ohlapna, zato jih (predvsem v zavarovalništvu in pri kreditnem posredovanju) lahko prodaja tako rekoč vsakdo. Če dodam še to, da na trgu, ki je na splošno preslabo finančno pismen, mrgoli finančnih prevar, je to zlata jama za špekulante in prevarante. Žal smo to že prevečkrat videli, žal bomo to še doživeli.

Edina rešitev je širjenje obzorij, torej izobraževanje s področja osebnih financ. Informacije so na voljo, vprašanje pa je, koliko se ljudje zavedajo, kako jim lahko to koristi. Na koncu bo posameznik vedno potreboval posrednika oziroma finančno ustanovo, vprašanje je le, ali bo znal sam presoditi kakovost ponudbe. Sliši se, kot da je za vse to potrebno zelo veliko znanja in informacij, vendar je to le prvi

Kaj storiti, če imata stara starša več vnukov?

Varčevalni račun za enega vnuka še gre, pri petih ali več vnukih pa je to preveliko breme. vtis. Včasih zadošča že temeljito branje dobre knjige ali dveh s področja osebnih financ. Na voljo je kar nekaj dobrih, celo domačih avtorjev.

Katere oblike plemenitenja denarja so najprimernejše za ljudi po 50. letu starosti? Kaj je v zdajšnjih razmerah še pomembno in kaj ne?

Težava se skriva v »zdajšnjih razmerah«. Merilo pomembnosti, nujnosti, zanimivih dogodkov lahko namreč pri plemenitenju denarja naredi precej več škode kot koristi. Biti stalno obveščen na področju osebnih financ prevečkrat pomeni biti preobremenjen in pod nenehnim pritiskom, reakcije v takšnem položaju pa vodijo do nepreudarnih odločitev.

Osnove plemenitenja denarja, predvsem pa zrelega finančnega načr-

Pravila plemenitenja denarja Porabite manj kot zaslužite, varčujte, nato si napravite denarno zalogo.

Spoznajte svoje osebnostne lastnosti (predvsem odnos do tveganja), ovrednotite in zapišite naložbene cilje ter jih časovno določite.

Presežke investirajte preudarno, zmerno in v skladu s svojimi finančnimi cilji.

tovanja, so ves čas enake. Najprej porabi manj kot zaslužiš, varčuj, nato si napravi denarno zalogo, spoznaj svoje osebnostne lastnosti (predvsem odnos do tveganja), ovrednoti in zapiši naložbene cilje ter jih določi časovno, presežke pa investiraj preudarno, zmerno in v skladu s svojimi finančnimi cilji. Šele tako postane investiranje relevantno.

Tveganje je zelo težko pojasniti in še težje ovrednotiti. Obstaja veliko definicij, ena izmed najpreprostejših in najrazumljivejših pa je verjetno definicija avtorja Johna Bogla (ustanovitelja ene izmed največjih »družin« vzajemnih skladov na svetu), ki pravi: »Tveganje je povezano s tem, kolikšno izgubo si lahko privoščimo brez velike škode za naše psihično počutje in finančni položaj.« Kdaj je optimalen čas za začetek pokojninskega varčevanja? Kaj je mogoče še storiti, ko že prejemaš pokojnino, pa je prenizka za tvoje potrebe in interese?

Pravijo, da bi bilo treba za dodatno pokojnino začeti varčevati takoj, ko se zaposliš oziroma začneš prejemati redne prihodke. To sicer ne pomeni, da naj bi že otrok z delom svoje žepnine začel varčevati za svojo dodatno pokojnino, vsekakor pa je usvojitev varčevalnih navad zelo pomembna že v zgodnjih letih življenja.

Ljudje imamo sicer slabe predstave o pokojninskem varčevanju. Ob dejstvu, da živimo v ekonomskem okolju, v katerem še vedno ne vemo natančno, koliko naj bi znašala naša državna pokojnina, so zmedene predstave celo nekako upravičene. A bolj kot to sem želel poudariti predstave o slogu življenja, ki ga želimo živeti v obdobju po upokojitvi. Vse to namreč stane. Pomeni izgubo energije, časa in vsekakor tudi denarja. Če celo eden izmed najdražjih finančnih ciljev ni ovrednoten dovolj natančno, se lahko posameznik znajde v precejšnjih finančnih težavah. Če je pokojnina glede na potrebe in interese prenizka, upokojenec na to ni računal dovolj dobro, ali pa mu je nesrečen splet okoliščin (družinska tragedija, bolezen ali kaj podobnega) močno najedel premoženje, ki bi ga lahko porabil za udobnejše življenje po upokojitvi.

Zelo občudujem aktivnost prebivalstva, starejšega od 50 let, vseeno

april/maj 2012, številka 1 | www.stotka.net| Stotka STO01_40_43_DE_nasvet.indd 41

41

23.03.2012 12:58:45 Uhr

Denar: NASVET

pa menim, da bi se morali svojega ustvarjenega premoženja oklepati precej manj in ga nekako preoblikovati v denarne tokove, ki bi bili namenjeni za višjo kakovost življenja že pred upokojitvijo, predvsem pa po njej.

V naši državi je tudi še premalo storjenega v zvezi z delno zaposlitvijo starejših ali celo upokojencev, saj je med njimi veliko zanimanja za delo, ustvarjanje in prejemanje dodatnih prihodkov. Vseeno pa so tudi druge možnosti, na primer časovno bančništvo. To je posebna oblika prostovoljnega povezovanja in sodelovanja ljudi, ki temelji na zamenjavi storitev, znanj in spretnosti; zamenjava ni finančna in poteka med večjim številom ljudi.

Pri tem vsa znanja in vse spretnosti vrednoti oziroma ceni enako – ena ura dela je vselej ena ura dela (več: http://www.casovnabanka.si/).

Slovenci tradicionalno še vedno najbolj zaupajo vlaganju v nepremičnine.

Kakšno je vaše stališče do tega?

Tradicionalno so bile nepremičnine po vsem svetu (ponekod še kar) varna naložba, celo takšna, ki nenehno pridobiva vrednost, ne oziraje se na razmere na finančnih trgih. Tudi pri nas pa smo doživeli hladno prho.

Nepremičnine so v izhodišču alternativna oblika naložbe, hkrati zelo nelikvidna in tudi precej draga. Predstave o tem, da je lastništvo nepremičnine, v kateri človek (ali družina) biva, naložba, je lahko zelo nevarno, še posebno, če je bil večji del nakupa nepremičnine financiran s posojili.

Tako se marsikdo, ki je vse življenje vlagal v tovrstno »investicijo«, znajde v položaju, ko ta »investicija« postane preveliko stroškovno breme. Še posebno se to izrazi, ko se posamezniku po upokojitvi zmanjšajo prihodki.

Lastništvo nepremičnin v Sloveniji je vsekakor močno pretirano, zato je upravičena čustvena oddaljitev od tovrstne oblike premoženja, saj je lahko dober vzvod za ustvarjanje denarnih tokov, kadar je to le mogoče.

Seveda bi k temu močno pripomoglo tudi hitrejše in bolj premišljeno spreminjanje zakonodaje.

Kakšne so pri nas možnosti za razvoj obratne hipoteke?

Zaradi tako velikega deleža lastništva nepremičnin v Sloveniji gotovo obstaja več kot samo možnost za

Prepričanje, da je lastništvo nepremičnine, v kateri človek biva, investicija, je lahko zelo nevarno, še posebno, če je bil nakup nepremičnine večinoma financiran s posojili. razvoj tovrstnih oblik financiranja, čeprav imamo tudi na tem področju še zelo nejasno zakonodajo, prav tako morajo imeti finančne ustanove za tak produkt ugodne dolgoročne finančne vire. Neki tuj priznani finančni strokovnjak sicer pravi, da so obratne hipoteke kemoterapija v svetu osebnih financ. Njegovo stališče je, da je dobro, da jih imamo, sam pa na tovrstno financiranje, čeprav je v svetu zelo razširjeno, gleda kot na skrajnost. Glavno načelo delovanja obratne hipoteke namreč je, da lastnik nepremičnine, ki ni obremenjena in v kateri tudi biva, najame posojilo, ki znaša določen odstotek vrednosti nepremičnine, ki jo ima v lasti.

Posojilodajalec (ponavadi banka) mu posojilo izplača v enkratnem znesku ali postopoma v mesečnih obrokih, lahko pa tudi v kombinaciji obeh možnosti. Posojilo lahko traja do lastnikove smrti (ali do prodaje nepremičnine, če se lastnik odloči za preselitev, denimo v dom starejših), s tem pa nepremičnina postane last posojilodajalca.

Kaj bi svetovali starejšim, ki želijo finančno pomagati potomcem?

Varčevanje za šolanje otrok je predvsem odgovornost staršev, vendar jih veliko za to nima možnosti.

Na srečo stari starši pogosto lahko pomagajo. Ponavadi imajo več denarja in manj stroškov kot starši in zelo radi pomagajo vnukom. Tako

tudi pri nas ni nenavadno, da veliko število starih staršev pomaga pri varčevanju za šolanje vnukov.

Vendar pa to pogosto ni najbolj modra odločitev.

Prvič, nobenega zagotovila ni, da bo vnuk res potreboval denar za šolanje. Morda se sploh ne bo šolal, morda si bo prislužil štipendijo, ki bo razbremenila družinsko finančno pomoč.

Drugič, vnuk staremu staršu v prihodnosti morda niti ne bo všeč.

Kaj pa, če bodo po očarljivih rosnih otroških letih nastopili nepremostljive razlike in medgeneracijski spori?

Kaj če vnuki starih staršev ne bodo spoštovali?

Morda se bodo otrokovi starši ločili, tašča (ali tast) pa bo živela na drugem koncu države. Do vnukove polnoletnosti se lahko zgodi marsikaj, tudi to, da stari starš vnuka ne bo videl mesece, celo leta.

Tretjič, otrokovi starši lahko zaidejo v razne težave (alkoholizem, propad podjetja, izguba službe, zdravstvene težave, kakršnekoli težave z zakonom). V takšnih težavah lahko denar hitro izpuhti za napačne namene. Četrtič, stari starši lahko ugotovijo, da bodo potrebovali denar za svoje potrebe. Morda bodo želeli potovati ali si kupiti hišico ob morju, morda bodo denar potrebovali zaradi zdravstvenih težav.

In ne nazadnje, kaj storiti, če ima stari starš preveč vnukov? Varčevati za enega vnuka še gre, a ko je vnukov pet ali več, to postane preveliko breme.

Rešitev je zelo preprosta. Stari starši obdržijo denar v svojem imenu, na svojem računu. Ko bo vnuk dovolj star in pripravljen na študij, lahko vsak stari starš presodi, ali bo ta denar resnično potreben kot pomoč pri šolanju vnuka. Celo v tem primeru denarja ni smiselno nakazovati neposredno otrokovim staršem (ali celo otroku), ampak raje fakulteti oziroma univerzi, na kateri bo vnuk študiral. Če stare starše skrbi, da bi lahko umrli, preden bo vnuk začel študij, pa obstaja pravni dokument – oporoka. Stotka

42 Stotka |www.stotka.net| april/maj 2012, številka 1 STO01_40_43_DE_nasvet.indd 42

23.03.2012 12:58:45 Uhr

DRUŽBA: Storitve

Kako izbrati pravega Ko iščete obrtnika, izbirajte med več ponudbami, bodite pozorni, kaj vse je vključeno v ceno storitve, in ne sklepajte posla brez računa.

I

zbira dobrega obrtnika, ki vam bo za pošteno ceno kakovostno opravil storitev, se lahko hitro spremeni v nočno moro. Nekaj koristnih nasvetov lahko pomaga, da se vse skupaj ne bo končalo s prazno denarnico in hudim glavobolom.

Odločate se za prenovo stanovanja. V kopalnici vam je počila vodovodna cev.

Veter vam je raztrgal žaluzije. Nujno potrebujete dobre obrtnike. Veliko ljudi se v takih primerih odloča na podlagi priporočil prijateljev pa tudi na podlagi oglasnih letakov. To se lahko izkaže za dobro izbiro, lahko pa povzroči tudi razočaranje. Da bi se temu izognili, na Zvezi potrošnikov Slovenije svetujejo izbiro med več ponudbami. Te naj vsebujejo čim več pomembnih informacij: ceno, uporabo in vrsto materialov, rok za izvedbo del, oblika plačila … Pred sklenitvijo pogodbe z obrtnikom pa na spletnem portalu Obrtne zbornice Slovenije (www.ozs.si) in AJPES (www. ajpes.si) preverite, ali je obrtnik registriran in kakšne so informativne cene za določena obrtniška dela.

Storitev z računom ali brez?

Ko se odločite za obrtnika, se najprej pogovorite o ceni za opravljeno delo.

Zgodi se, da vam obrtnik ponudi nižjo ceno in predlaga, da storitev opravi brez računa, kar pomeni brez plačila DDV. Se v to splača privoliti? Storitev je na prvi pogled seveda cenejša, vendar pa boste ob morebitnih zapletih na slabšem. Kot pojasnjujejo na zvezi potrošnikov, pri tem ne gre le za prekršek zaradi dela na črno, ampak tudi ostanete brez zagotovila, da je delo opravil izvajalec, ki ima registrirano obrt in odgovarja za morebitne pomanjkljivosti.

Za izvedbo del z obrtnikom sicer ni treba skleniti pisne pogodbe, je pa priporočljivo. Obrtnik naj vam izda vsaj pisni predračun. Iz tega naj bo razvidna storitev, za katero ste se dogovorili, material, ki bo uporabljen pri delu, cena za storitev in podatek, ali predra-

Manja Pušnik

manja.pusnik@stotka.net

Pred začetkom obrtniških del se z mojstrom nujno dogovorite o vseh podrobnostih, zahtevajte pisno pogodbo ali predračun. Opravljeno delo plačajte z računom, ki bo vključeval tudi DDV. čun vključuje tudi strošek za material.

Prav tako naj predračun vsebuje pogoje plačila, rok za začetek del in datum predvidenega dokončanja teh. Še posebno bodite pozorni na to, ali cena že vsebuje DDV. Ko z opravljenim delom niste zadovoljni Lahko se zgodi, da po končani prenovi z opravljenim delom ne boste zadovoljni. V tem primeru je treba vedeti, da so predračun, pogodba in račun dokazi, ki vam olajšajo dokazovanje dogovorjenih obveznosti. Vztrajajte pri pisnem dogovoru o vrsti dela, ceni in roku opravljenega dela.

Ko obrtnik opravi storitev, je treba opravljeno delo natančno pregledati.

Morda niste vedeli: če so dogovorjena dela za obrtnika opravili njegovi podizvajalci, obrtnik odgovarja tudi za njihovo delo. S pomanjkljivostmi opravljenega dela morate obrtnika seznaniti najpozneje v dveh mesecih od dneva, ko se pokaže napaka oziro-

ma v dveh letih po opravljeni storitvi. V reklamacijski zahtevi je treba natančno opisati pomanjkljivosti, hkrati pa obrtniku omogočiti, da si jih ogleda. Zato zahtevo pošljite pisno, če je le mogoče, tudi priporočeno. Če storitev ni bila dobro opravljena, imate več možnosti: lahko zahtevate odpravo pomanjkljivosti oziroma vnovično storitev v celoti ali pa vrnitev (dela) plačanega zneska. Če se obrtnik na reklamacijo ne odzove, ga lahko prijavite tržnemu inšpektoratu – ta ga lahko kaznuje z globo. Če obstoj napak ni sporen, lahko inšpektorat izda odločbo, s katero obrtniku naloži, naj vaši zahtevi ugodi.

In če je cena višja od dogovorjene?

Nemalokrat se zgodi, da obrtnik po opravljenem delu izda višji račun od dogovorjenega. Brez strahu: dogovorjena cena obrtnika zavezuje. Kljub temu pa zakon dopušča možnost poznejšega zvišanja cene, če se izkaže, da je prekoračitev neizogibna in se porabnik ter obrtnik predhodno nista dogovorila za izračun z izrecnim jamstvom. Vendar vas mora obrtnik o zvišanju cene obvestiti takoj. Če je bil dogovorjen račun z izrecnim jamstvom, cene ne sme zvišati, čeprav je v posel vložil več dela oziroma je izvedba dela povzročila višje stroške, kot je pričakoval.

Kako ukrepati, ko naletite na gluha ušesa Lahko se zgodi, da se z obrtnikom o reklamaciji del nikakor ne boste sporazumeli. Seveda boste pri tem pomislili tudi na to, da bi spor reševali na sodišču, vendar vam tega ne priporočamo.

Sodni postopki so namreč dolgotrajni in dragi. Najbolje je, da se po nasvet odpravite na zvezo potrošnikov, kjer vam bodo svetovali, kako ukrepati, oziroma bodo poskušali posredovati za rešitev spora. Pomoč pa, kot smo že zapisali, lahko poiščete tudi na tržnem inšpektoratu. Stotka

april/maj 2012, številka 1 | www.stotka.net| Stotka STO01_40_43_DE_nasvet.indd 43

43

23.03.2012 12:58:51 Uhr

DRUŽBA: Pokojnine

Pomembno je ustaviti upadanje pokojnin Marijan Papež, generalni direktor Zpiza, je v pogovoru za Stotko pojasnil, da je v sistem vgrajeno zaostajanje realne višine pokojnin za plačami.

M

inulo leto bo ostalo v spominu Slovencev zapisano kot leto, ko ni bil sprejet predlog pokojninske reforme. Toda to ne more biti razlog za slavje, saj je reforma po splošnem prepričanju nujna. In generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) Marijan Papež je pred nedavnim izjavil, da je propadla reforma lani še poslabšala stanje pokojninske blagajne zaradi večjega priliva upokojencev. Prosili smo ga za pojasnila.

Zakaj pravite, da je napoved reforme povečala število novih upokojencev?

Pravim, da je delno povečala njihovo število.

Toda zahteva za referendum je bila znana že pred novim letom.

Zakaj bi se ljudje bali reforme, če je bilo jasno, da je ne bo?

Večina tistih, ki so se bali reforme in so izpolnjevali pogoje za upokojitev, se je zanjo odločila. V leto 2011 se štejejo tudi tisti, ki so zahtevo za upokojitev vložili decembra in so prejeli prvo pokojnino po novem letu. Če bi upokojence šteli po datumu zahtevka, bi jih bilo leta 2010 nekoliko več, leta 2011 pa nekoliko manj, toda v obeh primerih gre za vpliv reforme.

Ali je mogoče vpliv reforme pokazati v številkah? Število novih starostnih upokojencev se je lani povečalo za 4,8 odstotka, predlanskim za 4,1 in leta 2009 za 3,4 odstotka. Strah pred reformo je torej povzročil manj kot polovico novih upokojitev.

Povprečna starostna pokojnina je bila leta 2001

Lojze Javornik

lojze.javornik@finance.si

73,2 odstotka povprečne plače in je do lani upadla za deset odstotnih točk. Pokojnine se usklajujejo z rastjo plač, zato me zanima, zakaj zaostajajo za plačami tudi, kadar ni interventnih ukrepov?

Zaradi različnega sistema izplačil (plače za december so izplačane januarja naslednjega leta, pokojnine pa v decembru) skoraj ni mogoče zagotoviti skladnosti gibanj v istem časovnem obdobju. Pri uskladitvah v posameznem letu se tako upoštevajo gibanja plač v minulem in tekočem letu, kar vpliva praviloma manjšo rast porast pokojnin. Na upadanje razmerja pa vpliva tudi 151. člen zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki zahteva posebno uskladitev, s katero se odpravljajo razlike med novimi in starimi upokojenci, nastale zaradi drugačnega vrednotenja pokojninske dobe. Do leta 1999 je bilo vsako leto pokojninske dobe praviloma vredno dva odstotka, od takrat pa le 1,5 odstotka. Posebna uskladitev znižuje redno uskladitev za večino upokojencev za okoli 0,6 odstotka na leto. Zaradi te določbe bi se razmerje med povprečnimi pokojninami in plačami zmanjševalo tudi, če ne bi bilo interventnih ukrepov, pa tudi če bi bila rast pokojnin enaka rasti plač.

Ali prav razumem, da bodo zdajšnjo zamrznitev čutili tudi novi upokojenci zaradi določbe, da se pri izračunu pokojninske osnove povprečje plač, ki so jih prejeli, valorizira s faktorji uskladitve pokojnin, in ne z inflacijsko stopnjo?

Da, negativni vplivi interventnih zakonov se bodo, če bo zakonska ureditev ostala enaka kot doslej, prenašali tudi na nove upokojence.

Ali bi pritrdili mnenju, da z zamrznitvami ne bo mogoče trajno reševati javnofinančnih težav, ker so pokojnine že zelo nizke?

Da. Zamrznitve kratkoročno in dolgoročno pomenijo upadanje razmerja med pokojninami in plačami ter slabši gmotni položaj upokojencev.

V koalicijsko pogodbo so na predlog Desusa zapisali člen, da povprečna pokojnina ne sme upasti pod 60 odstotkov povprečne plače. V stranki so mi rekli, da je danes nižja, toda po podatkih zavoda ni tako. Ali znate to pojasniti?

V koalicijski pogodbi ne piše natančno, katero povprečje mislijo.

Povprečna starostna pokojnina je bila lani 63,4 odstotka povprečne plače.

Znižanje do 60 odstotkov bi zelo prizadelo upokojence. Zato domnevam, da mislijo povprečje vseh pokojnin, ki poleg starostnih obsega še invalidske, vdovske in družinske in je lani doseglo 58,6 odstotka povprečne plače.

Zahteva, da povprečna pokojnina doseže 72 odstotkov povprečne plače, je v danih gospodarskih in finančnih razmerah težko uresničljiva. Zdaj je pomembno ustaviti upadanje pokojnin. Tudi če v prihodnje ne bo interventnih zamrznitev, bodo pokojnine zaradi učinkov 151. člena še upadale.

Zavrnjena reforma je to določbo odpravila, poleg tega pa določila odmero za 40 let pokojninske dobe na 80 odstotkov pokojninske osnove. Po veljavni ureditvi pa je letos 79 odstotkov in bo še upadala. Valorizacijski

44 Stotka |www.stotka.net| april/maj 2012, številka 1 STO01_44_47_DR_pokojnine.indd 44

23.03.2012 12:59:34 Uhr

Urban Štebljaj

količniki bi bili fiksirani na 75 odstotkov povprečne plače, medtem ko bodo letos dosegli nekaj več kot 73 odstotkov in se bodo ob nespremenjeni ureditvi še nižali. Če bi bila reforma sprejeta, bi novi upokojenci ob enakih pogojih že imeli nekoliko višje pokojnine.

Upokojencem, ki zdrsnejo pod socialni minimum, pripada varstveni dodatek. Toda sistem se je spremenil in zanima me, kaj to pomeni za upokojence?

Varstveni dodatek je s tem letom prenesen v socialne prejemke in tudi pogoji so nekoliko spremenjeni.

Nekateri upravičenci bodo dobili več kot doslej, nekateri pa nič.

Po novem je treba v vlogi za varstveni dodatek podpisati izjavo o prenosu razpolaganja z nepremičnino na državo in slišati je, da se upravičenci zaradi tega množično odpovedujejo dodatku?

Po mojih podatkih se je lani varstvenemu dodatku odpovedalo deset tisoč upravičencev.

Kako pa se sprememba socialne zakonodaje pozna v pokojninski blagajni?

Negativne učinke veljavnih interventnih zakonov bodo čutili tudi novi upokojenci, če bo zakonska ureditev ostala enaka kot doslej.

izdatkov. Kaj bo v letošnjem finančnem načrtu?

Po zadnji projekciji načrtujemo, da bomo s prispevki zbrali nekaj manj kot 3,355 milijarde evrov prihodkov, čeprav je po sprejetem finančnem načrtu načrtovanih 3,568 milijarde in da se bo število upokojencev povečalo za 2,8 odstotka. Manj iz prispevkov pomeni več iz državnega proračuna, kar pa ni spodbudno.

Ker zavod v letu 2012 ne bo več izplačeval varstvenih dodatkov in državnih pokojnin, bodo prihodki iz državnega proračuna za tako imenovane ugodnejše pravice manjši za okoli 85 milijonov evrov.

V javnih financah je zdaj glavna naloga varčevanje.

Toda kako lahko varčuje pokojninska blagajna?

Nekomu, ki izpolni pogoje, pač ne morete odreči pokojnine …

Kar 99 odstotkov naših izdatkov določa zakon. Vplivamo lahko samo na tisti del sredstev, ki se nanaša na delovanje službe in s tem na poštne stroške za raznos pokojnin, ti na leto pomenijo več kot pet milijonov evrov.

Največji prihranek je z interventnim zakonom, ker se poseže v višino vseh pokojnin in drugih dajatev. Tudi nova reforma bi prinesla učinek šele dolgoročno. Če bi danes kdo predlagal, da bi izvedli reformo in normalno usklajevanje pokojnin hkrati, bi blagajna to težko prenesla.

Zpiz je imel lani skoraj pet milijard evrov prihodkov in

Oprostite, tega vam ne verjamem. Če reforma zaostri

Tako pravi Marijan Papež, generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

april/maj 2012, številka 1| www.stotka.net| Stotka STO01_44_47_DR_pokojnine.indd 45

45

23.03.2012 12:59:39 Uhr

DRUŽBA: Pokojnine

pogoje in bi se namesto 1. januarja upokojil šest mesecev pozneje, ne vem, kako lahko rečete, da ne boste nič prihranili – saj mi boste plačevali pokojnino samo pol leta, in ne vse leto?

Da ne bo prihranka pravim, ker se v zadnjih dveh letih ne bi upokojilo toliko ljudi, če ne bi bila napovedana reforma. Ta izdatke najprej poveča.

Seveda pa je cilj reforme doseči, da se ljudje upokojijo pozneje in zato se učinek pokaže čez čas. Ker prejšnja reforma ni zaživela, se bojim, da bomo dobili dodatno skupino upokojencev zaradi strahu pred novo reformo. Pričakoval bi, da se bodo Desus in upokojenci zavzemali za čimprejšnjo reformo in zvišanje upokojitvene starosti, da bi novi upokojenci prišli čim pozneje in bi ostali v delovnem razmerju ter plačevali prispevke.

Zdaj se upokojuje generacija baby boom in bo vsako leto veliko novih upokojencev, na trg dela pa prihajajo letniki iz obdobja, ko je bilo v Sloveniji malo otrok. To kaže demografija.

Tako je. Tega se ne da spremeniti, razen če bi število aktivnih prebivalcev povečali s priseljenci. Demografija tudi napoveduje, da bo Sloveniji manjkalo aktivnih prebivalcev, če ne bo priliva od zunaj. Pri zavarovancih pa ni pomembno le število delovnih mest, ampak tudi njihova kakovost, kajti eno dobro plačano delovno mesto odtehta dve slabše plačani.

Toda ali je sploh umestno govoriti o predčasnem upokojevanju? Upokojiti se ne moreš, ko se ti zazdi, ampak ko izpolniš pogoje.

Tako je. Včasih smo imeli tudi predčasno upokojitev in tudi za to je bilo treba izpolniti pogoje. Vendar imajo zavarovanci nekaj izbire – lahko se odločijo za upokojitev s krajšo pokojninsko dobo z upoštevanjem dodane dobe in znižanja starosti zaradi otrok.

In to so tudi naredili, zato je bila pokojninska doba novih upokojencev lani krajša kot predlanskim: ženske so se v povprečju upokojile s 34 leti in 11 meseci, moški pa s 37 leti in devetimi meseci pokojninske dobe. To je v primerjavi z letom 2010 pri ženskah za sedem mesecev manj, pri moških pa za tri.

Ali se Slovenec res praviloma upokoji, takoj ko izpolni pogoje?

Da, tako naredi skoraj 80 odstotkov zavarovancev. V zadnjih letih so izkoristili tudi olajšave zaradi otrok in dodane dobe. Od leta 2000 lahko izkoristijo znižanje starostne meje zaradi otrok tudi moški in zato se upokojujejo nekoliko prej, kot so se v preteklosti.

Pred osamosvojitvijo so zaposlenim navadno po 50. letu zvišali plačo, da bi imeli boljšo pokojninsko osnovo, in jih nihče ni vprašal, kaj delajo.

Ali veste, da tega ni več?

Seveda vem.

Delodajalci danes veliko bolj gledajo na stroške in nihče ne pomisli, da bi starejšim dal višjo plačo samo zaradi starosti. Kako torej pričakujete, da bodo ljudje delali dalj časa?

Poglejva javni sektor. Zdaj so napredovanja zamrznjena in tisti, ki na novo vstopajo v službo, tudi po štirih letih dela ne napredujejo, tisti pred upokojitvijo pa ima devet in celo deset razredov napredovanj. To pomeni tudi nad 50 odstotkov višjo plačo, delo pa je pravzaprav enako. Tako imaš ob koncu kariere višjo plačo zaradi delovne dobe in kariernega napredovanja.

Z daljšo pokojninsko dobo pa je večji tudi odmerni odstotek in s tem pokojnina.

Toda zunaj javnega sektorja je resničnost taka, kot sem jo opisal. Marsikje so starejši pod pritiskom, ker so dražji, zato delodajalci, če je le mogoče,

raje zaposlijo nekoga po pogodbi.

Tudi v javnem sektorju je nekdo delodajalec. Za posameznika je dobro, da dela dlje, ker dobi višjo pokojnino in v času dela je tudi plača višja od pokojnine; tudi za pokojninsko blagajno je dobro, da dela dlje. Toda če gledam kot delodajalec in vidim, da nekdo izpolnjuje pogoje za upokojitev, hkrati pa ne dela, kot bi moral, bi raje videl, da bi odšel. Mislim, da bi se moral zaposleni, ko izpolni pogoje za upokojitev, pogovoriti z delodajalcem: ali me še potrebujete, in tudi, ali sam želim še delati. Brez tega se večkrat zgodi, da odide tisti, ki ga potrebuješ, ostane pa tisti, ki ne dela dobro.

Ali ni škoda, da je z reformo propadlo tudi znižanje pokojninskega prispevka za starejše zaposlene?

Slovenija ima res malo zaposlenih v starosti med 55. in 64. letom in ta delež se le počasi popravlja. Zato je reforma predvidela spodbudo, da bi delodajalci ohranjali starejše zaposlene, in tudi olajšavo za zaposlovanje mlajših. Jaz ne gledam, ali je nekdo star ali mlad, ampak ali je dober ali slab. Seveda pa so tudi dela, ki jih ni mogoče opravljati v visoki starosti, in tu se je treba prilagajati.

Kaj je torej po vašem mnenju odločilna prednost za posameznika, če dela dalj časa?

Pri večini je največja razlika med višino plače in pokojnine in s tem daljše ohranjanje boljšega finančnega položaja ter tudi v višji odmeri pokojnine zaradi daljšega dela, predvsem pri tistih, ki dosežejo tudi »starostne« bonuse. Stotka

46 Stotka |www.stotka.net| april/maj 2012, številka 1 STO01_44_47_DR_pokojnine.indd 46

23.03.2012 12:59:39 Uhr

DRUŽBA: Nega na domu

Ko ne zmorete več sami

Dom za ostarele ni edina rešitev: če menite, da ne morete več skrbeti zase, lahko zaprosite tudi za pomoč na domu.

V

Sloveniji imamo razvejeno mrežo pomoči na domu, v okviru katere javne službe skrbijo za starejše, ki zaradi bolezni ali invalidnosti ne morejo v celoti skrbeti zase. Preverili smo, kdo je upravičen do pomoči na domu, koliko stane in koliko občine pomagajo pri plačilu storitev.

Manja Pušnik

Pri pomoči na domu gre za različne oblike praktične pomoči, s katerimi se posameznikom na njihovih domovih vsaj za določen čas preloži odhod v institucionalno varstvo v zavodu, v drugo družino ali v drugo organizirano obliko. V okviru javne službe pomoč na domu v 201 slovenski občini zagotavlja 75 izvajalskih podjetij, od tega je 43 centrov za socialno delo. To tudi pomeni, da tovrstne pomoči nimajo organizirane le v devetih slovenskih občinah, v treh občinah (v Horjulu, Osilnici in na Jezerskem) pa niso podelili koncesije za opravljanje storitve oziroma niso imeli sklenjene pogodbe z nobenim izvajalcem. Osem občin se je odločilo za podelitev koncesije zasebnikom. Na inštitutu za socialno varstvo pojasnjujejo, da morajo po zakonu o socialnem varstvu vse občine zagotoviti mrežo javne službe za pomoč na domu.

Cene po občinah zelo različne Do pomoči na domu v okviru javne mreže so upravičeni posamezniki nad 65. letom starosti, invalidni ali hudo bolni, upravičena pa je tudi v

Pomoč na domu obsega tri sklope opravil, in sicer pomoč pri dnevnih opravilih (pomoč pri oblačenju, umivanju, hranjenju …), gospodinjska pomoč (prinašanje pripravljenega obroka, nabava živil …) in pomoč pri ohranjanju socialnih stikov (pogovor, druženje s prostovoljci in sorodniki, spremstvo pri opravljanju nujnih opravil …). Vendar je posameznik do pomoči upravičen le, če potrebuje najmanj dve vrsti pomoči.

Shutterstock

Zakaj se nekatere občine niso odločile za ponujanje tovrstne pomoči, uradno ni znano, slišati pa je, da je vzrokov več: ali ni bilo »politične« volje ali med zasebniki ni bilo zanimanja ali pa preprosto ni dovolj starejših oseb, ki bi potrebovale pomoč na domu.

Škofljici in Brezovici so občine strošek storitve v celoti pokrile same in so za uporabnike brezplačne. V nekaterih občinah se ta storitev zagotavlja po »simbolični ceni«.

Tako na primer v občini HočeSlivnica uporabniki za storitev plačajo 0,43 evra na uro. Največ, in sicer 8,04 evra na uro, plačujejo v Divači. Nad sedem evrov na uro pa stane storitev v občinah Grad, Moravske Toplice, Šalovci, Škocjan, Tišina in Vodice.

manja.pusnik@stotka.net

tistih primerih, ko pomoč na domu lahko nadomesti institucionalno varstvo. Namenjena je torej posameznikom, ki imajo zagotovljene bivalne razmere, vendar zaradi omenjenih pogojev ne morejo skrbeti zase, njihovi svojci pa take oskrbe ne zmorejo.

Povprečna cena storitve znaša 4,24 evra na uro, cene pa so po občinah zelo različne. Na Igu,

Kako poteka pomoč na domu V ajdovskem zavodu za socialno oskrbo Pristan pravijo, da za pomoč na domu največkrat zaprosijo predvsem svojci starostnikov, za katere menijo, da niso več samostojni oziroma niso več zmožni skrbeti zase.

Informacije o tem dobijo najpogosteje prek spleta oziroma na centrih za socialno delo ali v zdravstvenih domovih. Cena za uro pomoči, ki jo plača posameznik, znaša 4,79 evra.

Strokovni sodelavci (gre večinoma za negovalce oziroma bolničarje) starostnikom oziroma invalidom in hudo bolnim ponujajo največ štiri ure na dan oziroma največ 80 ur pomoči na mesec. V Pristanu pravijo, da so do brezplačne pomoči upravičeni posamezniki s statusom invalida in tisti, ki prejemajo socialna nadomestila. Stotka

april/maj 2012, številka 1| www.stotka.net| Stotka STO01_44_47_DR_pokojnine.indd 47

47

23.03.2012 12:59:46 Uhr

DRUŽBA: Prostovoljstvo

Wooferstvo: obirati robide ali pasti ovce?

Po svetu je mogoče potovati in ga spoznavati tudi drugače: na primer s štirimi urami dela na dan na ekološki kmetiji, za kar dobite tri obroke hrane in prenočišče. Predvsem pa spoznate zanimive ljudi.

To je največje presenečenje, ki ga lahko doživiš samo kot woofer: prideš kot tujec in si že čez slabo uro del družine, ki ti zaupa in s tabo deli vse.

Leta 1971 se je zaposlila v Londonu kot tajnica in manjkal ji je občutek, da lahko iz hiše stopiš naravnost v naravo. Porodila se ji je zamisel, da bi lastnikom katere izmed kmetij ponudila pomoč v zameno za bivanje. Po poskusni izmenjavi na biodinamični kmetiji v Sussexu so se začeli prijavljati prostovoljci in skromna želja tajnice Sue je prerasla v svetovno gibanje, imenovano WOOF.

Kmetije z internetom Danes je wooferstvo veliko več od preživljanja prostih koncev tedna na podeželju. Je ena izmed oblik potovanja po svetu, pri kateri si z 28 do 30 urami dela na teden, porazdeljenimi po dnevih ali glede na potrebe gostitelja, zaslužiš tri dnevne obroke hrane in prenočišče. Gostitelji imajo različne možnosti zagotavljanja prenočišč, večinoma imajo na vrtu ali v okolici kmetije manjšo vrtno hišico, bivalni zabojnik ali kaj podobnega: to za teden dni ali več postane tvoj dom.

Delo je različno, zato so gostitelji združeni prek organizacij WOOF, ki podatke o njihovih potrebah in zmogljivostih objavljajo na spletu. Nekatere strani so brezplačne, pri nekaterih si pridobiš sveže podatke s plačilom letne članarine. Vsi stiki potekajo po elektronski pošti, tudi najbolj oddaljena kmetija ima dostop do spleta.

Z možem Matjažem sva izbirala med manjšimi kmetijami. Treba je bilo pregledati ponudbe in presoditi, česa se bova znala lotiti.

Potrebujejo tudi tesarje in mizarje, sirarje in čebelarje.

Izbira je pestra.

Gostitelji sicer ne pričakujejo profesionalnega obrtniškega znanja, so pa veseli vsega, kar znaš. ck

Začetnica gibanja je Sue Coppard, ki je odraščala v londonskem predmestju Croydon in veliko časa preživela na tetini kmetiji blizu Uxbridgea, kjer je uživala v naravnem okolju, nabiranju divjih cvetlic, lovljenju po travnikih in gradnji jezov v potokih. Življenje v naravi in pristen stik z okoljem je pozneje čedalje bolj pogrešala.

Sergeja Mulej

stotka@stotka.net

Shuttersto

W

OOF (Work Opportunity on Organic Farms) je široka mreža, ki povezuje prostovoljce z ekološkimi kmetijami po vsem svetu ter s tem pripomore k razumevanju trajnostnega sloga življenja. Gostitelji v zameno za opravljeno delo prostovoljcem ponujajo hrano in namestitev.

48 Stotka |www.stotka.net| april/maj 2012, številka 1 STO01_48_51_DR_woof.indd 48

23.03.2012 13:39:56 Uhr

Leta niso pomembna, kot poročen par sva bila povsod zaželena.

Pozneje se tudi gostitelji med sabo pogovorijo o tebi in priporočila pridobivaš od prvega dneva naprej.

V deželo cvetja in prijaznih ljudi Odločila sva se za Novo Zelandijo, deželo cvetja in zelenja, ovc, krav in poštenih ter neskončno prijaznih ljudi. Včasih sva se, ko sva bila že tam, spraševala, kam naju bo vodila naslednja pot: v velike sadovnjake, vrtnariti na Južni otok, pomagati pri prenovi vrtnega bajerja ali barvati palčke? K družini z desetimi otroki učiti zemljepis? Delati sir ali obrezovati gladijole? Obirati robide ali pasti ovce? Če se na tako pot odpraviš za več časa in si želiš spoznati več ljudi ter si pridobiti več izkušenj, je priporočljivo imeti narejen časovni načrt, ki je geografsko usklajen s potjo in gostitelji ter seveda z razpoložljivimi prevoznimi sredstvi. Nemalokrat se zgodi, da so farme zelo oddaljene od večjega mesta, ki bi bilo zanimivo za ogled.

Kakšni so ljudje, ki vas vabijo?

Izobraženi, svetovljanski, ekološko ozaveščeni. Nekateri potrebujejo le nekaj ur pomoči na dan in zato ne najemajo stalnih pomočnikov, nekateri pa so le vedoželjni in vam vsak prosti trenutek pripovedujejo zanimivosti iz svojega sveta, v zameno pa pričakujejo informacije o vašem.

Njihovo življenje je preprosto in izvrstno, polno smeha, dobre volje in pozitivne energije. Ko se pojavi težava, jo začnejo takoj reševati. To je najlepši in najbolj nepozaben pečat, ki nama ga je dalo to neverjetno potovanje.

Tetovirana gospa cvetja Najina prva wooferska postaja je bil dom Karen Kenrick v Tutiri, osamljena majhna kmetija, 50 kilometrov od Napierja, kamor sva z lokalnim prevoznikom priletela iz Aucklanda.

Karen naju je pričakala na letališču in naju odpeljala v svoj samotni svet.

Nekdanja aktivistka Greenpeacea, tetovirana novozelandska hipijevska gospa svetovnih nazorov in razčiščenih pojmov o življenju, razgledana in ekološko ozaveščena.

Z nekaj podedovanega denarja po očetovi smrti si je v Tutiri kupila

Karen Kenrick, najina prva gostiteljica na Novi Zelandiji, je bila navdušena nad poslikavo stare kadi.

Matjaž in Karen sta se lotila čiščenja žlebov na hiši v Tutiri.

Matjaž med počitkom na verandi hiše Nicki Plowmann.

V svoj dom sprejema popotnike, kot sva midva, in tako spoznava čezoceanski svet ter uživa v pripovedih o Provansi, Rimu, velikih evropskih znamenitostih in našem slogu življenja.

precejšen kos zemlje s hišo in začela ustvarjati svoj ekološki vrt. Kupila je še nekaj živali, se začela ukvarjati z biološkim pridelovanjem zelenjave in se včlanila v lokalno vrtnarsko društvo, kjer si izmenjujejo ekološko pridelana semena starih sort zelenjave, ki so v zadnjem času tudi pri nas znana pod imenom semenska knjižnica.

V svoj dom sprejema popotnike, kot sva midva, in tako spoznava čezoceanski svet ter uživa v pripovedih o Provansi, Rimu, velikih evropskih znamenitostih in našem slogu življenja. Njena velika želja je ustvariti otroško slikanico, v kateri bi nastopale njene živali in rastline.

Ves čas je skrbno fotografirala vsak napredek na vrtu, vsako novo gnezdo, vsako novo semensko glavico in vsak odganjek.

Urnik dela nama je razdelila čez ves teden, tudi v nedeljo. Vsak dan sva delala od osmih do dvanajstih, vmes smo skupaj poklepetali, spili kavo in hrustali čokoladne piškote. Karen je neprecenljiv vir znanja in izkušenj, ob kavi sva med tednom izvedela vse o Maorih ter novih priseljencih.

Vodni vrt v kopalni kadi Na seznamu del za wooferje je bilo pospravljanje drv, priprava gredic okrog hiše, čiščenje žlebov, postaviti je bilo treba delovni pult za vrtnarska opravila, prebarvati glinene lonce ter očistiti in prebarvati boben starega pralnega stroja. Prestaviti bo treba staro kopalno kad, jo pobarvati v rožice in iz nje narediti vodni vrt.

Pripeljati iz reke rečno kamenje in narediti skalnjak. Že takoj sva se prijavila za pospravljanje velikega kupa suhih vej, saj so se tega izogibali vsi najini predhodniki. S tem sva dobila nekakšen privilegij, da sva lahko kakšen dan delala osem ur in imela naslednji dan prost. Tako zelo je bila navdušena nad nama, da naju je celo peljala do mesta, ko pa je konec tedna odšla na seminar v Auckland, nama je zaupala hišo, konje, osla, race, kokoši, zajce in psa. To je največje presenečenje, ki ga lahko doživiš samo kot woofer: prideš kot tujec in si že čez slabo uro del družine, ki ti zaupa in s tabo deli vse. Da si nekdo na list papirja zapiše, kako se izgovarja tvoje ime, nato pa te pusti v hiši z vsemi dokumenti,

april/maj 2012, številka 1| www.stotka.net| Stotka STO01_48_51_DR_woof.indd 49

49

23.03.2012 13:39:58 Uhr

DRUŽBA: Prostovoljstvo

vrednimi in manj vrednimi stvarmi in se za tri dni odpelje. Zaupanje, širokosrčnost, liberalnost. Hkrati pa natančno določen odnos gostiteljwoofer, v zvezi z odgovornostmi in obveznostmi obeh.

Moderna mama Nicky Nicky Plowmann je mama štirih pubertetnic, starih od 14 do 19 let, neskončno energična in hiperaktivna gospa, ki je poleg mame tudi diamantna nepremičninska posrednica, oblikovalka nakita iz poldragih kamnov, uvoznica starin, računovodkinja svojega in moževega podjetja in gospodinja. Nicky, še enkrat moj poklon! V hiši se nas je naenkrat znašlo osem. Nicky in mož Tim, tri hčere, wooferka Japonka in midva.

Moderna mama Nicky je mlada odšla za varuško v Švico in se preusmerila v Francijo, kjer se je naučila pripravljati specialitete sredozemske kuhinje, zaradi česar je bila sprejeta kot kuharica na eno izmed prestižnih francoskih ladij. Poleg receptov je na francoski rivieri spoznala dovolj vplivnih ljudi, s katerimi je pozneje začela poslovno sodelovati in iz Francije, Španije in Italije na Novo Zelandijo uvažati dragocene starine, s katerimi so si hiše opremili evropski priseljenci. Z ostanki uvoza je v desetih letih povsem opremila tudi svojo hišo in vrt. Živeti z ljudmi, ki imajo tako bogate poslovne izkušnje, so ustvarjalni in se ne bojijo nobenega izziva, je pravi dar. Čeprav so bili pri Plowmannovih finančno precej na višji ravni kot pri Karen, se do naju niso vedli nič drugače. Tudi živeli niso bolj razkošno.

Res so imeli vedno poln hladilnik, še vedno pa se naokrog niso razkazovali z dragimi avtomobili. To je bilo v najini novi deželi pravilo. Nobenega nepotrebnega nastopaštva in poudarjanja svoje večvrednosti.

Genski piščanci in paradižniki Prvi večer sva šla peš do irskega puba na pijačo in se vrnila po deseti uri zvečer. Čeprav so že vsi spali, je bilo vse odklenjeno in razsvetljeno, v hodniku je bila pred ogledalom pripravljena pošta za naslednji dan, zraven pa je ležala zlata posojilna kartica. Kdaj ste se nazadnje počutili tako varne, da ste spali pri odklenjenih vratih?

Delo, ki nama ga je naložila, je bilo na prvi pogled precej nepotrebno opravilo. Staro leseno uto naj bi predelala v lično vrtno hišico, v kateri bi občasno prespali prijatelji odraščajočih hčera. Uta je bila polna starih knjig, premočenih zabojev, raztrganih revij, tla so bila polita ter zasušena s katranom. Smrdelo je po asfaltu, plesni in trohnobi.

Nicki Plowmann pred svojim domom v Hastingsu.

Če bi jim omenila, da so v Sloveniji nekateri po 40 let in več prostovoljno na istem delovnem mestu, ki ga ne marajo, pri tem pa ves čas tarnajo, kako je to grozno, me nihče ne bi razumel.

Avtorica članka v Havelock Northu z obveznim zaščitnim klobukom.

Cape Kidnappers slovi po koloniji gannetov, posebni vrsti morskih galebov, ki sicer gnezdijo le na nenaseljenih otokih.

Pri Nicky nihče ne sovraži gensko spremenjene hrane in stanovanja nimajo polepljenega z nalepkami GE free, kar sva pri Karen videla tudi na kokošnjaku. Pri Nicky rastejo velikanski beluši, piščanci velikani in paradižniki za podiranje kegljev.

Njihov svet je drugače zanimiv. Če bi jim omenila, da so v Sloveniji nekateri po 40 let in več prostovoljno na istem delovnem mestu, ki ga ne marajo, pri tem pa ves čas tarnajo, kako je to grozno, me nihče ne bi razumel. Zakaj bi kdo sam sebi povzročal toliko let trpljenja? Podjetni in ustvarjalni ljudje, ki znajo prevzeti odgovornost zase in tudi za okolje, gotovo ne.

Pri rejki ponijev Najina tretja postaja je bila v Hastingsu pri rejki in dreserki miniaturnih ponijev Maureen Harper, ki je imela dom sredi pašnikov na robu zaliva Hawkes Bay. Pri njej naju je čakal strm hrib in 200 sadik evkaliptusa, ki naj bi nekoč zrasle v drevesa.

Poleg tega je bila gospa zadnje čase nekoliko bolehna, zato sem prevzela tudi vsa gospodinjska dela. Pa poln hlev ponijev, leglo mladih kužkov, velikanski pavi, grlice, kanarčki … In kot drevesa visok plevel v zelenjavnem in okrasnem vrtu. Za delo s poniji je imela najetega delavca s Tajske, ki mu delo ni najbolj dišalo in sva ga kmalu prekosila tudi v hlevu. Še najbolj pa se je Maureen razveselila mojih kuharskih veščin in vrtnarskega znanja. Mene so navduševali mali poniji, tri tedne stari mladički, ki so skakali po ogradi in vriskali drug čez drugega. Čudovite živali in še bolj čudovita izkušnja.

Stara znanja z novimi spoznanji V današnjem času opažam čedalje več mladih, ki na življenje in svet gledajo kot iz oddaljene galaksije.

Marsikateremu izmed teh bi veliko bolj koristila izkušnja z wooferstvom

50 Stotka |www.stotka.net| april/maj 2012, številka 1 STO01_48_51_DR_woof.indd 50

23.03.2012 13:39:59 Uhr

Ko smo odĹĄli v mesto, smo s seboj odpeljali vse odpadke, ki jih ni bilo mogoÄ?e seĹžgati ali kompostirati. Zgledno urejenega loÄ?evanja odpadkov se drĹžijo vsi. kot pa letovanje v prestiĹžnem, all inclusive hotelu z umetno plaĹžo in kiÄ?astim osebjem. IzkuĹĄnja sodelovanja in nabiranja znanja po tej poti je nepozabna in enkratna. Ker je veÄ?ina gostiteljev ekoloĹĄko ozaveĹĄÄ?ena, pridobivamo tudi na tem podroÄ?ju.

Vsakodnevno se sreÄ?ujemo z izrazi ekoloĹĄki, okoljski, bio. SpraĹĄujem se, ali veÄ?ina sploh razume, kaj eno ali drugo pomeni. Ali mladi vedo, da ekoloĹĄko kmetijstvo pomeni gospodarjenje v soĹžitju z naravo in da z izrazom trajnostno opisujemo kmetijo kot celosten in enovit sistem, ki povezuje tako rastline

Pletje okrasnega vrta pri Maureen Harper.

kot Ĺživali in Ä?loveka? Da si moramo prizadevati vsi, da bodo tla ostala rodovitna, brez strupenih gnojil? Da je prihodnost naĹĄe hrane ĹĄe kako pomembna od tega, kakĹĄno krmo bomo pridelali, kakĹĄne bivanjske razmere bomo omogoÄ?ili Ĺživalim, kako se bomo po naravni poti uprli ĹĄkodljivcem?

EkoloĹĄki kmetje se tega Ĺže zavedajo in pri svojem delu upoĹĄtevajo naravne zakonitosti. S pridnim delom ter vnoviÄ?no uporabo starih znanj in novih spoznanj so vsak dan korak dlje.

Popoldanska kava z Maureen (levo) na njenem posestvu v Havelock Northu.

Maureen (desno) in Sergeja med preselitvijo ponijev v novo ogrado.

Se tudi vam zdi koristno in dobro, da bi kot wooferji potovali po svetu in domov prinaĹĄali znanja od drugod?

Spoznali ĹĄe veÄ? takih, ki jim je mar za zdrava semena starih sort, ki bogato rodijo in so odporna? Utrdili znanje tujega jezika ali pa se nauÄ?ili povsem novega? ÄŒe ste pritrdili, ste Ĺže napol woofer. Stotka Sergeja Mulej je samostojna podjetnica z verigo ĹĄtudentskih sob Enkadom v Mariboru, ustanoviteljica podjetja Ekosmer za ekoloĹĄko brezvodno Ä?iĹĄÄ?enje avtomobilov. NavduĹĄena pridelovalka domaÄ?e zelenjave, ljubiteljica starih semenskih sort zelenjave, o svojih ekoloĹĄkih vrtnarskih podvigih piĹĄe blog na blogspotu.

Za vse, ki jih zanimajo medicinske teme in skrbijo za svoje zdravje.

IzĹĄel je nov, neodvisen Ä?asopis " -, ,///, ,

, 5

,

,$% % " (, + % )&') " , )+%# #), ",$#&. , ,'% , ! ,$#! & ' /, 8 ') ,+ ,)& , ' 9 ) ," &#,), " , $&( /, 2-,3

!& 1*%'! /1!# *& 2 +(!2*% - 2( # )+ )0( !) '% * ) .% !- *%7 *! 1!-& )!&+ %* %) &+ 1.! 2 /!6!*&! 18, 19

,

'+ )!*% Jaro Lajovic 2 - 1*%' ,0 (% %./ %* %-!'/+- ,+ &!/& 2 ./ /%./%7*+ .1!/+1 *&! %* * (%2!

#& " , + ,: &#$ & , " , " & +*! !(&!' "! -0 -

uredniĹĄtvo:

e-poĹĄta: )! % %* *!. 3 * * ! .% naroÄ?nine:

www.medicina-danes.si ,

& 0/-&0&! %* ' & - 2 %- 21!2+ - 2( # / ,-%2* *% ./-+'+1*& '%*&% -06%*.'! /!- ,%&! - !-+*%' !(!. %* %* 4%( 4, 5

, , 7 ,

21%& &+ *+1 -!'+) %* */* !,%1 +(& 1 -* %* 07%*'+1%/ %+(+5' 2 - 1%( ,-+/% *!' /!-%) 1-./ ) - ' (2$!%)!-&!1% +(!2*% %* -0#%) -! '%) +(!2*%) 21+& .! ,-! 1.!) 5%-% * ,+ -+7&! #!* .'%$ !(%7*%$ %* /'%1*%$ 2 - 1%( 24

,6, ,

4, # , '% , + "* -, , ,$% ! ,% ,$ (:

!/ .+ )0 ,-% (!/%$ % #*+./% %- (% - ' ,(&07 ( *% , .+ # - 2#( .%(% 2 .1!/+1*!# ) . +-& +& ,-+/% - '0 !' & *% ,-!& &! +.1+&%( .(+1!*.'% -* '&!- .)+ .! ,+#+1 -& (% 2 *&%) &!#+1 2#+ &! # *(&%1 ,+(+1% + ,(&07 &! ./ ( /0 % * 1-$0 $%) ( &.'!# 5!.//%.+7 ' ,-! *!1% , ,-!/!'!( #+-.'% ) - /+* ,-!' * +1 &!#+1 %2'05*& ' 6! ' '+ ,+)!) * &! ,- 1+7 .* % #*+./%' - + ./+/'+1 .(+1!*.'%$ +(*%'+1 2 - % ,-!,+2*! % #*+./%'! 2 )0 % ,-%(+ 6*+./ 2 / '5*+ 2#+ + 00-,01

!*/ (* ,-%,- 1 2 1%20 (%2 %&+ %* !( .,-+./%(*! /!$*%'! .+ .!./ 1*% !(+1%/!# /-!*%*# 16, 17

14, 15

NASVET ZA RAZUMNI NAKUP PREHRANSKIH DOPOLNIL

V Medicini in ljudje bomo pisali o najnovejĹĄih terapijah na podroÄ?ju medicine, iskali celostne reĹĄitve za ohranjanje zdravja, spodbujali zdrav Ĺživljenjski slog in odstirali tanÄ?ice temam, o katerih si premalokrat upamo spregovoriti.

LETNA NAROČNINA SAMO + DARILO 4 GB USB KLJUČ & ### ! ! " % % $ !

april/maj 2012, ĹĄtevilka 1| www.stotka.net| Stotka

51

UČENJE: Tretja univerza

Žejni uka

Irena Herak

Čedalje več starejših, željnih znanja pa tudi druženja, se odloča za dodatno izobraževanje.

Z

Manja Pušnik

akaj se številni po upokojitvi še dodatno izobražujejo?

Nekateri zato, ker so vedoželjni, drugi si želijo le spoznavanja in druženja z novimi ljudmi.

Nekateri želijo stopiti na novo pot,

Kako deluje tretja univerza

»Gre za organizirano strukturo, kjer ljudje svoje znanje prejemajo in dajejo.« Tako delovanje univerze za tretje življenjsko obdobje opisuje Alijana Šantej, vodja ljubljanske univerze. Približno 3.500 slušateljev obiskuje enega ali več programov, predava jim 114 mentorjev. Gre za mlade zaposlene, ki šele

manja.pusnik@stotka.net

Slušateljice poslušajo, kako bodo lahko z dvigovanjem motivacije pri ljudeh z disleksijo pripomogle tudi k izboljšanju posameznikove samopodobe.

vstopajo na trg dela, strokovnjake, ki so zaposleni na fakultetah in drugih izobraževalnih ustanovah, ter upokojene strokovnjake, predvsem z različnih fakultet. Po Sloveniji je razvita nacionalna neformalna mreža univerz za tretje življenjsko obdobje, ki deluje v 45 večjih krajih. »Seveda se ljudje tu srečujejo in družijo, vendar raziskave kažejo, da je

drugi delati prostovoljno. Kako dejansko poteka izobraževanje na univerzi za tretje življenjsko obdobje?

V hladnem sredinem jutru v prijetno topli predavalnici na Poljanski ulici

poglavitni motiv pridobivanje novega znanja,« pojasnjuje Šantejeva. Med najbolj obiskanimi so programi angleškega jezika, umetnostne zgodovine in novih tehnologij. S sofinanciranjem ljubljanske mestne občine pa so oblikovali tudi druge zanimive programe, na primer program o mediaciji oziroma ustvarjalni poti reševanja sporov ali pa program, ki

uči starejše, kako pametno ravnati z denarjem. Vpisi potekajo v prvi polovici septembra in skozi vse leto do zapolnitve programov, študijsko leto pa traja od oktobra do maja. Večina študijskih programov na ljubljanski tretji univerzi je brezplačnih, pri nekaterih pa je treba ob vpisu plačati manjši znesek za kritje stroškov programa.

52 Stotka |www.stotka.net| april/maj 2012, številka 1 STO01_52_53_UC_3univerza.indd 52

23.03.2012 13:01:06 Uhr

Radovedne in vedoželjne Večini udeleženk po videzu ne bi pripisali, da so starejše in že upokojene. Njihova podoba in radovednost ustrezata osebam v srednjih letih.

O tem se prepričam tudi med pogovorom s Tjašo Jeraj, ki je program o disleksiji obiskovala pol leta, že štiri leta pa na univerzi obiskuje program pripovedništva. Je razmeroma mlada upokojenka, poslovno kariero je končala pred osmimi leti. »Od nekdaj sem bila vedoželjna. Nikoli pa nisem nastopala na odru ter se ukvarjala s prozo in poezijo. V to me je gnala neka notranja želja. Postala sem navdušena nad javnim nastopanjem.

Mislim, da se bom vse življenje izobraževala, takšna pač sem,« pripoveduje. Ob upokojitvi si je obljubila, da ne bo nazadovala. Ostati živ, spoznavati ljudi in delati nekaj, česar nikoli do zdaj nisi – vse to se ji je zdaj tudi uresničilo, pravi. Je tretja univerza tudi stičišče za druženje med starejšimi? »Da in ne. Tu lahko spoznaš nove prijatelje, lahko pa je to le neformalna skupina, ki se srečuje enkrat na teden,« pravi.

Tudi jaz sem dislektik »Da sem dislektik, sem ugotovila šele, ko sem poslušala predavanje o disleksiji, in takrat sem prepoznala to svojo drugačnost. Pravzaprav sem imela

Irena Herak

Predavateljica Milena Košak Babuder daje slušateljicam napotke o tem, kako pomagati ljudem z disleksijo. »Disleksija ni bolezen, ampak drugačnost,« pravi.

V Ljubljani 47 programov izobraževanja Na ljubljanski univerzi za tretje življenjsko obdobje so letos razpisali 47 programov izobraževanja oziroma študijskih krožkov. Že nekaj let so najbolj

obiskani programi umetnostne zgodovine (slušatelji med drugim veliko potujejo) in računalništva ter tečaji tujih jezikov, med njimi je največ zanimanja za učenje angleškega jezika. Med zanimivimi programi, ki jih ponu-

jajo slušateljem v prestolnici, pa so še učenje računalništva v dvoje (starejši, ki že obvladajo delo z računalnikom svoje znanje prenašajo na druge) in vrsta predavanj o kakovostni in varni hrani.

Irena Herak

16 starejših slušateljic z zanimanjem spremlja sklepno predavanje o disleksiji. Predavateljica Milena Košak Babuder pojasnjuje, kako pomagati tistim, ki se spopadajo s to težavo.

Kako berejo otroci z disleksijo, katera oblika oziroma tipografija črk je zanje najprimernejša, katere knjige so priporočljive oziroma prijazne do otrok s tovrstnimi težavami. Pravi, da takšni otroci oziroma mladostniki raje berejo stripe. Še več: strokovnjaki to tudi priporočajo. Med predavanjem slušateljice sprašujejo, kako približati knjige mladostnikom z disleksijo, kako jih spodbujati k branju. Vsi ti koristni napotki jim bodo pomagali, ko se bodo kot prostovoljke oziroma mentorice srečevale z dislektiki. Med temi namreč niso le mlajši, ampak tudi starejši. »Eden izmed ravnateljev osnovne šole je ob upokojitvi dejal, da bo zdaj končno našel čas in se z vnukom učil brati.« To resnično anekdoto je ob podelitvi potrdil o mentorstvu udeleženkam zaupala Ana Krajnc, vodja študijskega programa o disleksiji.

Mit o staranju in nebogljenosti je že zdavnaj presežen. Tudi starejši so čedalje bolj željni znanja. srečo, da sem kljub težavam šolanje uspešno končala. Več kot 30 let sem delala kot učiteljica, zato si sploh ne morem predstavljati, da se ne bi dodatno izobraževala,« pripoveduje Milena Majzelj. Obiskuje novinarski in naravoslovni program, pa tudi tečaj angleškega jezika – ta je sicer eden izmed najbolj obiskanih programov na univerzi. Ker pri 60 letih nima več toliko energije, kot je je imela še pred desetletjem ali več, se je odločila, da

ne bo »preobremenjena« in obiskuje »le« štiri programe. Kot prostovoljka občasno dela tudi v prirodoslovnem muzeju. »Zdaj, ko sem končala program disleksije, bom končno znala pomagati tudi drugim, ki imajo tovrstne težave. Mogoče bom objavila članek o tem – disleksija je namreč v naši družbi še vedno tabu. Večina učiteljev še danes tega ne prepozna kot težavo, pa bi jo morala,« še pravi Milena Majzelj. Stotka

april/maj 2012, številka 1| www.stotka.net| Stotka STO01_52_53_UC_3univerza.indd 53

53

23.03.2012 13:01:25 Uhr

UČENJE: Spletno komuniciranje

Tudi angleška kraljica ima svoj profil

Spletna družbena omrežja imajo odprta vrata za vse generacije.

S

plet je v marsikaterem pogledu spremenil naša življenja.

Interakcije se iz realnega življenja selijo v virtualno okolje, odpirajo se nove možnosti druženja, izmenjave informacij in poslovnega sodelovanja.

Razmah spletnih družbenih omrežij, kot so Facebook, Twitter, LinkedIn, Google+ in drugi, je na globalni ravni ustvaril generacijo spletnih uporabnikov, ki se usmerjajo k drugačni kulturi komuniciranja, povezovanja in združevanja.

Špela Bric

stotka@stotka.net

Splet kot brezmejna skrinja informacij se je v zadnjih 20 letih preobrazil v novo podobo. Leta 1992 smo se še s klicem povezovali na internet, pet let pozneje pa so že nastala prva, za spletne uporabnike izjemno privlačna spletna družbena omrežja, ki so ponudila novo obliko interakcije z drugimi spletnimi uporabniki.

Starejši so za Facebook Spletna družbena omrežja so spletne strani, ki gradijo na združevanju ljudi, ti se lahko v realnem svetu poznajo ali pa so popolni neznanci, imajo pa iste interese in konjičke. Te spletne strani uporabnikom omogočajo, da si ustvarijo svoj spletni profil oziroma »spletno podobo«, ki je njihov »obraz« na spletu in prek katerega se povezujejo v različna omrežja. Na svoj profil lahko naložijo fotografije, ga obogatijo s svojimi osebnimi podatki, stališči, interesi in si z ljudmi iz istih omrežij izmenjujejo informacije.

Med starejšimi je najbolj priljubljeno spletno družbeno omrežje Facebook.

Statistike kažejo, da se je v zadnjih nekaj letih število uporabnikov, starejših od 50 let, podvojilo. Tudi za starejše lahko spletna družbena omrežja pomenijo odličen vir zabave in možnost zdru-

Angleška kraljica ima svoj profil na Facebooku. Dalajlama pa uporablja Twitter. žitve prijetnega s koristnim. Prek teh so na tekočem z aktualnostmi, vadijo veščine digitalne dobe in se povezujejo s svojimi prijatelji. Ustvarjalci družbenih omrežij si vsa leta razvoja prizadevajo za čim bolj praktične metode uporabe spletnih mest, zato jih lahko le z nekaj koraki usvojijo tudi manj izkušeni starejši uporabniki.

Najbolj priljubljena spletna družbena omrežja Med najbolj priljubljenimi omrežji so največji spletno družbeno omrežje Facebook, Twitter, LinkedIn in Google+.

Facebook (www.facebook.com) je na svetovni splet prodrl leta 2004 in danes ima že več kot 845 milijonov uporabnikov. Za brezplačno registracijo potrebujete le veljaven elektronski naslov. Namen Facebooka je povezovanje ljudi v eno ali več omrežij, kar omogoča lažje komuniciranje in izmenjavo podatkov med uporabniki. Stran je zelo priljubljena tudi za nalaganje fotografij, ki jih lahko komentirate ali s klikom na gumb »všeč mi je« pokažete svoje odobravanje objavljenega. Facebook omogoča komuniciranje različnih generacij, mladih in starejših.

Nekaterim mladim je uspelo navdušiti svoje starše, da so s prijavo in oblikovanjem Facebookovega profila stopili v korak s časom in tudi sami postali del spletne skupnosti, prek katere komunicirajo z mlajšimi.

Spletno kratko sporočilo Twitter (www.twitter.com) je nastal leta 2006 in ima po svetu približno 300 milijonov uporabnikov.

Prek tega spremljate najnovejše zgodbe, novice in mnenja svojih prijateljev, ki jih dodate na »sledilno listo«.

Orodje sporazumevanja je »twit« ali »internetno SMS-sporočilo«, v katero lahko posameznik vpiše do 140 znakov in ga deli s svojimi prijatelji. Prav tako kot na Facebooku lahko prek »twitov« spremlja tudi fotografije, videomateriale ter se vključi v debate, ki jih imajo njegovi prijatelji. Tudi na Twitter se lahko vsakdo vpiše brezplačno z veljavnim elektronskim naslovom.

Poslovno usmerjeno družbeno omrežje Spletna stran LinkedIn (www.linkedin. com) je poslovno naravnano družbeno omrežje, namenjeno predvsem povezovanju ljudi na poklicni ravni. Tudi tu se uporabniki združujejo v omrežja, sple-

54 Stotka |www.stotka.net| april/maj 2012, številka 1 STO01_54_55_UC_soc_omrezja.indd 54

23.03.2012 13:01:58 Uhr

tna stran pa omogoča objavo življenjepisa, podatkov o iskanju službe, ljudeh in poslovnih priložnostih, delodajalci pa na LinkedInu objavljajo prosta delovna mesta in iščejo morebitne kandidate.

Uporabniki lahko sledijo različnim podjetjem in prejemajo obvestila o njihovi dejavnosti. LinkedIn so na splet postavili leta 2003 in ima več kot 135 milijonov registriranih uporabnikov.

Virtualni približek realnega Google+ (http://plus.google.com) je eno izmed najnovejših družbenih omrežij, ki je luč spleta zagledalo v letu 2011.

Upravlja ga največji spletni brskalnik Google. Namen tega spletnega družbenega omrežja je približati virtualni svet realnemu, saj omogoča ustvarjanje seznamov prijateljev po klasifikaciji, kot so prijatelji, družina, sodelavci, sošolci in podobno, ter delitev informacij samo znotraj posameznih seznamov, ki jih Google+ imenuje »krogi«. Ima nekaj več kot sto milijonov uporabnikov.

Spletna družbena omrežja omogočajo tudi stik z osebami, ki so sicer v realnem življenju manj dostopne. Med njimi se najdejo priljubljene slavne osebe, pisatelji, govorci, politiki in številni drugi, ki so si ustvarili spletno podobo, ki ji lahko sledijo njihovi oboževalci ali somišljeniki. Vsa omenjena spletna mesta imajo tudi brskalnik, prek katerega lahko spletne podobe poiščemo in sledimo njihovim dejavnostim. Twitter to omogoča prek iskalnika, Facebook pa ima tudi možnost vklopa funkcije »vpisati se«, ki jo lahko posameznik

Simbioz@

V zadnjih letih se je število uporabnikov Faceboka, starejših od 50 let, podvojilo. označi, ne da bi se pred tem s to osebo tudi virtualno »spoprijateljil« oziroma ji poslal prošnjo za prijateljstvo.

Pravila vedenja na spletu Čeprav so vsa omenjena spletna mesta do uporabnikov prijazna in jim dovoljujejo precej svobode, je v spletnem okolju vseeno treba paziti na vedenje in delovanje oziroma upoštevanje pravil spletne skupnosti. Vsako spletno mesto ima svoj kodeks pravil, ki jih sprejmete ob potrditvi registracije. To pomeni, da se v spletnem okolju vedemo prijazno in spoštljivo, da ne žalimo in ne kršimo temeljnih etičnih načel.

Polnoletnost virtualnih prijateljev Začetki družbenih omrežij segajo v leto 1995, ko se pojavijo zametki prvih spletnih skupnosti za povezovanje ljudi in možnosti, da prek praktičnih personaliziranih spletnih strani poceni ali celo brezplačno objavljajo svoje informacije. V poznih devetdesetih letih pa so »uporabniški profili« postali osrednja značilnost spletnih strani družbenih omrežij. Privlačnost teh omrežij je bila tudi v tem, da je uporabnik lahko k svojemu profilu dodal seznam »virtualnih prijateljev« in tako stopil v interakcijo z ljudmi iz realnega življenja ter se povezal z znanci s podobnimi ali enakimi interesi. Programerji pa so dobili nov izziv, saj so iskali najugodnejše poti za uporabnike in njihovo iskanje ter urejanje seznama prijateljev.

Med virtualnimi prijatelji vam gotovo ne bo zrasla priljubljenost, če boste objavljali vsebine, ki nikogar ne zanimajo, ali boste pretirano promovirali določeno blagovno znamko. Zelo nevljudno do virtualne skupnosti je tudi nenehno bombardiranje s prošnjami in vprašanji. Prednost je v odkritosti, ne pa skrivanju za zaslonom in anonimnostjo.

Tudi v spletnem okolju veljajo družbena pravila, ki jih v realnem svetu samoumevno upoštevamo.

Najpomembnejša na spletu je zasebnost Družbena omrežja imajo za uporabnike in njihovo reguliranje zasebnosti poseben razdelek z ukazi, v katerem vsak sam določi, koliko je njegov profil dostopen javnosti. Določimo lahko, katere segmente profila želimo deliti s kom. Vendar pa mora biti vsak uporabnik kljub vsem nastavitvam pazljiv, saj prav svoboda izražanja in objavljanja informacij v družbenih omrežjih lahko posamezniku povzroči več škode kot koristi. Osebne in intimne podatke je priporočljivo ohraniti zase, saj utegnejo informacije, kot so, kdaj ste se odpravili na dopust in kakšno je vaše stanje na računu, med vašimi virtualnimi prijatelji spodbuditi tudi kakšnega nepridiprava. Stotka Špela Bric je sodelavka pri Simbiozi, vseslovenskem prostovoljskem projektu dvigovanja računalniške pismenosti starejših.

april/maj 2012, številka 1| www.stotka.net| Stotka STO01_54_55_UC_soc_omrezja.indd 55

55

23.03.2012 13:02:04 Uhr

KULTURA: Napovednik

Kaj se dogaja aprila in maja Izbor kulturnih, poučnih, zabavnih in rekreativnih prireditev, ki se bodo zvrstile aprila in maja in so po mnenju uredništva vredne obiska. kalo po lokalnih cestah od Jesenic do Mojstrane, nato pa po kolesarski stezi Jureta Robiča do Kranjske Gore.

Fotografska razstava Koreja navdihuje Cankarjev dom, Ljubljana, od 4. aprila 2012 do 9. maja 2012 Dokumentarna fotografska razstava prikazuje kulturne in naravne znamenitosti te dežele, njene navade in posebnosti. Produkcija: Arts Council Korea in C-KAF, Committee of Korean Arts.

Italijanski glasbeni izbor - Gala koncert v znamenju klasične, komorne, lirične in popularne italijanske glasbe SNG Maribor, četrtek, 5. aprila 2012, ob 19.30 V okviru Evropske prestolnice kulture bo v Kazinski dvorani večer resne in izbrane popularne glasbe.

Kot izvajalci se bodo predstavili nekateri najuspešnejši glasbeniki iz vrst italijanske narodne skupnosti iz Slovenije in Hrvaške.

Likovna razstava Imago Trieste Vetrinjski dvor, Maribor, od 5. do 30. aprila 2012 Imago Trieste je poklon mestu in njegovemu zaledju, nemirni, utripajoči trgovski, geostrateški, politični in drugače pomembni točki na vrhu Jadranskega morja.

Identiteta mesta je težko ulovljiva, v današnjem hitrem svetu gradi prepoznavnost tako z ekstravagantno arhitekturo in svetovno odmevnimi dogodki kot z vsakdanjim mestnim utripom in gostoljubnostjo prebivalcev.

Tone Partljič: Sprava Cankarjev dom, Ljubljana, petek, 13. aprila

Razstava ob 100. obletnici rojstva Bojana Adamiča

Spomladanska razstava tulipanov, cvetja, vrtnarstva in vrtne opreme Arboretum Volčji Potok, Radomlje, od 21. aprila do 2. maja 2012 V Arboretumu pripravljajo že 21. tradicionalno razstavo tulipanov, cvetja, vrtnarstva in vrtne opreme.

Obetajo se številne novosti. Znanilci pomladi so v Arboretumu tulipani, ki prihajajo iz stepskih predelov Azije. V parku vsako jesen posadijo prek dva milijona čebulic, spomladi pa zrastejo in zacvetijo med prvimi cvetlicami.

Likovna razstava Imago Trieste 2012, ob 20. uri Igrata: Janez Hočevar Rifle in Sandi Pavlin V duhoviti komediji Toneta Partljiča se spori med partizani in domobranci preslikajo v današnji čas.

V komediji se na silvestrski večer srečata nekdanji domobranec Franc, ki je po petinšestdesetih letih pripotoval iz Avstralije, in nekdanji partizan Jože, ki sicer živi v domu ostarelih občanov čez cesto.

Kolesarski izlet v spomin na Jureta Robiča Kolesarjenje od Jesenic do Kranjske Gore, 14. aprila 2012 Sedeminštirideseti rojstni dan Jureta Robiča bodo

Plesna predstava Prebujeni zapisi 64. letni koncert Akademske folklorne skupine Franceta Marolta ŠOU v Ljubljani Cankarjev dom, Ljubljana, sobota, 21. aprila 2012, ob 19.30 Premikanje meja v folklorno-plesni dejavnosti je še vedno vodilo največje in ene najstarejših slovenskih folklornih skupin. Letne produkcije priljubljenih »maroltovcev« na odru Cankarjevega doma vedno znova presenečajo, poustvarjanje ljudskega plesa, glasbe in oblačilne dediščine pa postavljajo ob bok sodobni odrski umetnosti.

Jure Robič letos počastili s 25-kilometrskim kolesarskim izletom od jeseniške dvorane Podmežakla do Kranjske Gore. Kolesarjenje bo pote-

Geološka razstava »Najstarejši fosilni morski konjički na zemlji« Notranjski muzej Postojna – razstava je na ogled do 12. maja 2012

56 Stotka |www.stotka.net| april/maj 2012, številka 1 STO01_56_57_KU_napovednik.indd 56

23.03.2012 13:02:57 Uhr

Na večer pred 1. majem, mednarodnim praznikom dela, v številnih krajih po Sloveniji zagorijo prvomajski kresovi. Tradicionalna kresovanja potekajo na ljubljanskem Rožniku, v Novem mestu, na Smuku v Beli krajini, pred Gasilskim domom na Ptuju, na Trgu zmage v Murski Soboti, pri radgonskem gradu v Gornji Radgoni, na Viru pri Domžalah, v Ormožu, Slovenski Bistrici, Trbovljah in v Hrastniku.

Kresovanje je vsako leto tudi v Novi Gorici in vseh treh obalnih občinah.

V Notranjskem muzeju so že v začetku januarja odprli gostujočo razstavo, ki obiskovalce popelje skozi zgodovino geoloških raziskav. Na ogled je postavljen tudi edinstven in edini ohranjeni odrasli primerek morskega konjička, ki ga zaradi izjemnosti hranijo v Prirodoslovnem muzeju Slovenije.

Mednarodna razstava »A Taste of Europe Okus Evrope« Tehniški muzej Slovenije, Bistra pri Vrhniki – razstava traja do 3. decembra 2012 Projekt združuje devet muzejev iz devetih držav, razstava pa prikazuje evropsko proizvodnjo in porabo hrane, dolgo in ovinkasto pot, ki čaka hrano, preden iz morja in polja prispe na našo mizo.

Obiskovalci lahko izvedo tudi, zakaj jemo, kar jemo, in kaj lahko naredimo za boljše okolje.

Metla za mojstra – razstava ob 100. obletnici rojstva Bojana Adamiča Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana – razstava traja do 3. maja 2012 »Brez Bojana bi bila slovenska zabavna glasba gotovo videti drugače. Zanj komponiranje sploh ni bil tehnični problem. To pa dosežejo samo ljudje, ki imajo resnični talent,« se svojega prijatelja, mojstra Adamiča spominja dirigent Samo Hubad.

Koncert skupine Laibach »We Come In Peace« (Prihajamo v miru) Center urbane kulture Kino Šiška, Ljubljana, 20. aprila 2012, ob 21. uri Laibach bodo v ljubljanski Šiški nastopili v okviru posebne evropske turneje »We Come In Peace,« ki bo potekala od konca marca

Tek trojk

Laibach (zgoraj) in tulipani v Arboretumu Volčji Potok

do konca aprila. Koncerti bodo vključevali glasbo, ki jo je zasedba Laibach napisala za film Jekleno nebo (v režiji Tima Vuorensole), znanstvenofantastično črno komedijo o nacistih, ki leta 1945 pobegnejo na temno stran Lune in leta 2018 napadejo Zemljo. Film, ki je doživel veliko zanimanje na letošnjem Berlinalu, bo maja premierno pri nas na ogled v Kinu Šiška. Šparga fest (Festival špargljev) Slovenska Istra, od 26. do 30. aprila 2012

Šparga fest je večdnevni kulturni, izobraževalni ter gastronomski festival v znamenju špargljev, tipične sredozemske rastline. Festival združuje niz prireditev, pokušin špargljevih jedi, strokovnih in poljudnih predavanj ter delavnic o divjih špargljih in sredozemski kuhinji.

Vrhunec dogajanja pa je že tradicionalna istrska frtalja s šparglji, ki velja za največjo daleč naokrog.

Prvomajska kresovanja ponedeljek, 30. aprila 2012

Tek trojk in rekreativni pohod po poti ob žici okoli Ljubljane Ljubljana, od 10. do 12. maja 2012 Že 56. pohod po poti ob žici okoli Ljubljane bodo tudi letos začeli otroci iz ljubljanskih vrtcev, v petek, 11. maja, se bodo pohoda udeležili učenci osnovnih šol, v soboto, 12. maja 2012, pa je organiziran rekreativni, 35 kilometrov dolg pohod. Na poti je osem kontrolnih točk, ki so hkrati štartna in ciljna mesta. Hkrati je v soboto tudi tradicionalni, letos že 55. tek trojk za članske in veteranske kategorije na 12,5 in 29 kilometrov.

Start in cilj teka trojk je na Kongresnem trgu v Ljubljani.

Maraton treh src Radenci, 19. maja 2012 Maraton treh src je tekaška športna prireditev, ki jo od leta 1981 vsako leto pripravi občina Radenci.

Gre za najstarejšo športno rekreativno prireditev ne le pri nas, ampak tudi v Evropi. Letošnja prireditev je že 31. po vrsti, na njej pa tudi tokrat pričakujejo rekordno število udeležencev. Prijave za udeležbo na maratonu sprejemajo do 14. maja 2012. Stotka

april/maj 2012, številka 1| www.stotka.net| Stotka STO01_56_57_KU_napovednik.indd 57

57

23.03.2012 13:03:02 Uhr

KULTURA: Priporočeno

Igranje Stanke Hrastelj Nagrajeni roman za odrasle

J

unakinjo romana Igranje, ki ga je Mladinska knjiga izdala sredi marca, začnemo spoznavati v dneh po izgubi službe – zaradi zdravstvenega razloga, alergije.

Intimno in gostobesedno nam pripoveduje zgodbo o svojem razumevajočem partnerju, zavezniku v dobrem in slabem, čeprav brez izrazite erotične privlačnosti, o oddaljenih starših, s katerimi si srečanja le še obljubljajo, prijatelji(ca)h s predvidljivimi nabori pogovornih tem, izbranih jedilnikih in modnem uživanju v vinski kulturi, vnaprejšnjem dvomu o novi zaposlitvi,

no, vsebinsko polno pot romana pa se junakinja bolj odmika od utrujenosti »resničnega«, fizičnega dogajanja in ga v svoji mentalni delavnici čedalje bolj nasilno preoblikuje v svet, v katerem, kot pravi, človek naenkrat ne zmore narediti nečesa tako preprostega, kot je vstajanje iz postelje, naslednjega koraka po hodniku, ne more povedati, česa ga je strah, ker strah deluje brez vzroka.

sklenjeni spirali nesmisla … Z vsako od miniaturnih črtic, povezanih v drob-

se izgubljajo sploščeni dialogi in prek katerih s čedalje silnejšo nujo valovijo intimni strahovi, slutnje, šepetanja, prisluhi in blodnje junakinje. Hrasteljeva jih piše v jeziku občutljive, marljive pesnice in se igra z všečnim zvenom še vedno varno razumljivih verzov, kljub zaigrani vlogi junakinje.

R

oman Stanke Hrastelj je bil letos razglašen za najboljši roman za odrasle in je prejel nagrado modra ptica Mladinske knjige.

P

rozni prvenec Stanke Hrastelj je nepretrgano nizanje misli, besed, dolgih stavkov, polnih spominskih pritokov, v katerih

Gorazd Suhadolnik

stotka@stotka.net

V galeriji je lepo, v muzeju vznemirljivo V

krajinskem parku Sečoveljske soline si od marca spet lahko ogledate Muzej solinarstva.

Najstarejši piranski izrek se glasi: Piran je nastal iz soli.

Muzej prikazuje kratek izsek iz življenja solinarjev, ogledate pa si lahko tudi obnovljeno solinarsko hišo in stari postopek pridelovanja soli.

Razstava okostja kita v prirodoslovnem muzeju.

narnega leta 1848 do konca druge svetovne vojne.

V

rirodoslovni muzej v Ljubljani (na fotografiji) je zaradi velikega zanimanja do sredine septembra podaljšal razstavo okostja samice brazdastega kita Leonore, ki so jo leta 2003 našli v Piranskem zalivu.

V

ljubljanski galeriji Kresija bodo 19.

Urban Štebljaj

P

aprila odprli razstavo Živel strip!, na njej pa si boste lahko ogledali dela italijanske vizualne umetnice Leile Mazocchi in slovenskega likovnega ustvarjalca Mateja de Cecca.

V

ljubljanskem Muzeju novejše zgodovine je do 3. maja odprta razstava Slovenke v dobi moderne, ki predstavlja življenje slovenskih žensk v štirih pomembnih zgodovinskih obdobjih – od revolucio-

Vetrinjskem dvoru v Mariboru je do 30. aprila na ogled likovna razstava Imago Trieste.

Postavitev je poklon mestu in njegovemu zaledju, nemirni, utripajoči trgovski, geostrateški, politični in še kako drugače pomembni točki na vrhu Jadranskega morja.

N

e pozabite: Ob mednarodnem dnevu muzejev – 18. maja – se muzeji in galerije pridružujejo praznovanju s številnimi prireditvami: od delavnic do prikazov in vodstev po razstavah, vstop pa je prost. Stotka

58 Stotka |www.stotka.net| april/maj 2012, številka 1 STO01_58_59_KU_roman_zim.indd 58

23.03.2012 13:03:42 Uhr

KULTURA: Zimzeleno

Žametni glas, ki boža od znotraj

Aleš Beno

Lado Leskovar, legenda slovenske popevke, je pred kratkim praznoval 70 let in pol stoletja poklicnega delovanja na glasbeni sceni.

Medtem ko so nekateri moji kolegi prepevali 'juhuhu' glasbo, sem najraje pel besedila, ki so jih ustvarili Fran Milčinski Ježek, Ciril Zlobec, Tone Pavček, Janez Menart in Gregor Strniša, pravi legenda slovenske popevke Lado Leskovar. »

I

zjemno sem počaščen, da še lahko pojem in da lahko s svojim petjem v duši tudi pobožam. Bodisi poslušalce razveselim bodisi jih spomnim na grenke trenutke. S pesmijo nekako pomagam.« Tako o svojem petju pripoveduje Lado Leskovar, ki ga, kot sam pravi, najbolj poznajo ženske, ki so danes stare več kot 60 let. Še vedno je aktiven na koncertnih odrih, občasno prepeva s svojim kvartetom in kot ambasador Unicefa sodeluje na številnih dobrodelnih prireditvah.

Sredi aprila, ob praznovanju dveh velikih jubilejev, bo Lado Leskovar v ljubljanskem Cankarjevem domu na velikem umetniškem večeru prepeval s svojimi prijatelji, znanimi imeni domače in tuje glasbene ter gledališke scene.

Na odru se mu bodo pridružili Anika Horvat, Nuša Derenda, Adi Smolar, Boris Cavazza, Janez Hočevar

Rifle, Sašo Hribar, pa Bajaga, Gabi Novak, Arsen Dedić, Aki Rahimovski in sarajevski igralec Zijah Sokolović. »Prišla bosta tudi moja prijatelja, igralca Vanessa Redgrave in Franco Nero,« napoveduje.

Z Vaneso Redgrave je leta 1967 zaigral v filmu o ameriški plesalki Isadori Duncan, pozneje pa sta kot ambasadorja Unicefa skupaj obiskala otroke med vojno na Kosovu. Nekajkrat na leto prepeva s svojim kvartetom – lansko poletje so pripravili večer zimzelenih melodij v ljubljanskem parku Zvezda, nastopali so tudi po televiziji.

Premalo komercialen? Čeprav je zakorakal v osemdeseta, se, kot pravi, odlično počuti. Je dobrega zdravja, tudi glas mu še vedno služi, k dobremu počutju pa pripomore tudi urejeno družinsko življenje. »Sem trikrat srečno ločen in enkrat srečno poročen,« se šali oče sedemnajstle-

tnega Martina, ki kot dijak turistične šole zdaj opravlja prakso v Portorožu. »V lokalu, kjer zdaj stoji portoroški hotel Metropol, sem pel že leta 1959 in si služil denar,« pojasnjuje Leskovar. Sedemnajst let je živel in ustvarjal v Beogradu, kjer se je družil s pesniki, literati in igralci, veliko je gostoval tudi v Rusiji, predvsem zaradi zaslužka. »Leta 1972 sem se iz Ljubljane v Rusijo odpravil kar s stoenko,« se spominja. V začetku osemdesetih se je vrnil v Slovenijo in se zaposlil na Radiu Slovenija.

Leskovar je v karieri posnel več kot 300 pesmi – od slovenskih popevk do francoskih šansonov in ruskih pesmi. Kaj najraje poje? »Najpomembnejše je dobro besedilo, glasba je le pomoč, da ga spraviš v širši krog ljudi. Za pevca zabavne glasbe so najpomembnejši dikcija, interpretacija, intonacija in ritem, glas pa je izpovedno

sredstvo.« Kljub bogatemu glasbenemu delovanju in številnim izdanim albumom v tujini je pri nas izdal svoj prvi CD šele lani. »Pri vseh nagradah in priznanjih so mi rekli, da nisem dovolj komercialen,« pravi. Izjemno je počaščen, ker lahko s svojim petjem še vedno poboža od znotraj in poslušalcem s pesmijo nekako pomaga do rešitve in lepih spominov. »Najraje sem pel besedila, ki so jih ustvarili Fran Milčinski Ježek, Ciril Zlobec, Tone Pavček, Janez Menart in Gregor Strniša.« Raven glasbenega okusa se po njegovem mnenju dviguje prav z besedilom, čeprav tudi z dobrim aranžmajem in interpretacijo. »Poezijo berejo le še redki. Z glasbo ta najžlahtnejša stvar, ki se je je spomnil človek, doseže širši krog ljudi,« pravi pevec z nepozabnim žametnim glasom.

Manja Pušnik

manja.pusnik@stotka.net

april/maj 2012, številka 1| www.stotka.net| Stotka STO01_58_59_KU_roman_zim.indd 59

59

23.03.2012 13:03:48 Uhr

KULTURA: Glasbene ocene

Leonard Cohen – Old ideas Dunja Turk

značilna kot njegov glasbeni izraz.

Pravi, da se v kavbojkah počuti kot prevarant; nagnjenost do elegance je podedoval po očetu krojaču. Hkrati čuti dolžnost, da pisanju verzov nameni toliko energije in delovnih ur, kolikor je treba; nikoli menda ni pisal po trenutnem navdihu, ampak besedila pili kot obrtnik.

P

Dominique Issermann

o dobrih štirih desetletjih glasbenega ustvarjanja je Leonard Cohen eden izmed redkih še relevantnih in še vedno plodnih glasbenikov, ki so začeli v šestdesetih letih, pa danes ne živijo le od nostalgije, temveč tudi od svežega udejstvovanja. Verzi šarmantnega Kanadčana morda niso tako revolucionarni kot Dylanovi, a mojstrsko sklepane rime prinašajo intimno izkušnjo in priložnost za tiho introspekcijo. Obvezna po meri krojena obleka je z leti postala tako sintezo naštetega. Iz poziva, da je kljub krizi treba naprej, veje odgovornost, ki jo čuti do domovine.

Prvi singl We Take Care of Our Own je namenil za Obamovo kampanjo; sledi turneja po stadionih. Nam najbližje ga lahko ujamete 11. junija v Trstu.

Založba Menart

Založba Menart

BRUCE SPRINGSTEEN – WRECKING BALL Ni lahko biti Bruce Springsteen. Generacije Američanov so sanjale o boljši prihodnosti ob zvokih njegovih uspešnic, zaradi katerih je postajal vse bogatejši, a kljub temu ni izgubil stika z delavskim razredom. Zadnje desetletje plošče izrazito sledijo aktualnemu dogajanju – vojna v Iraku, 11. september, upanje ob izvolitvi Obame za predsednika, tokrat pa se zdi, da gre za

ANDREJ ŠIFRER – IDEJE IZPOD ODEJE Trideset let po izidu plošče Ideje izpod odeje je Šifrer album, ki vsebuje praktično ponarodele

Cohen je pesnik, ki verze bolj deklamira kot poje. In ki stavi na minimalizem. Pri produkciji plošč je manj več, le občasno postane razkošnejši, ko se odloči za izlet v njemu ljuba štirideseta ali gospel. Nova plošča je v hipu prepoznavna; dobili boste, kar pričakujete. Skozi melanholične, a ne depresivne verze obdeluje večne teme hrepenenja, trpljenja, ljubezni, spiritualnosti, izmuzljivosti življenja … Medtem ko se približuje osemdesetemu rojstnemu dnevu, še mirneje sprejema minljivost časa, hkrati pa pleše znotraj znanih obrazcev.

Kitara, klavir, violina, pa tudi banjo, sintesajzer, harmonika in nepogrešljivi spremljevalni vokali. Stare, vendar dobre ideje, za večkratno poglobljeno poslušanje. Stotka

uspešnice, izdal vnovič ob pomoči mlajših prijateljev.

Originalna dvojna vinilka, tretja v Gorenjčevi diskografiji, je pošla v danes nedosegljivi nakladi sto tisoč izvodov. Arhivske skladbe je zvočno prečistil, šestim pa nadel novo obleko (pojejo Jan Plestenjak, Alya, Tabu, talenti Julija, Ajda, Jerca in Žan, Trkaj, Jurij Zrnec in Lado Bizovičar); sam se pojavlja le kot kameo. Ne zelo sodoben, a zanimiv pogled na hite, katerih besedilo – hočete ali nočete – boste mrmrali zraven. Saj veste, Martinov lulček je kot metuljček, pa če to poje Šifrer ali Zrnec …

AMY WINEHOUSE – LIONESS TREASURES Včasih je bolje izgoreti kot obledeti, vendar se kritiki strinjajo, da je svet s smrtjo

Amy izgubil glasbenico, ki je imela v sebi še nekaj dobrih plošč. Posthumno izdana kompilacija vsebuje neobjavljen material, alternativne različice uspešnic in povsem nove kompozicije, ki so jih iz arhivov izbrskali najožji sodelavci. Čeprav gre za poslušanja vreden plošček, vam v spomin na divo mogočnega glasu raje priporočamo plošči Frank in Back to Black, kjer blesti v vsem sijaju.

Založba Menart

Založba Menart

dunja.turk@finance.si

60 Stotka |www.stotka.net| april/maj 2012, številka 1 STO01_60_61_KU_recez_kriz.indd 60

23.03.2012 13:05:01 Uhr

Stotka www.stotka.net april/maj 2012, št. 1

brezplačni izvod

Živeti polno Voziti pri 80 letih 22 Smeh je odlično zdravilo 26 Še je čas za plemenitenje denarja 40 Ste že na Twitterju? 54

Ajda Kalan in Nataša Dolenc

Legendi radijskega in televizijskega vodenja:

50 ni nobena magična številka

Knjižne nagrade: Najboljša knjiga za bogato pokojnino, Daniel R. Solin Kako do visokih donosov in ob tem mirno spati, Simon Mastnak Ko je kraljeval značaj – zgodba o Ronaldu Reaganu, Peggy Noonan Izpolnjeno nagradno geslo pošljite do 4. maja 2012 po pošti na naslov:

Revija Stotka, Dalmatinova 2, 1000 Ljubljana

april/maj 2012, številka 1| www.stotka.net| Stotka STO01_60_61_KU_recez_kriz.indd 61

61

23.03.2012 13:05:04 Uhr

ZABAVA: Kritično

Modne prepovedi za 50+ Zadeve, ki jih po 50. letu ne bi smeli več nositi

T

orej, s petimi križi v vzvratnem ogledalu pride nekaj – v resnici kar nekaj – stvari, ki jih zelo verjetno nima več smisla navleči nase. Seznam velja za ženske in moške in verjamemo, da boste, brez zamere, še vedno znali ločiti kose garderobe, ki se vas sploh ne tičejo (oziroma se vas nikoli niso).

Sočne trenirke, sploh pa ne sočne popisane trenirke, še najmanj pa razvlečene sočne popisane trenirke.

Mini krila, vroče hlačke, vse, kar je namerno pomanjšano in skrajšano. Ali pa namerno raztrgano.

Raznorazni trakci: v laseh, okoli zapestja, okoli pasu, na torbicah, na čevljih. Res je, čudoviti so, še posebno, če jih nosi vaša hčerka na maturantskem plesu.

Hlače s spuščenim pasom, ki razkrivajo počasi spuščajočo se anatomijo. Na nekaterih kritičnih mestih je več v resnici več. In hitro preveč.

Neprepustno oprijete kavbojke. Četudi ste suhi kot trlica. Še posebno, če ste suhi kot trlica.

Sponzorske majice – resda so brezplačne, resda vam vsi verjamejo, da ste zaljubljeni v svojega trgovca in mobilnega operaterja, ampak prav zato, ker so brezplačne, delujejo obupno ceneno.

Majice s potiskanimi domislicami, kot so Seksi babica, Zvestoba do roba, Adihash, Mi vse pošpricamo, Volite za Borata in podobnimi neokusnostmi. Lepo potiskano majico je enako težko najti kot lepo srajco in ponavadi največkrat sploh ni poceni.

Baretke. Zadnji, ki so jih nosili, so bili kosovski delavci prejšnje generacije.

Klobuki. Zadnji, ki ga še nosi, je Ciril Zlobec.

Titovke, partizanke in podobno. Četudi v Dražgošah.

Tovornjakarske, bejzbolske in vse druge različice čepic s trdim senčnikom. Še skejterji se jim počasi odpovedujejo.

Gorazd Suhadolnik stotka@stotka.net

Mrežaste nogavice. Je to sploh treba razlagati?

Visoki usnjeni oprijeti škornji.

Hvala bogu, da je pomlad.

Visoki usnjeni oprijeti škornji z visokimi koničastimi petami.

Edina dodana vrednost je tisto smešno štorkljanje-pozibavanje.

Majice z globokim izrezom. Topi z globokim izrezom. To ne velja le za ženske. Še posebej ne le za ženske.

Torbice in denarnice z narisanimi mucami in kužki. Torbice, v katerih so kužki.

Lasne sponke, bižuterija, mobilni telefoni z motivi Hello Kitty. Že punčke v vrtcih so skregane s Hello Kitty.

Prosojne srajce in prosojne majice. Velja za vse starosti, vključno z manekenkami in lokalnimi zvezdami.

Prosojno spodnje perilo. Je to treba argumentirati?

Ulična kvazimoda: Spodnje perilo z etiketo, obrnjeno navzven.

Vidne naramnice nedrčka. Viden pas spodnjic … Se je o tem res treba pogovarjati?

62 Stotka |www.stotka.net| april/maj 2012, številka 1

Vse v črnem: še na pogrebu deluje groteskno. Štrleči rob pižame podnevi, zunaj stanovanja.

Sončna očala čez dve tretjini obraza. Sončna očala z zlatimi detajli. Sončna očala z zlatimi detajli na vrhu glave. Sončna očala z zlatimi detajli na vrhu glave in bralna očala na zlati verižici okoli vratu.

Zlata verižica z vašim vgraviranim imenom.

Zlata verižica s katerimkoli vgraviranim imenom.

Zlata verižica na splošno.

Tatu.

Tatu z imenom ljubice na mestu, na katero še vaša žena ni pogledala že celo večnost.

Ne pozabite: okus je nekaj, kar je mogoče kupiti. Slog, način, kako se nosite, pa ni naprodaj. Če verjamete, da vam bodo cunje iz Zare, H & M in podobnih trgovin pomagale pri ustvarjanju krinke, pod katero boste videti kot dvajsetletnik, se bridko motite. Videti boste, kot da želite biti videti kot dvajsetletnik. Saj razumete razliko? Stotka

Redna priloga Financ vsak petek.

Ce je bila to edina pozitivna rast v vašem življenju,

svetujemo, da berete Moje finance.

revija za upravljanje osebnega premoženja 080 15 80 STO01_62_64_ZB_ne50+.indd 64

narocnine@finance.si

www.mojefinance.si 23.03.2012 13:40:44 Uhr