Stotka 03 by Dejan P.

Stotka www.stotka.net

avgust/september 2012, št. 3

brezplačni izvod

Živeti polno

Kako do treh dodatnih tisočakov? str. 42

V središču dobrega počutja str. 12

Recepti: zdravo, slastno, zabavno str. 26

S klikom do ljubezni str. 38

Peter Lovšin, rocker:

Ne pojdite prezgodaj spat! STO03_01_naslovka.indd 1

6. 07. 12 11:29

stotka_203x271.pdf

7/4/12

2:03 PM

E-

povezuje aktivni del prebivalcev

v zrelih letih na spletu

CMY

Na portalu Stotka najdete koristne informacije o zdravju, finančnih vprašanjih, družbenem dogajanju, sladkostih lepega življenja, učenju v poznejšem življenjskem obdobju, kulturi in zabavi.

Ne prezrite rubrike Klub s številnimi članskimi ugodnostmi!

www.stotka.net stotka@stotka.net

STO03_02_03_uvod.indd 2

Živeti polno 6. 07. 12 12:07

Stotka

UVOD

je brezplačna revija za aktivni del prebivalcev, starih nad 50 let

www.stotka.net

Gorazd Suhadolnik,

Odgovorni urednik: GORAZD SUHADOLNIK telefon: 01 30 91 549, e-pošta: gorazd.suhadolnik@stotka.net

odgovorni urednik

Novinarka: MANJA PUŠNIK telefon: 01 30 91 574 , e-pošta: manja.pusnik@stotka.net

Srečna duša

ojenemu na dan romskega praznika, so mi od malega govorili, da sem ciganska duša, in res me je vedno gnala želja po svobodi in sreči. Zdaj, ko sem zagrizel v zrela leta, se zalotim v stanju, težko bi mu rekel premišljevanje ali občutenje, bolj je kot sublimen preblisk: takrat vem, da sem okusil srečo. Ne glede na vse, splošno črnogledost, krizo in pomanjkanje denarja, nepotrebno jezo zaradi razposajenih otrok, odsotnost miru … Začutim srečo, ki je od nekdaj tam, v glavi, le najti jo je bilo treba. To seveda ni nič nenavadnega in posebnega. V Butanu so gospodarsko rast že zdavnaj zamenjali z bruto nacionalno srečo, tudi na kapitalističnem zahodu javnomnenjske agencije že dolgo merijo počutje ljudi in njihova čustvena razpoloženja. Statistiki so že pred leti prišli do zanimive krivulje v obliki črke U: v mladosti smo še

Kazalo

LEPO ŽIVLJENJE Kot v središču sveta 12 Pet predmetov poželenja za lep dom 18 Odličen netipičen mercedes 20

INTERVJU:

Intervju Peter Lovšin 6

Dresura frizure, tretja generacija 23 Navzgor, proti soncu 24

Fotografija na naslovnici: Aleš Beno

ZDRAVJE Zdrave jedi: zabavna

Uredništvo: Dalmatinova 2, 1000 Ljubljana tel.: 01 30 91 540, faks: 01 30 91 545, e-pošta: stotka@stotka.net

precej veseli, od zgodnje odraslosti do krize srednjih let gre nezadržno navzdol, potem pa – se zgodi presenečenje. Čeprav zaplujemo proti starosti in začnemo izgubljati najbolj čislane vrednote (vitalnost, razumsko ostrino in videz), pridobimo to, po čemer hrepenimo: srečo. Kakor kdo, seveda, ampak vseeno dovolj množično, da je statistično dokazljivo. O starosti in sreči ter krivulji U so v reviji Economist objavili serijo člankov (več o tem si lahko preberete na www.stotka.net). V tej številki revije pa lahko najdete kar nekaj ljudi v zrelih letih, ki sicer ne razglašajo, da so srečni, vendar iz njihovih pripovedi veje točno to, občutek notranje sreče. Je torej starost srečna? Ne vem, sam se zadnje čase počutim tako. Verjetno je to eno od najpomembnejših »spoznanj« mojih zrelih let. Le še svobodo moram najti. Stotka

priprava, polni okusi 26

našla sanjsko službo 46

Planet zdravja, planet naravne medicine 30

DRUŽBA Zakaj imajo finančniki tako radi upokojence 46

Vratolomni skok v 50. rojstni dan 32

»Used'te se, stric!« 49

Poletje in plavanje 36 S klikom do ljubezni 38 DENAR Kako do treh ekstra tisočakov? 42 Kako sem

Servis babica 50

KULTURA Kaj se bo dogajalo avgusta in septembra 56 Antični navdih Stojana Batiča 58 Al Pacino noče zbledeti 59 Glasbene ocene 60

UČENJE Misterij medceličnega sporočanja 52

ZABAVA Nagradna križanka 61

Z miško po spletnem svetu 54

Gospod, treba bo migati! 62

Oblikovanje in prelom: MAJA VOLK Urednik fotografije: ALEŠ BENO Jezikovna urednica: TATJANA HOSTA Poslovna vodja: MONIKA KLINAR telefon: 01 30 91 480, e-pošta: monika.klinar@stotka.net Vodja ključnih kupcev: POLONA KOŠTOMAJ telefon: 01 30 91 533, e-pošta: polona.kostomaj@stotka.net KLUB STOTKA: je združenje članov – obiskovalcev portala stotka.net in bralcev revije Stotka. Informacije o članstvu v Klubu: brezplačna tel. številka: 080 15 80 e-pošta: klub@stotka.net www.stotka.net/klub Klub Stotka

Klub

www.stotka.net

Kartica je last Časnika Finance, d. o. o., Dalmatinova ulica 2, 1000 Ljubljana, Slovenija. Kartica ni prenosljiva. Če jo najdete, jo vrnite izdajatelju.

www.stotka.net Velja do:

09/2014

Dodatne informacije: 080 15 80, klub@stotka.net

Ana Novak 53001

Informacije o sodelovanju v Klubu (partnerji Kluba): telefon: 01 30 91 480 Tisk: SET, d. o. o., Ljubljana. Natisnili smo: 30.000 izvodov Revija izhaja vsak drugi mesec. Naslednja številka izide v petek, 21. septembra 2012. ISSN 2232-5603 Izdal in založil: Časnik Finance, d. o. o., Dalmatinova 2, 1000 Ljubljana Direktor in glavni urednik: Peter Frankl Transakcijski račun pri Unicredit bank: 29000-0059800842 Revija Stotka upošteva Kodeks Časnika Finance in interna pravila finančnega novinarstva, objavljena na spletni strani (http:// www.finan-ce.si/kodeks). Portfelji članov redakcije Stotka so objavljeni na spletni strani (http:// www.finance.si/portfelji).

avgust/september 2012, številka 3| www.stotka.net| Stotka STO03_02_03_uvod.indd 3

Živeti polno

3 6. 07. 12 12:07

Osebnost: Demeter Bitenc

Vsak stik z žensko je avantura Demeter Bitenc, za katerega igralstvo ni poklic oziroma služba, ampak način življenja, dopolnjuje častitljivih devetdeset let življenja.

Kako ostajate v dobri formi? Človek se ne sme zanemariti, predvsem pa ne sme imeti kompleksa staranja. Čeprav imam že devetdeset let, še vedno nisem star! Treba je znati živeti in spremljati dogajanje okoli sebe. Od jeseni do spomladi vsak dan s kolesom prevozim od 20 do 25 kilometrov, grem na Rožnik in Toško čelo, skratka, uživam v naravi. Poleg tega pa skrbim za »možgansko gimnastiko« in spremljam sodobno življenje na vseh področjih. Zadnji kos nove tehnologije, ki ste si ga privoščili? Tehnološko sem »idiot«. Nekako sem prevzel tehnologijo, ki je danes nujno zlo. Pred dvema letoma sem tako kupil nov mobilni telefon in LCD-televizijo, imam tudi internet.

življenju, je to pravzaprav nekakšna avantura, saj veš, kako se začne, ne veš pa, kako se bo končalo. Kdaj ste dozoreli? Zelo zgodaj, pri petnajstih. Takrat sem postal »važen«.

Urban Štebljaj

lovenski gledališki, televizijski in filmski igralec praznuje 21. julija devetdeset let. Na odrskih deskah je prvič nastopil leta 1943, svoj filmski prvenec je doživel leta 1948 v filmu Na svoji zemlji. Bil je član SNG Drama, Narodnega gledališča na Reki, Jugoslovanskega narodnega gledališča v Beogradu in Slovenskega gledališča v Celju. V svoji dolgoletni karieri je ustvaril prek 200 vlog v domačih, tujih in koprodukcijskih filmih.

Kakšna prelomnica je 50? Pred leti je bil pojav praznovanja obletnic zelo nasilen. V teatru so primer igralci pri 25. letih imeli jubilejno predstavo, pri 50. so se že upokojili. Starost pri 50. je nekako le psihološka meja, danes se namreč življenjska in pokojninska doba podaljšujeta. Zadnja dobra stvar, ki ste jo naredili za planet? To, da ločeno zbiram in odlagam odpadke. Kaj vas moti? Najbolj me moti zavist med Slovenci, čeprav se vsi med sabo poznamo in smo tako rekoč v sorodu. To je rakava rana Slovencev. Najzanimivejša oseba, ki ste jo osebno spoznali? Moja druga, že pokojna žena.

4 Stotka |www.stotka.net| STO03_04_05_bitenc.indd 4

Živeti, da bi delali, ali delati, da bi živeli? Italijani imajo dober rek: Dolce far niente (sladko brezdelje, op. a.). Moj pogled je drugačen. Prihodnje leto bom praznoval 70 let, odkar sem prvič stopil na odrske deske, zadnji film sem posnel predlanskim. Biti igralec ni poklic oziroma služba, ampak način življenja, zato tega nisem občutil kot breme. Največji osebni delovni uspeh? To, da sem še živ. Najdragocenejše imetje? Moja hči in moja življenjska sopotnica. Najbolj nepozabna avantura? Vsak stik z žensko, ki ti nekaj pomeni v življenju, je avantura. Ko sprejemaš neko dolgoročno zavezo v

Trije najljubši življenjski spomini? Teh spominov je več, posnel sem prek 200 filmov in na to me vežejo lepi spomini. Zato tudi težko ločim, kateri spomini so lepši od drugih. Kaj je največ, kar lahko človek stori zase? Da je pošten do sebe, da si je zvest, kar pomeni, da je tak tudi do drugih. Po čem se vas bodo spominjali? S časom vse mine. Če danes nisi nekje v orbiti, te ljudje kar hitro pozabijo. Tisto, kar je danes veliko, je lahko čez leta zelo majhno, in nasprotno. Kaj vam je ljubše: – Prha ali kopalna kad? Prha. – Dober roman ali dober film? Roman. Na pot nikoli ne greste brez … Zobne krtačke.

Stotka

avgust/september 2012, številka 3

6. 07. 12 12:11

100 % Najboljše iz Aloe vere.

Aloe čisti gel priporočamo za nego kože po sončenju, za nego občutljive in razdražene kože, pri pikih žuželk. Aloe krema je hranilna krema, ki jo priporočamo za vsakodnevno nego celega telesa, tudi za nego po sončenju. Izdelka ne vsebujeta parabenov in sta namenjena vsej družini.

ra n e ve re

gel A

a s t er iz i

Izdelek je na voljo v bolje založenih lekarnah in na www.lekarna24ur.com.

www.aloepharma.si

STO03_04_05_bitenc.indd 5

6. 07. 12 12:11

OSEBNO: Peter Lovšin

Bojevali smo se za Peter Lovšin z drugim imenom Pero Gnus, rocker, ki nas je v osemdesetih treznil z ostrimi besedili, zdaj pa poje tudi nežnejše pesmi, ker rad gleda, kako ljudje pojejo z njim.

6 Stotka |www.stotka.net| STO03_06_11_intervju.indd 6

avgust/september 2012, številka 3

6. 07. 12 13:09

e zase

Gorazd Suhadolnik

gorazd.suhadolnik@stotka.net

fotografije: Aleš Beno

Petrom sva se dobila na dvorišču Gradu Kodeljevo in se ob kavi spomnila kritičnih osemdesetih, ko se nam je zdelo, da je vseeno še mogoče kaj spremeniti. Zanj je glasbeni okus še vedno pomembnejši od politike in generacije, prepričan je, da bi ljudje pri tridesetih, štiridesetih namesto v opero in na nastope klasične glasbe še vedno morali hoditi na koncerte rock‘n‘rolla, da bi se v življenju malo bolj bodli in se ne bi vdali v apatijo ter konformizem. Seveda pa se nisva hotela izogniti niti vprašanjem o nogometu, vandranju, ženskah in družini ter besedilih in minevanju.

Rojen Kodeljevčan, vedno Kodeljevčan? Ko gre človek skozi naselje, ima občutek, da je že dolgo vse enako. Žal ni vse enako, ampak se vse stara. Tu živijo stare družine, moje generacije je sorazmerno malo ostalo, malokdaj se kakšna hiša prodaja, zagotovo ni več enak duh. Polovica mojega benda Pankrti je bila s Kodeljevega, vadili smo pri Kinu Triglav v solidnem prostoru, ki nam ga je priskrbela moja žena, prve vaje rock‘n‘rolla pa sem imel v župnišču. Tega si nismo kaj preveč jemali k srcu, ne eni ne drugi. Koliko ste bili stari, ko ste začeli s Pankrti? Dvaindvajset let – po eni strani si že »star«, izkušen, po drugi strani si še mulo. Popolnoma v redu leta za začeti igrati z bendom. Vas kaj daje nostalgija za temi leti? Žal mi je le za to, da se moram odpraviti vsaj do trga, da se srečam s svojimi starimi prijatelji. Po drugi strani sem se moral zgodaj preseliti s Kodeljevega, ker sem imel družino. Leta pozneje sem se sicer vrnil. V času Pankrtov smo se zaradi koncertov tudi veliko selili po vsej Evropi. Dokler sem delal kot novinar, sem tudi stalno potoval po smučiščih, tako da sem se kar navadil na stalno premikanje in ne zdržim dolgo na istem mestu. Po drugi strani sem se udomačil na Kodeljevem, kjer oživljamo Nogometni klub Kodeljevo, veliko igramo tenis in mogoče se del te nekdanje scene počasi vrača domov. avgust/september 2012, številka 3| www.stotka.net| Stotka STO03_06_11_intervju.indd 7

7 6. 07. 12 13:09

OSEBNO: Peter Lovšin Osemdeseta leta: punk, norenje, vrhunec mladostne energije … Je šlo predvsem za zabavo ali tudi za pristen poskus uveljavitve drugačnih družbenih vrednot, sprememb, drugačnega razmišljanja? Kaj se je zgodilo z generacijo? Gotovo je bilo vse to vezano na generacijo, čeprav s časovnega odmika vidim, da ni šlo toliko za vprašanje generacije kot glasbe. Glasbeni okus je pomembnejši od politike in generacije. Zdaj delim glasbo v glavnem z mlajšimi in se z njimi tudi bolj ujamem. Takrat se nam je zdela starejša generacija dolgočasna: v oblekah, zaradi oportunizma se je govorilo nekaj, česar noben ni zares verjel, zavedali smo se, da nam je povsem v redu, treba je bilo le kaj preslišati ali pa kaj poslušati, verjeti, česar v resnici nismo verjeli … Nesmiselno se nam je zdelo utopiti se v to sivino. Zdi pa se mi, da je na splošno takšna logika družbe. Seveda so kakšne družbe veselejše, če greš na Jamajko (sam sem bil kar dostikrat tam), srečaš ljudi moje generacije, ki »ga pohajo«, rockajo, reaggeajo, muzicirajo, se zabavajo na vse načine, tudi ribe hodijo lovit za zabavo … Čeprav je tudi res, da je tam veliko večja revščina kot tukaj. Tukaj imaš občutek, da se ljudje zresnijo drugače. Mogoče so opravičilo težje gospodarske razmere, čeprav to ne bi smelo biti. Ko smo bili stari deset let, ni bilo ničesar na pretek: ne televizije, ne salame in sira, niti žvečilnih gumijev, ničesar od tega slavnega standarda, pa se je vseeno živelo super. Na mladost imam, razen šole, ki je res nisem imel blazno rad, zelo lepe spomine. Na Kodeljevem smo bili ves čas zunaj. Leta in leta smo se dobivali in igrali nogomet. Je bila odločitev, da pustite novinarsko službo in se posvetite samo glasbi, tvegana? Tako sem se odločil leta 1997 in od takrat živim le od glasbe. Upokojiti se, hvala bogu, še ne morem, po sedanji zakonodaji bi se lahko čez osem let. Slovenija ima zaradi svoje majhnosti različne težave in ena izmed njih je tudi to, da nimamo rock'n'roll scene, v kateri bi cvetelo sto bendov in bi imeli socialno sceno, klub rockerjev, ki bi bil seveda klub ostarelih rockerjev. Glasbeni okus je po mojem še vedno del politične kulture: Če začnejo ljudje pri tridesetih, štiridesetih namesto na koncerte rock'n'rolla

Glasbeni okus je pomembnejši od politike in generacije.

Na mladost imam, razen šole, ki je res nisem imel blazno rad, zelo lepe spomine. Če bi hodili na koncerte rock'n'rolla, bi bili v življenju malo bolj dejavni, agresivni, bodli bi se in si ne bi pustili, da jih ekonomisti in politiki toliko nategnejo, bili bi samostojnejši, bolj neodvisni in kritični, tako pa so se vdali v apatijo, konformizem. hoditi v opero in na nastope klasične glasbe, dobijo to, kar so dobili zdaj – zelo bedno ekonomsko situacijo. Če bi hodili na koncerte rock'n'rolla, bi bili v življenju malo bolj dejavni, agresivni, bodli bi se in si ne bi pustili, da jih ekonomisti in politiki toliko nategnejo, bili bi samostojnejši, bolj neodvisni in kritični, tako pa so se vdali v apatijo, konformizem. Ekonomska nuja je toliko prevladala, da so ljudje že kar izgubili občutek za pamet. Tako v zadnjem času opažam, da je na (mojih) koncertih domnevno zaradi pomanjkanja denarja čedalje manj starejših – in mi potem kdo reče: Saj je dobro, super, ampak sem mislil, da bodo tudi kakšni starejši prišli.

nekakšno telovadbo, pozitivno norost? Absolutno se strinjam, rock'n'roll me še vedno obseda tako kot včasih, ko sem dobil kakšno vročo ploščo, spustil rolete in jo stokrat poslušal na ves glas. Na primer It's all over now, Baby Blue, Dizzy Miss Lizzy ali pa You really got me … Včasih še vedno dam kakšen komad na ves glas in ga poslušam desetkrat. To je moja psihoterapija. Kot je videti na koncertih, tudi »fizioterapija«. Človek ni narejen za sedenje. Če bi postal direktor Cankarjevega doma, bi bil moj prvi ukrep, da bi vrgel vse stole ven. Saj so včasih opero in teater tudi stoje gledali. Zdi se mi, da tako ali drugače preveč sedimo, sam zato poskušam biti športno dejaven. Ko se začnejo nabirati leta, je prav to treba delati. Kako doživljate zloglasno staranje? Daleč od tega, da si ne bi priznal nekaterih posledic let. S tem se borim, sploh, ker rad jem in tudi kaj popijem. Dejansko pa je pravilo, ki ga tudi sam upoštevam, da je vse v redu, dokler tisto, kar poješ in popiješ, tudi »pokuriš«. Mislim, da se potem tudi staraš precej počasneje. Vprašanje je tudi, koliko živeti zdravo, da je še zabavno. Nisem privrženec totalno zdravega življenja, vsa čast sicer našim telovadcem, spoštujem jih, njihovo delo, od zgodnjega jutranjega vstajanja naprej, ampak meni že pri tem zmanjka. Vedno sem zjutraj težko vstajal, že moja mama je zjutraj težko vstajala. Vse te reči in dogajanje po koncertih pa ti preprosto spremenijo bioritem. Jutra so lahko zelo lepa, toda v glavnem to opazim takrat, ko jih dočakam po nočnem dogajanju.

V Ljubljani vseeno uspešno polnite dvorane. Leta 2007 smo s Pankrti razprodali veliko dvorano v hali Tivoli, kar nam ni uspelo nikoli prej. Zadnji dve leti sem imel dva velika koncerta v Križankah, sicer z veliko pompa, ampak … Ni scene, v kateri bi krožile informacije. Moja publika in tudi jaz sam se medijem kar nekako izogibamo, toliko nekih črnih stvari je v njih, negativizma, toliko gnojnice se zliva … Tako zgrešiš tudi kakšne koristne informacije.

S športom in gibanjem na splošno je mogoče veliko nadomestiti. Obstajajo tudi super načini – sedeš na vlak, se nekam odpelješ in potem tri dni hodiš. Saj ni treba v Alpe, te so zahtevne, terjajo koncentracijo. Obstaja tudi lepa kulturna navada sprehodov po ulicah, vandranja, pohajkovanja. Včasih se sicer na nepravem mestu ustaviš, ampak je vseeno krasno in drugič poskušaš nadomestiti, kolikor je mogoče. Če se le da, se tudi vozim s kolesom, na Kurešček in Golovec pribrcam, ne da bi sestopil, to so kar strme vzpetine, saj je treba 20 minut močno goniti v hrib.

Na odru vas še razganja od energije, kako to jemljete, kot

Kot športni novinar ste gotovo opazili, kako profesionalni

8 Stotka |www.stotka.net| avgust/september 2012, številka 3 STO03_06_11_intervju.indd 8

6. 07. 12 13:09

šport na neki točki postane zelo nezdrava dejavnost. Vsekakor. Vso osnovno šolo sem tudi tekmoval v smučanju, eden od vzrokov, da sem nehal, pa je bil tudi to, da dvakrat preprosto nisem mogel izstopiti iz avtomobila, ker so se mi kolena popolnoma zablokirala. Pa takrat sploh nismo pretiravali s treningi, čeprav smo smučali tudi v snegu in dežju. Ljubljančani smo bili sicer okoli 15. mesta v Sloveniji, glavni pa so bili brez konkurence Gorenjci. Kljub vsemu se je meni že takrat zdelo, da grem prehitro. Dvakrat sem na smuku tudi padel, ker sem menil, da

za, je pri govorjenju o staranju večkrat mogoče slišati, da nikoli ni za nič prepozno, ker tako ali tako nenehno rastemo. Rekel sem si, da že kar nekaj let ne rastem več, mogoče se v zadnjem času celo že malo nižam – že tako sem malo prej nehal rasti. Mogoče ti je v nekem življenjskem trenutku res kar nekaj dano in nekatere stvari nastanejo povsem spontano. Tako je bilo z nekaterimi mojimi pesmimi v osemdesetih, včasih se to še vedno zgodi, stvari pridejo nenadoma same od sebe, pri drugih pa je treba prav tuhtati, posebej če hočem napisati kaj novega. Vesel sem, če pridejo kar

(zdi se mi eden od najbolj domiselnih pesmi), kljub temu pa z enim od zdajšnjih napol uspešnic v dveh letih zaslužim več kot sem z revolucijo v tridesetih letih.

Od punkerskih družbenokritičnih besedil ste se pomaknili k izpovedni liriki, odnosu med moškim in žensko … Ob vnovični združitvi Pankrtov sem ugotovil, da česa novega nimam povedati oziroma da vsebinsko stari komadi še vedno držijo. Na primer: Jest sm na liniji

Prvi ukrep, ki bi ga izvedel kot direktor Cankarjevega doma, je ta, da bi vrgel vse stole ven.

vozim na meji. To, kar počnejo smučarji zdaj, zahteva totalno osredotočenost, ki pa jo sam posvečam le rock'n'roll besedilom. Včasih, ko je bilo treba kakšno dekle osvojiti – takrat sem se tudi moral zelo skoncentrirati.

Kako pišete besedila, poezijo? Verjetno so v osemdesetih bruhali (družbenokritični) stihi spontano, zdaj, pri večinoma liričnih izlivih, pa je verjetno potrebne več ustvarjalne tehnike. V obdobju življenja, v katerega prihajamo, in zaradi dejstva, da tudi k nam, sicer z veliko zamudo, prihaja psihoanali-

tako, vendar pa sem lahko še tako zadovoljen s kakšnim svojim besedilom, a ker sem nekako odvisen od trga, mi pesem ne pomeni toliko, dokler ne začutim odziva publike in medijev. Genialna stvaritev, za katero vem le jaz, mi ne more pomeniti prav veliko. Mogoče to ni ravno najbolje za samozavest. Tudi v tem primeru je združenje Sazas najboljši kazalnik: po nekaj letih točno vidiš, katera skladba se predvaja in kaj prinaša. Pri tem bi rad opozoril na permanentno nevarnost, da bi Sazas prevzeli tujci. To bi potem pomenilo, da bi prej omenjenih tristo (tujih) skladb pobralo ves denar iz pravic za predvajanje. Meni je lahko še tako všeč Totalna revolucija od Pankrtov

je bila zelo specifična, po drugi strani pa – vsaka stranka je svoja linija.

Vseeno pa je pri vas opazna manjša družbena kritičnost. Nesmiselno je biti kritičen za vsako ceno, biti dežurni protestnik in se nenehno za nekaj bojevati. Menim, da se niti v osemdesetih letih nismo bojevali proti nečemu, nekomu, ampak smo se bojevali zase. To je tudi nekakšno geslo rock'n'rolla – vsak naj se bojuje za tisto, kar mu ustreza, in v svojem okviru. Gregor Tomc je v nekem pamfletu to označil kot »partijo na dveh nogah«. Individualizem je na videz v neskladju z drugačno dejavnostjo, ampak le na pod-

avgust/september 2012, številka 3| www.stotka.net| Stotka STO03_06_11_intervju.indd 9

9 6. 07. 12 13:09

OSEBNO: Peter Lovšin lagi izražanja svojega individualnega ega lahko dosežeš tudi splošno dobro. Če bi vsi uresničevali svoj individuum, se ne bi pustili tako izkoriščati.

V samostojni državi je opazna predvsem rast egoizma. Egoizem je nekaj drugega od individualizma. V rock'n'rollu se individuum združuje, gre ven, v žur, na koncert, egoist pa ostane doma ali pa v službi dela nadure. Koliko so vam v življenju pomembni denar, finančna stabilnost, materialno zadovoljstvo? Najpomembnejša mi je neodvisnost. Službo v novinarstvu sem pustil, ker sem videl, da gre vse skupaj k vragu. Ni se bilo lahko odločiti za to potezo, z ženo sva odkupila svojo hišo na Kodeljevem, imel sem za dva, tri mesece koncertnih ponudb. Nikoli več nisem napisal ničesar novinarskega, mirno, ne da bi sploh pomislil na to. To je bilo še precej pred razkrojem države Slovenije, ki smo mu priča zdaj. Nastavki za »rumenizacijo« medijev in tiska so bili preprosto preveč vulgarni. V osemdesetih letih je bilo novinarstvo zabavno, zanimivo, dobro, avantura. Imeli smo nogometno ekipo M Punk United Team, to je bil način življenja, ki bi ga človek mogoče res lahko pogrešal. Ljudje, ki so spreminjali sebe, svoje in družbeno življenje, pozitivna energija, veliko zafrkavanja … V naši ekipi smo imeli v obrambi Janeza Janšo, trener je bil Blaž Ogorevc, vezna igralca sta bila Miha Štamcar in Grega Tomc, jaz sem bil v napadu, v vratih pa je branil Emil Filipčič, občasno je bil lomilec kosti tudi Marcel Štefančič … Takrat se nam je ta scena zdela le zabavna, vseeno pa je bilo prisotne veliko družbene zavednosti. Tudi govorili smo takrat, eni bolj zares, drugi manj. Potem se je v medijih začelo to, kar je pokopalo novinarstvo: ne glede na cehovska pravila je pri nas lahko pisal kdorkoli, ki se mu je dalo to početi. Zgodilo se je totalno poneumljenje medijev, tisočkrat isti filmi, pa še to čedalje slabši, revije, polne »cvetočega niča«. Strategija je bila jasna: čim več bebcev bo pisalo, tem slabši bodo mediji in tem manj bodo ljudje dejavni, lažje jih bo obvladati.

Ste torej v glasbi uspešnejši kot v novinarstvu? Imel sem uspešne albume in koncerte, zame je bilo bistveno, da lahko naprej

Vedno sem zjutraj težko vstajal, že moja mama je zjutraj težko vstajala.

živim svoje življenje, sicer pa lahko izdam, da so moj standard prijetni hoteli s tremi zvezdicami in majhnimi bazeni ter s kuharjem, ki je lahko celo boljši kot v hotelu s petimi zvezdicami. Ali kot je rekel Douglas Adams: Ni me sram priznati, da grem rad v hotel, se vržem v bazen, najrajši pa zaplavam. Rad se tudi potapljam na dah, standard zadošča tudi za to.

Kakšen je vaš odnos do žensk, družine? Slišati je, da zelo uživate v družbi vnukinj. Se vse to da povezati? To je zelo težko povezati. V nekem svojem obdobju živim zelo zgledno družinsko življenje, v drugem pa ne. Družina je sicer zame neki ideal, za katerega si prizadevam, kot zdravo življenje pa ga tudi ne živim nenehno. Večno se bojujem za dosego tega ideala in mogoče je zame vrednejše, ker se moram zanj bolj bojevati kot drugi, ki ga rutinirano preprosto imajo. Pri nas družinsko življenje vsekakor ni rutina, vendar pravijo, da rutina ni zelo zdrava in da te postara. A ko to dosežemo, se imamo vsi skupaj dobro, zato si bom za to še naprej prizadeval. Nekateri trdijo, da je zabavneje biti dedek kot oče, saj si lahko šele takrat vzameš dovolj časa. Moja družina se je zgodila brez velikega razmišljanja, spontano, vmes sem imel službo, bend, turneje in družina je bila del tega tempa. V zadnjem času se mi po pogovorih z ženo, ta stoji bolj na realnih tleh kot jaz, ki sem idealist in v

U v stratosferah, dozdeva, da se otroci, tvoji pa tudi potem vnuki, najraje družijo med seboj. Spomnim pa se obdobja, ko se je oče bližal sedemdesetim letom, jaz pa štiridesetim, ko sva se po nenehnih trenjih končno ujela. A v življenju se pogosto zgodi tako: ravno ko sem se ujel s svojim očetom, je umrl v prometni nesreči. To je bil potem boleč šok, ki mi je še bolj razgalil sliko, kako lahko po eni strani, ko vstopaš v odnose, popolnoma padeš vanje, in to je lahko najlepše, obenem pa je lahko tudi najtežje. Vnuke je res čudovito gledati, vendar se velikokrat zgodi, da stari starši živijo le še zaradi njih in s tem kompenzirajo kakšno svojo pomanjkljivost … Kje, kako, koliko torej vstopati v odnose z otroki, vnuki, starši, ženo, prijatelji, je najbrž večna uganka, dosti manj stalna od plimovanja in poplavljanja Nila.

Kako premišljujete o minevanju in smrti? To je naravni tok dogodkov: minevanje je gotovo nekaj, kar nas najbolj opredeljuje, smrt bližnjega te zaznamuje, ko pomisliš nase pa – vsaj dokler si pri sebi – to misel nekako odmikaš. Ta tema je bila v komunizmu oziroma samoupravnem socializmu kar delikatna. O tem sem napisal nekaj besedil zato, da sem se lahko potem spet za kakšno leto odmaknil od tega. Mislim, da na zadnjem albumu ni nobene pesmi s to temo, je pa res, da te noč včasih ulovi nepripravljenega, sploh kakšna jutra, če greš prezgodaj spat. En recept pravi: Ne pojdi prezgodaj spat! Stotka

10 Stotka |www.stotka.net| avgust/september 2012, številka 3 STO03_06_11_intervju.indd 10

6. 07. 12 13:09

kot b on

Engrotuπ d. d., Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje

Upokojencem vsako sredo 11 % nakupa VRNEMO

n Da

e se gr

s v Tu

us na kartico

1. Opravite nakup katerokoli sredo, v trgovini, franπizi, drogeriji ali restavraciji Tuπ. 2. Na blagajni predloæite Tuπ klub kartico s potrjenim statusom SENIOR.* 3. 11 % od vrednosti nakupa vam bomo vrnili na vaπo Tuπ klub kartico, obraËunal se vam bo tudi na akcijske izdelke.** Bonus se samodejno naloæi na kartico. 4. Bonus delno ali v celoti izkoristite æe pri naslednjem nakupu ali kadarkoli do 31. 1. 2013.** 5. Veljavnost in vrednost bonusa se vam izpiπeta na vsakem raËunu, stanje lahko preverite tudi na brezplaËni telefonski πtevilki 080 13 10. * Status potrdite enkratno pred nakupom v trgovinah, franπizah, drogerijah ali restavracijah Tuπ, s predloæitvijo dokazila o statusu upokojenca (ZPIZ kartica upokojenca, ZDUS-Diners Club International kartica ali kartica kluba naroËnikov Vzajemna). ** Pri pridobivanju in koriπËenju se bonus ne obraËuna na izkoriπËeni bonus, na revije in Ëasopise, tobaËne izdelke, vrednostnice za mobilne telefone, povratno embalaæo, na nakup darilnih bonov ali kartic in plaËilo poloænic.

Velja tudi na akcijske izdelke. STO03_06_11_intervju.indd 11

080 13 10 6. 07. 12 13:09

LEPO ŽIVLJENJE: Skrb zase

Kjer se boste počutili kot v središču sveta Izbor salonov in velnesov za vrhunsko razvajanje telesa in duha

sako jutro, ko se zbudite, imate pred seboj 24 povsem novih ur življenja. To je lahko dragoceno darilo, če teh 24 ur preživete tako, da vam prinesejo mir, veselje in srečo. Kdaj ste si nazadnje privoščili sproščujoče uživanje? Kdaj ste se prepustili negi in skrbi profesionalcev, ki znajo poskrbeti za dobro počutje?

Pripravili smo izbor mest, v katerih je mogoče najti vrhunsko nego, mir, odlično hrano in poživljajočo sprostitev. Mogoče pa je letošnje poletje kot naročeno za vsaj kratek pobeg v sprostitev, ki ste si jo že zdavnaj zaslužili. Studio 4, Ljubljana V okviru parkirne hiše na Miklošičevi v središču Ljubljane je tudi salon, v katerem se lahko uredite od glave do pet. V pritličju kraljuje frizerski salon, ki ga redno obiskujejo tudi naši nogometni in košarkarski reprezentanti (Samir Handanović in Valter Birsa sta se tam uredila za poroko), saj je vodja Edis specialist za športne in modne moške pri-

Sonja Javornik

stotka@stotka.net

česke. Športnike razvajajo in sestavljajo tudi fizioterapevti ter športni maserji, zgornje nadstropje pa je predvsem raj za dekleta, saj tam ponujajo vse klasične kozmetične storitve. Najboljša so njihova razvajanja. Po obisku kisikove komore, ki vas napolni z energijo in osveži, se namreč prileže nega obraza in telesa po obredih z naravno kozmetiko. Posebej priporočamo sprostitveno masažo s svečo, čisti užitek za duha in telo, ob katerem boste pozabili na vse skrbi. Hotel Lambergh, Begunje Težko boste našli kaj lepšega od pogleda na Alpe s Triglavom naravnost iz jacuzzija. Prav to je eden od vrhuncev ponudbe v novem hotelu Lambergh (prej hotel Drnča), ki je devet kilometrov od Bleda sredi neokrnjene narave, v kateri vlada popoln mir. Skoraj tisoč let star dvorec so pred kratkim prenovili Fizioterapevti ter športni maserji v Studiu 4 razvajajo tudi športnike.

V Hotelu Lambergh se vam lahko zgodi, da si sploh ne boste želeli zapustiti svojega uživaškega zatočišča.

12 Stotka |www.stotka.net| avgust/september 2012, številka 3 STO03_12_17_wellness.indd 12

6. 07. 12 12:13

V Thermani so razvili v slovenskem prostoru izvirne velneške pivovske storitve.

Zdravilne ajurvedske masaže so nežne in prijetne, ajurvedski zdravnik pa vam svetuje, kako se naravno spopasti z zdravstveno težavo. v razkošen hotel, v katerem so šest prostornih sob, masažni bazen in savna, zaradi česar se vam lahko zgodi, da si sploh ne boste želeli zapustiti svojega hotelskega zatočišča. Vseeno pa lahko uživate tudi v spaju, v katerem je plavalni bazen, in izbirate med številnimi razvajanji za telo in obraz. V hotelu so posebej ponosni na kristaloterapijo, enako zavzeto pa se lotevajo tudi nege s sadnimi semeni, morskimi solmi in termalnim blatom. Thermana Laško, Laško Ko beseda nanese na Laško, seveda najprej pomislimo na pivo. Tega se zavedajo tudi v Wellness spa centru Laško, ki deluje v toplicah in zdravilišču, zato so razvili v slovenskem prostoru izvirne velneške pivovske storitve. Med nego namreč uporabljajo izdelke iz surovin, pridobljenih v Pivovarni Laško,

ki nastanejo kot stranski izdelek oziroma ostanek pri pridelavi piva. Terapevti vas bodo razvajali s pivovskimi maskami in masažami, pilingi in negami, kopelmi, pa tudi s pivovskim šamponom in mili. Ta edinstven pristop zavzema sicer le manjši del ponudbe, ki obsega različne masaže in obravnave telesa in obraza. Posebej priporočamo prav masaže, saj imajo v Laškem izjemnega maserja Dejana, ki se je dolgo izobraževal na različnih koncih sveta. Zagotovo bo vedel, katera masaža bo za vaše telo najprimernejša (ajurvedska, kitajska ali morda kar klasična). Nepozabna, predvsem pa zdravilna izkušnja. Shakti-Ayureda center, Portorož Portoroški LifeClass se lahko pohvali z razvejeno ponudbo dobrega počutja in dolgo tradicijo, saj so tamkajšnje

Thai Si v Trevisu ponuja veliko programov in obredov za boljše počutje.

avgust/september 2012, številka 3| www.stotka.net| Stotka STO03_12_17_wellness.indd 13

13 6. 07. 12 12:14

LEPO ŽIVLJENJE: Skrb zase

sproščanje mišic. Lahko se odločite kar za masažo thai si, ki združuje tradicionalno tajsko masažo in masaže z oljem ter masažnimi kroglicami. Pika na i je izjemna restavracija v hotelu s tajskimi in italijanskimi specialitetami, ki ne razočarajo niti najizbirčnejših. V bližini so za nameček še vinske poti, na katerih lahko pokusite tamkajšnje dobrote in vina.

toplice lani praznovale 100-letnico. V toplicah so imeli že leta 1911 več kot 20 udobnih prostorov za izvajanje različnih kopeli, inhalacij, izpiranj, masaž, elektroterapij in drugih oblik zdravljenja. Med drugim so bile na voljo tudi terapije z za takrat izjemno modernimi napravami, ki jih je oblikoval švedski zdravnik dr. Zander in so še danes osnova vsakega studia za fitnes. Danes so Terme & Wellness LifeClass središče z najcelovitejšo termalno, zdravstveno in velneško ponudbo v Evropi. Thalasso in lepotno središče ponujata klasične terapije za telo in obraz s poudarkom na morskem blatu in soli, Wai Thai je rezerviran za ljubitelje tajske masaže, nam pa je najljubši Shakti-Ayurveda center, ki ponuja užitek in zdravljenje. Vsi terapevti so namreč Indijci, izšolani za ajurvedsko zdravljenje. Na terapiji jim najprej zaupate svoje težave. Čeprav so zdravilne že same ajurvedske masaže, ki so precej nežnejše in prijetnejše od na primer tajskih, pa imajo v središču tudi zdravnika, ki vam bo svetoval, kako lahko naravno, brez konvencionalnih zdravil, odpravite marsikatero težavo.

V Habakuku imajo vzorno urejene bazene, savne, fitnes, dermatološko ordinacijo in lepotni salon.

V prekrasnem svetu termalnih užitkov imajo ljubitelji savn na izbiro skoraj vse, kar si zaželijo.

Velnes – spa središče Habakuk, Maribor Mariborski velneški hotel Habakuk tik pod Pohorjem ponuja gostom nekaj več. Ne le, da imajo lepo urejene bazene, savne, fitnes, dermatološko ordinacijo in lepotni salon, kjer ponujajo nego za obraz in telo – mariborska posebnost je, da so vsa omenjena središča med seboj usklajena. To pa pomeni, da vam bodo strokovnjaki v salonu svetovali, ali bi morali obiskati tudi tamkajšnjega dermatologa; pakete za hujšanje pa vedno kombinirajo tako, da poleg lepotnih tretmajev obiskujete še fitnes, bazen in savno. To je zagotovilo, da bodo vašo težavo oziroma potrebo obravnavali celovito in usklajeno. Pri kavitaciji, med katero z ultrazvočnim aparatom odstranjujejo maščobne obloge na posameznih delih telesa, je na primer za zdravje celo izjemno pomembno, da maščobo, ki se nabere ob bezgavkah, s športno dejavnostjo in v savni spravite iz telesa. Terme Olimia, Wellness Orhidelia, Olimje Wellness Orhidelia je najlepši in najprestižnejši del Term Olimia. Mogoče bi se bilo treba tudi prepričati, zakaj je to že dve leti zapored po izboru obiskovalcev

Hotel in velneško središče Thai Si – Trbiž Thai Si Royal Thai Spa je tajsko središče v sklopu manjšega ekskluzivnega hotela ob jezeru La Bandie v bližini Trbiža. Ker so Benetke blizu, si lahko čez dan privoščite ogled tega slovitega mesta, gotovo vas bodo sprostili tudi sprehodi ob jezeru, o užitkih, ki jih ponujajo tajske mojstrice masaže, pa je treba povedati nekaj več. Velneško središče ponuja obilico programov in obredov za boljše počutje – od nežnih, ki omogočajo holistični pristop, do intenzivnejših za

14 Stotka |www.stotka.net| avgust/september 2012, številka 3 STO03_12_17_wellness.indd 14

6. 07. 12 12:14

potem s čokoladno oblogo za telo, s sprostilno masažo obraza z akupunkturo, masažo celega telesa, na koncu pa še z masažo lasišča.

in strokovne žirije najboljši velnes v Sloveniji. V prekrasnem svetu termalnih užitkov, ustvarjenem za razvajanje telesa in duha, imajo ljubitelji savn na izbiro skoraj vse, kar si lahko zaželijo, za nameček pa so v počivališčih udobne vodne postelje. Priporočamo vam jih za uživanje v dvoje, saj je romantično okolje z izbrano osvetlitvijo kot nalašč, da pozabite na vse drugo, bazeni pa s svojo obliko ponujajo dovolj zasebnosti. Seveda imajo toplice tudi termalno vodo, ki jo črpajo iz 520 metrov globokega vrelca. V posebnem okolju lahko izbirate tudi med kozmetičnimi oblikami razvajanja. Ne zapuščate toplic brez obiska domače čokoladnice v bližini frančiškanskega samostana. Pri frančiškanih priporočamo ogled zeliščnega vrta. Posest Pule, Trebelno Prvo razkošno hotelsko naselje pri nas slovi po neokrnjeni naravi, s katero tudi živi, zaradi česar vam na posestvu ponudijo domačo moko, med in druge dobrote. Ljubitelji sprehodov in jahanja bodo očarani nad naravnimi lepotami, ljubitelji kulinarike si lahko privoščijo vrhunske specialitete, na primer iz potočnih rakov, ki so nekoč živeli tudi v teh krajih, a so pred nekaj desetletji izumrli, zato jih zdaj nabavljajo iz tujine, pripravljajo pa po starih slovenskih receptih. Med drevesi se skriva spa, ki nas je navdušil s posebnim pristopom: maserke namreč opravijo samo dve masaži na dan. Prav zato so tudi klasične masaže v Pulah nekaj posebnega, terapevtke se gostom res povsem posvetijo. V spaju ponujajo malo, a je odlično. Posebej zanimivi so paketi: v Sladkem razvajanju vas bodo na primer razvajali več kot dve uri: najprej z marmeladnim pilingom celega telesa,

Klasična masaža v Pulah je nekaj posebnega, terapevtke se gostom res povsem posvetijo.

Kempinski hotel Adriatic, Savudrija Pravijo, da ta razkošen in očarljiv hotel ponuja najlepši razgled na slovensko obalo, saj stoji na Crvenem vrhu pri Savudriji, tik ob meji. Pogled na Piranski zaliv ni edino, ob čemer si lahko spočijete oči, izjemno lep je že sam hotel. Osebje je zelo prijazno, navdušil nas je tudi mladi kuhar Serafin s specialitetami, ki so na voljo v različnih hotelskih barih in restavracijah. Najbolj elitna med njimi je restavracija Kanova nad plažo, v njej ponujajo najboljše istrske in morske specialitete, na primer solato iz hobotnice z meto in radičem, izvrstno juho iz tartufov, svežega kovača z blitvo, pa tudi istrsko govedo boškarin na razne načine. Spa in središče dobrega počutja ponujata izvrstne obrede s pridihom Sredozemlja (pri svojem delu uporabljajo domača zelišča, soli, olja …), turški hamam, bazene za plavanje, namakanje, masiranje, poseben pa je svet savn, razdeljen na dele z rimskimi, klasičnimi in sodobnimi savnami.

Spa in središče dobrega počutja v Savudriji ponujata izvrstne obrede s pridihom Sredozemlja.

avgust/september 2012, številka 3| www.stotka.net| Stotka STO03_12_17_wellness.indd 15

15 6. 07. 12 12:14

LEPO ŽIVLJENJE: Skrb zase

Uživate lahko v suhih savnah (finska, tiepiradij, lakonij, ki se med seboj razlikujejo po temperaturi, uživajo lahko tudi tisti, ki ne prenesejo previsokih temperatur), polsuhi (biosavna) in v parnih savnah: solna je še posebej primerna za ljudi, ki imajo težave z dihali. Aroma, ta srednje vlažna in srednje topla savna, izvira iz Turčije. V kaldariju je vlažnost le 20-odstotna, temperatura pa tudi še prijetna, zato je ta savna primerna tudi za druženje, tako kot so to počeli stari Rimljani, ki so radi uživali v savnah. V Adriaticu imajo tudi ledeno kopel (temperatura prostora je pet stopinj Celzija), Kneippov sistem, ne nazadnje pa je treba omeniti tudi oazo s posebnim delom za počitek in vodnimi posteljami. Center Meridian, Ljubljana Jaka Kolenc je eden od najboljših športnih maserjev pri nas. Nekdanji gimnastik je zadnje desetletje posvetil raziskovanju najrazličnejših masažnih tehnik, s katerimi zdravi različne poškodbe in druge težave. Njegovo središče Meridian na Trubarjevi cesti v Ljubljani ponuja športno in sprostitveno masažo, terapevtsko masažo tui-na, individualne treninge za večjo funkcionalnost telesa in svetovanje o spremembi življenjskega sloga z masažo, podobnimi terapijami in posebnimi vajami za krepitev telesa. Jaka dela tudi akupunktno masažo po Penzlu – s kovinskim pripomočkom se dotika telesa stranke in vzpostavlja pretok, s tem pa učinkovito pomaga pri raznih patoloških stanjih, vrtoglavici, migreni, težavah z menstruacijo ...

Središče Meridian ponuja od športne in sprostitvene masaže do posebnih vaj za krepitev telesa.

Falkensteiner hotel in spa Iadera, Zadar Pred kratkim so odprli hotel Iadera s petimi zvezdicami v hotelskem naselju Punta skala pri Zadru. V nasprotju s sosednjim družinskim hotelom je Falkensteiner resnično razkošno doživetje. Hotel je delo arhitekta Borisa Podrecce in sodelavcev, ki so načrtovali bazene tako, da se zlivajo in dajejo občutek, kot da ste v morju. Vsekakor ne smete izpustiti razkošnega dela hamam, kjer si lahko sami privoščite turško kopel in savno, lahko pa uživate v obredu, v katerem vas bo izkušen maser najprej zdrgnil s posebno rokavico, vas namilil in umil, potem pa zmasiral ... Poleg turške savne imajo še nekaj drugih, posebna je zemeljska, ki so jo naredili v hribčku pred bazenom, iz nje pa je izjemen razgled na morje. Najlepši trenutki v tej savni so seveda ob sončnem zahodu, ki ga je zaradi posebne arhitekture mogoče opazovati skoraj na vsakem koncu hotela. Najbolj so nas navdušili bazeni, dovolj dolgi, da v njih z lahkoto plavate, obenem pa imajo tudi dovolj vodnih masažnih ležišč za tiste, ki raje lenarijo. Okolico novega hotelskega naselja še urejajo, zato bomo plažo ob morju verjetno bolj hvalili šele čez leto ali dve, čeprav je seveda že zdaj privlačna. Na kratko Možnosti za razvajanje in uživanje je pri nas in v okolici še veliko. Ljubljančanom recimo za spremembo priporočamo Wellness Victoria na Vevčah pri Ljubljani. Gre za družinski salon, kjer boste uživali ljubitelji savn, jacuzzijev in tajskih masaž. Hotel Lone v Rovinju je kot nalašč za mlajše, saj je zanimiv zaradi moderne oblike, ima pa izvrstno velneško ponudbo. Glede na to, da se središče dobrega počutja Loneja stika z velnesom sosednjega hotela Monte Mulini, je ponudba resnično vrhunska. Ljubitelji gora lahko uživajo v Eko hotelu v Bohinju, med toplicami pa nas še posebej navdušujejo ptujske in strunjanske. Stotka

CMY

V hotelu Iadera lahko uživate v obredu, v katerem vas bo izkušen maser najprej zdrgnil s posebno rokavico, vas namilil in umil, potem pa zmasiral.

16 Stotka |www.stotka.net| avgust/september 2012, številka 3 STO03_12_17_wellness.indd 16

6. 07. 12 12:14

adm_topsport_srecka_denarnica_203x271_2012-05-10-expand.pdf 1 10.5.2012 8:55:53

v srečki

CMY

igrajte odgovorno

STO03_12_17_wellness.indd 17

Denarna sredstva, zbrana od iger na srečo, so namenjena financiranju invalidsko–humanitarnih in športnih organizacij.

6. 07. 12 12:14

LEPO ŽIVLJENJE: Interier

Pet predmetov poželenja za lep dom

Gorazd Suhadolnik

gorazd.suhadolnik@stotka.net

gor Hočevar, srce in duša ljubljanskega salona notranje opreme Elementare, je prijazno izbral pet predmetov, ki bi jih privoščil ljudem v zrelih letih. Seveda tistim z bolj negovanim občutkom za bivanjsko kulturo, ljudem, ki znajo uživati udobje in lepoto velikih oblikovalskih in funkcionalnih rešitev.

Igor Hočevar, vodja salona notranje opreme Elementare

Sobno kolo Sobno kolo nemškega proizvajalca Stil-Fit, ki osvaja oblikovalske nagrade. minimalistična zasnova majhna teža zagotavlja lahkotno mobilnost, ki jo nadgradi energetska neodvisnost do okolja prijazno napajanje po sistemu generatorja idealno orodje za telesno dejavnost v vseh življenjskih obdobjih, v vseh letnih časih

18 Stotka |www.stotka.net| avgust/september 2012, številka 3 STO03_18_19_izd.elem.indd 18

6. 07. 12 12:16

Eames Lounge Fotelj in počivalnik slovitega ameriškega oblikovalskega para Charlesa in Ray Eames, oblikovan leta 1956 za visokocenovni tržni razred. Izdelan iz oblikovanih vezanih plošč in usnja, primerek je del stalne zbirke v newyorškem Muzeju sodobne umetnosti. večna oblika, ki ji patina časa le še dodaja vrednost naravna dinamika življenja: gibanje/ počitek Belux Stoječa svetilka Blossom švicarskega podjetja, ki slovi po inovativnih rešitvah in novih konceptih. Vsak od cvetno oblikovanih elementov opravlja posebno vlogo: zgornji reflektor splošno osvetljavo prostora, srednji široko usmerjeno osvetlitev, spodnji pa je idealna luč za branje. svetilo, ki zagotovi svetlobo celotnemu prostoru mehke linije preteklosti, ki jih zaokrožujejo in poudarjajo tople barve

ko si vzamete čas za umirjeno razpoloženje nerodnosti prevračanja kozarca izključene oblika skozi rabo zagotavlja ohranjanje ravno pravšnje temperature konjaka alternativna vaza za en cvet Sonus Faber Zvočnik Guarneri Evolution kot akustični instrument, ki živi v okolju in postane njegov nepo-

grešljivi del, sočasno pa izpolnjuje funkcijo vira glasbe in čudovitega kosa pohištva. poslušanje glasbe osvobaja misli dizajn združuje rokodelsko spretnost obrti z najnaprednejšimi tehnologijami, ki zagotavljajo vrhunsko reprodukcijo glasbe balzam za oči in ušesa

Stotka

Norman Copenhagen Kozarec za konjak kot čudovita kombinacija funkcije in užitka. Oblika povečuje intimno izkušnjo pitja konjaka in pri tem poudarja njegovo gosto barvo ter mehko gibanje tekočine. Odlično darilo za moškega, ki ima že vse, pravi oblikovalec kozarca Rikke Hagen.

avgust/september 2012, številka 3| www.stotka.net| Stotka STO03_18_19_izd.elem.indd 19

19 6. 07. 12 12:16

LEPO ŽIVLJENJE: Vožnja

Odličen netipičen mercedes Mercedes-benz se močno spreminja, saj poleg limuzin na trg pošilja tudi praktične in celo dostopne avtomobile, kot je razred B

emška prestižna znamka je vselej slovela po razkošnih limuzinah, kupejih in roadsterjih. Te zna odlično delati še danes, zna pa delati tudi tako uporabne in dostopne avtomobile, kot je razred B. Prav to je najboljša lastnost neznačilnega mercedesa.

Z limuzinami te znamke seveda ni nič narobe. Res je le, da denimo mercedes-benz razreda C ni najprimernejši avto za tiste kupce, ki poleg ugleda in udobja iščejo tudi priročnost, uporabnost, lažji dostop in upravljanje avtomobila. Tudi druge Mercedesove limuzine so namreč preveč strogo podrejene klasičnim zapovedim, ki zagovarjajo predvsem eleganco oblike,

Novi mercedes-benz razreda B je izgubil zasnovo z dvojnim dnom in nekaj oblikovne skladnosti, zadržal pa je visok položaj za volanom in preglednost. Miloš Milač;

milos.milac@finance.si

fotografije: Miloš Milač v zadnjem času s primesmi kupejevskih potez, pogon na zadnja kolesa in sicer prostorne ter udobne, a tudi precej nizko nameščene sedeže. Na njih se v razredu C, E in S sedi odlično, tudi po petih urah vožnje, vstopanje in izstopanje pa sta lahko zaradi nizke namestitve težavni, naporni in zato obremenjujoči. Zato si je tudi pri Mercedesu marsikdo zaželel drugačno vrsto udobja – višjega položaja za volanom, višjih sedežev in strehe, ki zahtevajo manj napora pri

vstopanju in izstopanju, manj sklanjanja glave in manj zvijanja v križu. Mercedes sledi željam uporabnikov Prav zaradi omenjenih lastnosti, predvsem visokega položaja za volanom in preglednosti, ne pa toliko zaradi prostora (enoprostorski avtomobili) ali terenskih lastnosti pri športnih terenskih avtomobilih, ki so velikokrat opremljeni le s sprednjim pogonom, tudi mlajši kupci čedalje pogosteje kupujejo enoprostorske in športne terenske avtomobile. Pri Mercedesu, ki ima med tremi prestižnimi nemškimi znamkami najstarejše kupce, to dobro vedo že dlje časa,

20 Stotka |www.stotka.net| avgust/september 2012, številka 3 STO03_20_23_merc.indd 20

6. 07. 12 12:20

zato kot alternativo za limuzine, kupeje in roadsterje ponujajo športne in razkošne terenske avtomobile ter manjša razreda A in B. V novi generaciji se je nekdaj majhni, visoki in pregledni razred A podal v druge vode – natančneje v boj za kupce iz BMW serije 1 in audijem A3 z bolj športno zasnovo. Razred A je šel v drugo smer, B je ostal B Mercedes B je ostal zvest predhodniku z enoprostorsko zasnovo, majhno velikostjo in veliko prostora ter uporabnosti. V primerjavi s svojim predhodnikom je pridobil izjemno veliko, pri materialih v potniški kabini je postal pravi imenitni mercedes (predhodniku smo zamerili trdo in ceneno plastiko ter druge materiale), pri ceni pa se je preselil razred nižje, kjer vladajo volkswagni, opli, fordi in drugi igralci brez prestižnega predznaka. Kot zanalašč za te čase To je všeč slovenskim kupcem in tudi prodajalcem, ki v teh časih le stežka prodajo velike ter razkošne mercedese. Za novega B kupci čakajo v vrsti. Na prvi pogled to sicer ni najbolj razumljivo, saj v primerjavi s predho-

4,36

metra je dolg novi mercedes-benz razreda B, zaradi enoprostorske zasnove pa je prostornejši in uporabnejši od limuzine razreda C.

21.900

evrov stane osnovni B 180, dizelski B 180 CDI je za 1.500 evrov dražji.

4,4

litra plinskega olja na sto kilometrov porabi osnovni dizel v B 180 CDI z 80 kilovati, v praksi se poraba giblje med 4,5 in šestimi litri.

dnikom ni ravno lepotec. Nižji je za pet centimetrov, daljši za devet (dolg je 4,36 metra) in deluje precej manj skladno – kot mešanec med enoprostorskim avtomobilom in karavanom. Naravnost blesti pa na pomembnih področjih, torej prostornosti, varnosti, kakovosti, tehniki in celo ceni, saj je kljub precejšnji dodani vrednosti cenejši za štiri tisočake. Osnovni model B 180 s 1,6-litrskim turbomotorjem stane 21.900 evrov, kar je primerljivo z omenjenimi tekmeci in zelo ugodno za avtomobil znamke, ki je vselej stavila na odličnost, nikoli pa na ugodno ceno. Ohranil je uporabne lastnosti Kljub ugodni ceni pa B ponuja zelo veliko, denimo zelo kakovostno plastiko, lične in celo dinamične podrobnosti na armaturni plošči – okrogle, na videz aluminijaste zračnike, zelo kakovosten zaslon nad sredinsko konzolo in kup praktičnih lastnosti. Število stikal so inženirji zmanjšali z vrtljivim gumbom, s katerim se med funkcijami sprehajate po zaslonu. Položaj za volanom je kljub klasični zasnovi ostal visok, dostop do sedežev pa zelo udoben. Enako je na zadnji

www.triglav.si

Kakor da se nič ni zgodilo Nezgode in nepredvideni dogodki ne izbirajo časa, zato vam je naš asistenčni center na voljo 24 ur na dan in vse dni v letu.

avgust/september 2012, številka 3| www.stotka.net| Stotka STO03_20_23_merc.indd 21

21 6. 07. 12 12:20

LEPO ŽIVLJENJE: Vožnja

klopi, ki je višja kot pri limuzinah (višja je tudi streha), zato se nanjo udobno usedete, olajšan pa je tudi izstop. Zadnja klop razvaja še z radodarnim prostorom za kolena in premično mizico, na katero lahko postavite časopis, knjigo, pijačo ali prenosni računalnik, če vas delo med vožnjo ne moti.

Armaturna plošča je precej imenitnejša kot prej, stikal je manj, veliko funkcij pa upravljate z vrtljivim gumbom na zaslonu nad sredinsko konzolo.

Zadnja klop ponuja razkošje prostora, zelo lahkoten dostop in premično mizico.

Prtljažnik s 486 litri je povprečno velik, a zelo lahko dostopen.

Povprečen, a lahko dostopen prtljažnik Prtljažnik je s 486 osnovnimi litri nekaj manjši kot pri predhodniku ter nekako sodi v povprečje tekmecev. V primerjavi z limuzinami pa ima pomembno prednost – prtljažna vrata, ki se odpirajo visoko in skupaj s steklom, zato tudi nalaganje velikih predmetov vanj ni nobena težava. Lahkoten in čvrsto vzmeten Med vožnjo pa se B izkaže kot lahkoten, pregleden, nezahteven, zaradi razmeroma majhne dolžine pa tudi okreten avtomobil, kar bo všeč še zlasti manj veščim voznikom. Dinamičnim voznikom pa bosta všeč razmeroma natančen volan in čvrstejše podvozje, vsi drugi pa bodo potarnali, da bi takšen avtomobil lahko udobneje prestrezal cestne luknje. Tiha in varčna motorja Kot zelo dobro ocenjujemo tudi tehniko mercedesa razreda B, ki je dobil dva nova bencinska in dizelska motorja. Osnovna motorja v B 180 CDI (dizel z 80 kilovati) in B 180 (bencinar z 90 kilovati) bosta ustrezala predvsem umirjenim kupcem, ki od avtomobila ne pričakujejo športnosti, temveč le zadostno zalogo moči za tekočo vožnjo. Oba stroja sta povsem nova in blestita s tihim motornim tekom in odzivnostjo (tudi bencinski, ki je opremljen s turbopolnilnikom) ter omogočata še ugodno porabo goriva. Prožnejši ali živahnejši? Bencinar v povprečju porabi približno od šest do osem litrov, za 1.500 evrov dražji dizel pa vsaj liter in pol manj. Katerega izbrati, je predvsem odvisno od prevoženih kilometrov, njune lastnosti pa so med vožnjo podobne. Dizel je v nizkih vrtljajih prožnejši, bencinar pa živahnejši ob odločnejših pritiskih na plin. Močnejša motorja v B 200 (115-kilovatni bencinar) in B 200 CDI (dizel s sto kilovati) sta slaba dva tisočaka dražja, tudi kar opazno zmogljivejša, če je potrebna dodatna moč. Stotka

22 Stotka |www.stotka.net| avgust/september 2012, številka 3 STO03_20_23_merc.indd 22

6. 07. 12 12:20

Izviren frizerski salon v središču Ljubljane

rizer Mare Filipič sodeluje na svetovnih modnih revijah, pridobljene izkušnje pa uporablja pri oblikovanju pričesk v svojem zanimivo urejenem lokalu. Sredi mesta so maja odprli nov frizerski salon, ki deluje kot izviren primer industrijskega in modnega oblikovanja, hkrati pa nekaj v njem neustavljivo spominja na izumrle brivnice. Lastnik salona je Mare Filipič, eden izmed najprodornejših slovenskih frizerjev. Njegovo podjetje Mare dresura frizure je tretja epizoda v družinski sagi frizerstva: »Ded je s frizerskim salonom Pri Slavčku slovel po visoki kakovosti, nadaljeval je oče in v to verjamem tudi sam. Spoštujemo zgodovino in tradicijo tistega, kar verjamemo, da je kakovostno, in dodajamo sodobne komponente obrti,« pravi Mare, za zdaj edini iz Slovenije, ki kot frizer sodeluje na največjih modnih revijah po svetu. Pozornost in natančnost Za nostalgično brivniško noto salona na Beethovnovi sta zaslužni dve dejstvi: da je bil v tem prostoru več let frizer-

gorazd.suhadolnik@stotka.net

Gorazd Suhadolnik

bljene izkušnje in znanje neprecenljivi. »S temi izkušnjami dajem dodano vrednost obrti in storitvi v salonu,« pravi.

ski salon in da se je Mare obrti začel učiti v brivskem salonu. Ob 80-letnici družinskega frizerstva, frizerki sta tudi Maretova mama in sestra, pa so, kot pravi Mare, dozoreli za naslednji korak v razvoju storitev za stranke, ki jih zanima kakovostna in osebna izkušnja. »Naš lokal je namenjen gospem in gospodom, ki si želijo posebne pozornosti in natančnosti pri izvedbi frizerske storitve, ne glede na to, koliko časa traja,« pravi Mare.

Strast in ljubezen do poklica In v čem se frizerstvo kot umetnost razlikuje od »gole« obrti? »Verjamem v frizerstvo kot golo obrt, ker se mi zdi največja umetnost vsakodnevno upravičevati dobro storitev. Kreativnost pride takrat, ko imaš take naročnike. Sam nisem ljubitelj frizerske kreativnosti. Sem precizen mentor, ki od svojih učencev zahteva dolgotrajno šolanje, preden postanejo samostojni frizerji,« odgovarja Mare.

Opazovati Mareta pri delu s škarjami je zanimivo doživetje, včasih pa je treba na striženje pri njem počakati tudi kakšen teden dlje. Že leta namreč potuje po najpomembnejših svetovnih modnih prireditvah, na katerih sodeluje v zaodrju kot modni frizer oziroma akter v tako imenovanih session hairdressingih. Kot pravi Mare, so modne revije atletika frizerstva in zahtevajo vrhunsko psihično kondicijo ter tehnično dodelanost. Vendar pa so prido-

V svojem podjetju vodi mlado in ustvarjalno skupino sodelavcev, prireja tudi izobraževalne tečaje. »Poleg družine so pri odraščanju blagovne znamke Mare desura frizure pomembni tudi mladi kreativni ljudje, ki z menoj sodelujejo že leta, me podpirajo in si želijo svežega znanja ter novih izzivov,« pravi Mare. »Strast in ljubezen do poklica pa prenašamo predvsem na podmladek in tiste, ki k nam prihajajo iz šole na prakso.« Stotka

avgust/september 2012, številka 3| www.stotka.net| Stotka STO03_20_23_merc.indd 23

Urban Štebljaj

Dresura frizure, tretja generacija

23 6. 07. 12 12:20

LEPO ŽIVLJENJE: Vertikalno vrtnarjenje

Navzgor, proti soncu

Navzgor ni le moderno, ampak tudi uporabno ter naravno.

Košare s krompirjem

ertikalno vrtnarjenje ni izum zadnjih let, saj ga narava s pridom uporablja ves čas. Zagovorniki permakulturne vzgoje rastlin nikoli ne govorijo o vnaprej določenih dimenzijah in oblikah vzgoje rastlin, ampak se poskušajo približati naravi ter biti pri tem tudi ustvarjalni. Vrtna greda ni ravna ploskev dveh dimenzij in strogih oblik, saj tudi v naravi drevesa ne ležijo po tleh, ampak se dvigajo visoko v nebo, korenine pa segajo globoko v zemljo. S krošnjo naredijo takšno obliko, ki bo prek listov ali iglic od sonca pobrala kar največ potrebne energije za rast. Si predstavljate kvadratno krošnjo listavca ali smreko pravokotne oblike? Sončni žarki na trikotno obliko smreke padajo enakomerno od najvišjega vršička do spodnjih vej. Listavci svojo krošnjo oblikujejo tako, da imajo dovolj zaloge čez zimo. Drevesa so veliko bolj ustvarjalna od nas. Zaorjite v zelenico, ne bo vam žal Moji začetki vrtnarjenja segajo nekaj let nazaj, ko sem približno 15 kvadratnih metrov zelenice predelala

Sergeja Mulej

stotka@stotka.net

fotografije: Sergeja Mulej v rodovitno zelenjavno gredo. To je bil hkrati tudi moj učni vrtiček, kjer so prostor najprej našla zelišča, dve vrsti solate in nekaj paradižnikov. Zaradi pomanjkanja časa sem bila na vrtu le nekaj ur na teden ali mesec in si več skoraj nisem upala privoščiti. V zadnjem letu sem zelenjavni vrt povečala na dobrih sto kvadratnih metrov za sezonsko zelenjavo in prav toliko za jagodičevje. Dve sadiki robid brez trnov sta me bogato nagradili z 2,5 metra visoko in prav toliko široko »živo ograjo«, ki loči okrasni vrt od zelenjavnega. Maline so nekoliko nižje, vendar uspešno varujejo pred vetrom nasad ribeza in kosmulj. Na vrhuncu rodnega obdobja poberem do pet kilogramov robid na dan. Ob obiranju vsak dan mimogrede zaužijem bogat vitaminski obrok, preostanek konča v shrambi v obliki marmelade ali pa ga zamrznem. Premik v razmišljanju vodi do boljše izrabe prostora Počasi sem pridobila še prostor za grah, kumare in buče, ki potrebujejo

oporo, tako se je moj vrt povečeval skoraj sam od sebe. Zaradi omejenega prostora sem gojenje krompirja in jagod vedno preložila na naslednje leto. Zdelo se mi je, da kulturi porabita preveč prostora, ki sem ga raje porabila še za nekaj rdeče pese, kolerabe, cvetače, brokolija in nizkega fižola. Sproti smo imeli vedno sveže, preostanek pa je končal v ozimnici. Jagode bi sproti pozobali, krompir bi nekajkrat spekli in rodoviten del vrta ne bi bil izrabljen tako, kot sem si zamislila. In prav misli so tiste, ki nas vodijo naprej. Če se bomo nenehno upirali spremembam, bomo začeli stopicati na mestu. Še tako velik pridelek robid, malin in ribeza ni mogel nadomestiti želje po dišečih jagodah. Saj veste, v ustih bo vedno prevladal vonj in okus po jagodah, črni ribez pa bo ostal samo kot vir vitaminov, ne pa kot vir nekih posebnih skomin in ugajanja brbončicam. Krompir v košare, jagode v stolp Ker sva se z možem pozimi dokončno preselila v manjšo hišo, ki se je prej uporabljala kot vikend in za praznovanja rojstnih dni, sem si že zgodaj

24 Stotka |www.stotka.net| avgust/september 2012, številka 3 STO03_24_25_vrt.indd 24

6. 07. 12 13:27

Ne zmrzne, ne pomrzne, se ne uniči. In prav tako se vede tudi na vrtu, kjer je pravzaprav do konca nadležen, saj se precej razraste. Pred leti sem na tržnici pri branjevki kupila tri majhne gomolje in jih posadila. Od takrat nenehno pulim nove in nove poganjke in se ga prav bojim. Letos spomladi sem najlepše gomolje posadila v žičnato košaro in mu omejila prostor. Do zime bo s svojimi visokimi stebli že zastiral poglede s sosedove parcele, pozimi ga bomo v košari hitro našli, spomladi pa spet omejili. Njegovi mladički iz prejšnjih let sicer še vedno vztrajno lezejo proti soncu, vendar sprotno puljenje pomaga.

spomladi postavila cilj, da bomo imeli svoj zgodnji krompirček in zobali jagode. V kleti je bilo še nekaj ostankov ograje, ki sem jo za košare razpolovila po višini (višina mreže je bila 1,2 metra), dolžino pa prilagodila tako, da sem dobila dobrega pol metra premera za košaro. Za jagodni stolp sem uporabila celotno višino in enak premer. Premer lukenj na žičnati ograji je osem krat osem centimetrov, kar pomeni, da bi vsa zemlja ali kompost že na začetku padla ven. Če ne takoj, bi jo spral prvi naliv. Da se to ne bi zgodilo, sem stene ograje obložila s slamo. Krompir sem v krogu položila na približno 20 centimetrov visoko podlago komposta, da so po trije zdravi kalčki gledali navzven. Nanje sem nasula še enkrat toliko komposta, na vrh pa previdno položila slamo in košare napolnila do treh četrtin. Košare sem postavila ob mejo in na začetku vsak dan dobro zalila. Od takrat s krompirjem nisem imela nobenega dela, nič pletja in nič osipanja. Naslednje leto bom v iste košare krompir nasadila v dveh nadstropjih. Jagodni stolp sem gradila sproti. Okrog slama, znotraj kompost. Ko sem dosegla višino 30 centimetrov, sem na sredino postavila visok podstavek za rože, nanj pa poveznila ostanek plastične cevi za vodo, ki sem jo pred tem z vseh strani navrtala. V sušnem obdobju v navrtano cev napeljem deževnico, ki jo zbiram v posebnih zbiralnikih. Skozi navrtane luknje dobijo vse sadike jagod enakomerno količino vlage za uspešno in dolgo rast. Letos sem v stolp posadila 25 sadik jagod, za katere pričakujem, da se bodo do prihodnjega leta toliko razmnožile, da bo stolp bogato obložen z jagodami. Ukročeni topinambur Topinambur je trajnica, ki se je moji starši spomnijo kot »krompirja za reveže«, saj raste vsepovsod, gomolje pa lahko kopljemo vse leto. Najboljši je sredi zime, ko si ga kot svež vir vitaminov nakopljemo izpod snežne odeje. Zgornji del rastline zraste do treh metrov in na jesen naredi sončnici podobne cvetove. Če ste se kdaj na jesen peljali mimo zaraščenih predelov naših rek, ste ga gotovo opazili.

Žičnata košara s topinamburjem Drevesa so veliko bolj ustvarjalna od nas.

Rastline se v neugodnih razmerah hitro znajdejo, saj preprosto nimajo časa, da bi se nekaj mesecev samo pritoževale, kaj se jim je zgodilo.

Prednosti in slabosti Navpične zasaditve imajo številne prednosti. Pred pogledi skrijete kompostni kup, tudi kakšen ne posebej privlačen del vrta, morda pusto prazno steno. Če ne želite pretirane komunikacije s sosedi, posadite visok laški fižol, vmes pa še kakšno sončnico. Ne glede na velikost vrta je pametno izkoristiti vse možnosti, ki nam jih daje prostor. Visoki fižol se imenitno počuti tudi pri plezanju na koruzno steblo, in ne samo na bambusovo palico. S pravilno postavljeno mrežo lahko podvojite donos kumar. Paradižnik privezujemo na oporo, ker mu vlaga iz tal škodi in je bolj občutljiv na bolezni ter plesni s tal. Na oporo sede tudi kakšen ptiček, ki mimogrede odstrani še škodljivca. Večja izraba prostora pomeni tudi več koristnih žuželk, opraševalcev, boljše prezračevanje, listi in plodovi dobijo več sonca. Rastline nam same pokažejo, kako želijo navzgor, fižol se ovija, grah in kumare imajo vitice, nekatere vrste bučk imajo posebne oprijemalke. Navpična zasaditev ima tudi nekaj slabosti, ki se jim, če pravilno opazujemo in načrtujemo, lahko izognemo. Upoštevati moramo, da bodo visoke rastline lahko zasenčile nižje. Ker so bolj izpostavljene vetru in soncu, potrebujejo tudi več zalivanja.

Jagodni stolp

V naravi je vse tako popolno, da se ji nikoli ne morem do konca načuditi. Če rešitve ne najdem takoj, nekaj časa opazujem različne rastline, kako hitro se znajdejo v neugodnih razmerah, saj preprosto nimajo časa, da bi se nekaj mesecev samo pritoževale, kaj se jim je zgodilo. Za to je narava moj vzornik. Stotka

avgust/september 2012, številka 3| www.stotka.net| Stotka STO03_24_25_vrt.indd 25

25 6. 07. 12 13:27

ZDRAVJE: Zdravi recepti

Zdrave jedi: zabavna priprava, polni okusi Večina meni, da so zdrava živila neokusna in draga, zaradi zapletene priprave pa jih je težko vključiti v jedilnik. V resnici se ne bi mogli bolj motiti.

te se že vprašali, zakaj je priprava zdravih živil zamudna, jedi, pripravljene iz njih pa dolgočasne? Anja Horvat Jeromel, strokovnjakinja za zdravo hrano, meni, da gre le za predsodek, katerega glavni vzrok je človeška razvajenost. Ljudje smo se namreč že povsem navadili na umetne, močno slane in sladke okuse, zato se nam naravni okusi zdijo preblagi. »Ko več let uživamo takšno hrano, se naš okus pokvari. Poleg tega zdaj živimo zato, da jemo, nekoč pa so ljudje jedli zato, da so živeli,« pravi Jeromlova.

Sodobni ljudje ne znamo prepoznati zdrave hrane, zato jedem dodajamo močne začimbe in uporabljamo zapletene tehnike kuhanja. Industrija v hrano dodaja ojačevalce okusov,

Manja Pušnik manja.pusnik@stotka.net

konzervanse, barvila in podobne sestavine, za katere zdaj že vemo, da ustvarjajo odvisnost in jih zato naše telo želi uživati. »Če želite ostati vitalni in zdravi ter dočakati zavidljivo starost, morate te razvade opustiti,« poudarja Jeromlova. Okusne jedi niso okusne same po sebi. »Za nekoga je telečji zrezek lahko izjemno okusen, za drugega, ki se prehranjuje vegetarijansko, pa je odvraten. Jedi se nam ne zdijo okusne, ker imajo naravni okus niti ne zato, ker so hranljive, ampak zato, ker se okus sklada z našo idejo o dobrem okusu. Ljudje danes jemo

z umom, in ne s telesom,« pravi Jeromlova. Kako pripraviti »zdrave« palačinke Kako naj se torej lotimo zdravega prehranjevanja? Prvi korak je, da se o zdravi prehrani poučimo in si ne prepovedujemo določenih jedi. Bolj smiselno je, da v jedilnike dodajamo več zdravih, organskih živil iz narave in lokalnega okolja. Potem bo naše telo začelo samo zahtevati takšno hrano. »Pozneje začnemo odstranjevati »slaba« živila. Na primer, če uporabljamo za palačinke belo moko, to potem preprosto zamenjamo s polnovredno, homogenizirano mleko zamenjamo z rastlinskim. Pomembno je izločiti beli sladkor, ki ga lahko zamenjamo s trsnim sladkorjem, javorovim in agavinim siru-

Prevroče za piknik? Niti pod ražnjič! Ker vsak mojster za žar ve, da pravi piknik ne mine brez mesnih dobrot, so v Skupini Panvita za ljubitelje piknikov pripravili dve novosti: dobrote z Leskovačkega roštilja in Piščančji žar. Uvedbo mesnih novitet so pospremili z zanimivo kampanjo, v kateri kot ambasadorji specialitet za žar znamke AVE nastopajo člani družine Gurman, ki najraje piknikujejo na svojem domačem vrtu, za medsebojno komunikacijo pa uporabljajo svojstven »mesni sleng«.

Glava družine Marko Gurman, človek, s katerim se zlahka poistoveti vsak ljubitelj žara, svoje najljubše poletno početje opiše takole:»Za svojo družino najraje pečem leskovački roštilj. Otroke posedem za mizo in rečem: tu čevap-čiPrva novost letošnje sezone, ki Gurmanovim pričara nasmehe na obraz, je Leskovački roštilj, čaj in čakaj, medtem pa na žaru mojstrsko ki temelji na tradicionalnem balkanskem okusu žara. Produktne novosti so Leskovačka kloba- obračam meso. Temu jaz pravim žar družinske sreče!« sica, Leskovačke pleskavice, Leskovački čevapčiči, ki so že hit letošnjega poletja, in Leskovački čevapčiči s kajmakom. Posebnost slednjih je, da je v njih kajmak že zamešan v osnovno maso Ker pa meso ne pade daleč od drevesa, izdelka, kar je po besedah glave družine in kralja žara Marka Gurmana »posebna inovacija na tudi najstnica Sanja Gurman nadaljuje trgu dobrot«. družinsko tradicijo in obvlada veščine peke mesa ter je na tekočem z vsem, kar se novega dogaja v kulinariki. To poletje bo na AVE Piščančji žar, druga novost, pa je nepogrešljiv del vsakega vrtu Gurmanovih še posebno veselo: »Vsa uživaškega piknika. Liniji iz slastnega piščančjega mesa se je družina je odšla na počitnice, jaz pa sem pridružilo še nekaj izdelkov: Mini piščančja nabodala, Naostala sama doma. Ata Gurman mi je zabodala s sirom ter izvrstni Piščančji gyros, ki je začinjen z grozil, da niti pod ražnjič ne smem imeti originalno začimbo gyros. frendov v hiši, zato sem se odločila, da bom namesto na žur prijatelje raje povabiPromocijsko besedilo la na žar. Naj se ve, kje se dobro jé!« STO03_26_29_hrana.indd 26

6. 07. 12 12:22

Barbara Reya

»Jedi se nam ne zdijo okusne, ker imajo naravni okus niti ne zato, ker so hranljive, ampak zato, ker se okus sklada z našo idejo o dobrem okusu,« pravi Anja Horvat Jeromel, strokovnjakinja za zdravo prehrano.

pom in sladkorjem iz cvetov kokosovih palm,« pravi Jeromlova. V jedilnik uvrstite čim več zelenolistne zelenjave (po njenem mnenju je to hrana prihodnosti) in sveže polnovredne hrane, saj se s tem zmanjša želja po težki in procesi-

STO03_26_29_hrana.indd 27

rani hrani. Zdravo prehranjevanje močno olajša sokovnik ali mešalnik, s katerim lahko mešate sadje z zelenolistno zelenjavo (na primer za jutranje »smoothieje«). Pripravite si lahko tudi solate s preprostimi polivkami. Zelo okusna in zdrava so polnovredna žita, kot so prosena in

ajdova kaša, polenta, polnovredni riž, pira, rž, ječmen in podobno, ter stročnice, kot so leča, fižol, bob, grah in čičerika. S pomočjo strokovnjakinje Anje Horvat Jeromel smo pripravili seznam desetih super zdravih živil,

6. 07. 12 12:22

ZDRAVJE: Zdravi recepti

hranil. Bogata je z antioksidanti in upočasnjuje staranje ter zmanjšuje tveganje za nastanek rakavih bolezni. Znižuje krvi pritisk in preprečuje nastanek srčno-žilnih bolezni. Peso lahko pripravite in uživate na več načinov: surovo ali kuhano, hladno ali vročo. Vedno je zelo okusna.

ki pomagajo ohranjati zdravje, za nameček pa želimo še dokazati, da takšna živila niso enolična in dolgočasna. Avokado in omaka guacamole Avokadova maščoba je odličen nadomestek za smetano ali maslo. Prav zato so tako narejeni bravniji in vitaminski napitki izjemno okusni. Avokado sicer vsebuje veliko več maščob kot drugo sadje, vendar pa njegova maščoba vsebuje dober holesterol (HDL), zato preprečuje nastanek srčnih bolezni. Vsebuje tudi veliko vlaknin, več kalija kot banane in je nizkokaloričen. Za ljubitelje avokada je guacamole odlična omaka, ki jo lahko kombinirate z različnimi presnimi jedmi.

Maline, borovnice, jagode in robide uvrščajo strokovnjaki v skupino »super sadja«. Vsako izmed njih bi morali zaradi njegovih koristi vključiti v jedilnik: jagode zaradi kalija, maline zaradi vitamina C, borovnice zaradi vlaknin, robide pa zaradi vitamina E. Prav gotovo poznate kup receptov z uporabo teh super sadežev. Zelje in zeljni zvitki V skupino super živil poleg zelja uvrščamo tudi brokoli in cvetačo. Strokovnjaki menijo, da zmanjšujejo tveganje za nastanek rakavih bolezni, srčno-žilnih bolezni in Alzheimerjeve bolezni. Vsebujejo veliko vitamina A, C in E, zato zmanjšujejo tveganja za nastanek osteoporoze. Ne drži, da ta živila z dolgim kuhanjem izgubijo vitamine, vi pa dragocen čas. So pa zelje, brokoli in cvetača zelo okusni tudi, če jih uživate surove oziroma jih začinite s karijem, lahko pa jih tudi samo poparite.

AVOKADOVA OMAKA GUACAMOLE. Guacamole lahko kombinirate tudi s presnimi krekerji ali kakršnokoli drugo zelenjavo, zvitki, sušiji ali ga uporabite kot solatni preliv. Je odlična rešitev, če na primer niste utegnili namočiti drugih oreščkov ali semen; preprosto ga olupite, dodate nekaj sestavin, ki jih imate skoraj gotovo doma, in hranljiv, nasiten namaz je pripravljen. Recept

ZELENJAVNI ZELJNI ZVITKI To je gotovo ena od najhitreje pripravljenih svežih jedi, ki vsebuje ogromno svežine, čeprav na prvi pogled deluje, kot da gre za kuhano jed. Recept

Za pripravo potrebujete: 1 avokado, 1 četrtino navadnega paradižnika (ali dva češnjevca), 1 veliko žlico nasekljane čebule, 1 česnov strok, ščep soli, sok polovice limone in malo žlico oljčnega olja. Vse sestavine zmešate v mešalniku do želene gostote. Lahko jih zmečkate tudi v možnarju, ali s paličnim mešalnikom, ali pa avokado preprosto pretlačite z vilicami. Vse druge sestavine čim bolj drobno narežite. Čar je v okušanju posamezne sestavine oziroma živil, ki so vam v danem trenutku na voljo.

Pozabite, da oreški redijo. Mandlji, indijski oreščki, lešniki in arašidi pravzaprav vsebujejo za zdravo srce veliko koristnih maščob, ki znižujejo slab holesterol.

Rdeča pesa na sto načinov Strokovnjaki zatrjujejo, da je pesa naravni multivitamin in da med živili vsebuje največ

Za pripravo potrebujete: 1 koren, 1/3 zeljne glave, 1 papriko, kalčke (sojine ali kalčke rdeče detelje)in rižev papir. Korenje, zelje in papriko narežete na tanke rezine in jih zložite na krožnik, da jih boste imeli pri roki, ko boste polnili zavitke. V primerno veliko posodo nalijte vodo in vanjo za nekaj sekund položite prvi rižev list, da se zmehča in je primeren za zavijanje. Mehek rižev list položite na podlogo in ga nadevajte. Najprej ga zapognite od strani, potem pa potisnite v notranjost še oba vrha zvitka. Ponudite s poljubno omako, na primer z omako guacamole.

28 Stotka |www.stotka.net| avgust/september 2012, številka 3 STO03_26_29_hrana.indd 28

6. 07. 12 12:22

Ribe, leča, oreški DA so ribe zdrave, je že dolgo znano. Raziskave kažejo, da redno uživanje »super ribe«, kot je losos, znižuje krvni tlak in zmanjšuje različna vnetja. Ribje olje je »hrana« za človekove možgane in preprečuje pešanje spomina. Priprava rib je zelo preprosta in hitra, zato naj bodo čim večkrat na vašem jedilniku. Naučite se vzljubiti lečo! Če uživate rdeče meso, ki je po mnenju strokovnjakov v prevelikih količinah zdravju škodljivo, ga lahko odlično zamenjate z lečo. Zmešajte jo z rižem ali žitom in s tem boste zaužili dovolj proteinov. Leča zmanjšuje raven krvnega sladkorja in holesterola v krvi ter pomaga pri težavah s presnovo. Lečo skuhajte, jo zamrznite in jo po potrebi uporabite za pripravo solat ter različnih enolončnic. Pozabite, da oreški redijo. Mandlji, indijski oreščki, lešniki in arašidi pravzaprav vsebujejo za zdravo srce veliko koristnih maščob, ki znižujejo slab holesterol. Strokovnjaki menijo, da občasno uživanje oreškov zmanjšuje tveganje za srčno-žilne bolezni. KVINOJA IN PRESNI KREKERJI Marsikdo za žito kvinoja še nikoli ni slišal. Znanstveniki ameriške agencije Nasa so jo uporabljali kot hrano za astronavte. Kvinoja je namreč bogata z vlakninami, proteini in minerali, vsebuje pa malo maščob ter kalorij. Raziskave kažejo, da uživanje kvinoje zmanjšuje čezmerno težo in tveganje za nastanek rakavih in srčnih bolezni ter sladkorne bolezni tipa 2. Kvinoja ne vsebuje glutena, zato jo lahko uživajo tudi bolniki s celiakijo.

V jedilnik uvrstite čim več zelenolistne zelenjave in sveže polnovredne hrane, saj se tako zmanjša želja po težki in procesirani hrani.

Za pripravo presnih kvinojinih krekerjev potrebujete naslednje sestavine: 1 skodelico namočene in kaljene kvinoje, 250 g mletih sončničnih semen, 1 skodelico mletih lanenih semen, 1 svežo papriko, 1 svež paradižnik, 5 sušenih paradižnikov, 5 žličk origana in sol. Vse sestavine zmešajte z mešalnikom in razmažite na pekač ter z nožem zarežite poljubne oblike in velikosti. Položite jih v sušilnik ali pečico na 43 stopinj ter sušite do poljubne trdote. Največkrat čez noč, zjutraj obrnite in še nekoliko posušite. ŠPINAČA JE SLASTNA, PARADIŽNIK PA ZELO ZDRAV Špinača uničuje rakave celice. Vsebuje namreč toliko antioksidantov kot vsaj tri vrste zelenjave hkrati. Vsebuje kalcij, vitamina A in K ter rastlinske maščobe omega tri. Špinačo je izjemno lahko pripraviti na več načinov. Eden izmed teh je »smoothie« iz jagodičevja in špinače. Gre za zdrav in osvežilen napitek. Preprost in okusen recept, ki uspe tudi neprofesionalnim kuharjem. Recept

Recept

Za pripravo potrebujete: 1 skodelico vode, 1 skodelico špinače, 1 banano, ½pomaranče, pol skodelice jagodičevja (borovnice, maline, jagode, robide) in 1 jedilno žlico lanenih semen. Vse sestavine zmešajte v mešalniku (količine lahko poljubno spreminjate) ter glede na želeno gostoto dodajte še malo vode. V zadnjih desetih letih so ugledni strokovnjaki v številnih raziskavah dokazali, da paradižnik, ki prav tako sodi v skupino super živil, zmanjšuje tveganja za nastanek raka in srčnih bolezni. Vsebuje vitamine in močan antioksidant likopen, ki daje paradižniku rdečo barvo. Uporabljate pa ga lahko pri vseh vrstah jedi. Pa dober tek! Stotka avgust/september 2012, številka 3| www.stotka.net| Stotka STO03_26_29_hrana.indd 29

29 6. 07. 12 12:22

ZDRAVJE: Integrativna medicina

Planet zdravja, planet naravne medicine

Irena Herak

V Planetu zdravja stavijo na termoregulacijo, sposobnost telesa, da z naravnimi olji znova vzpostavi temperaturo v določenih mejah.

Gorazd Suhadolnik gorazd.suhadolnik@stotka.net

o vstanete, popijte deciliter do dva tople vode, da sperete snovi, ki so se nabrale čez noč. Po 30 minutah spijte sok limone – čisti sok, brez dodatkov –, po 15 do 30 minutah pa lahko spijete svež sok iz kumar ali zelene paprike. Ta sok je izreden čistilec strupov iz telesa in ga pijte tudi med terapijo z olji.

in pretokov, kar je pogoj za pravilno delovanje vseh organov in žlez. Planet zdravja ima pet centrov v Sloveniji, pogodbene stranke pa delajo po njihovi metodi tudi v Holandiji, na Slovaškem, v Italiji in Turčiji.

Tak nasvet za zdravilen začetek dneva lahko preberete na spletni strani Planet zdravja. Gre za blagovno znamko z več kot sto izdelki in storitvami, usmerjenimi v pravilno uravnavanje temperature v telesu. Lastnik blagovne znamke, družba za preprečevanje energijskih izgub As An, je največje podjetje za naravno zdravljenje v Sloveniji z lastno razvito metodo diagnosticiranja in zdravljenja oziroma izvajanja termoregulacije telesa. Njihova metoda zajema uravnavanje telesne temperature, tlaka

Popravljanje krvi v korist telesa »Naša dejavnost ni alternativa, je čista medicina,« pravi Irma Ogorevc, ki z možem Igorjem vodi Planet zdravja. Zdravljenje se začne z ugotavljanjem stanja telesa, pri čemer uporabljajo neinvazivni analizator krvne slike. Analizator v treh minutah naredi 126 izvidov krvi (ne da bi pri tem morali odvzeti vzorec krvi iz telesa). »Z njim ustvarjamo bazo podatkov in dokazujemo, da dobro delamo,« pravi Ogorevčeva. Po meritvi tempe-

rature krvi in limfe sledijo svetovanje za morebitne kopeli, dokumentiranje poteka termoregulacije do uravnave in svetovanje ustrezne prehrane v času izvajanja termoregulacije telesa oziroma vzpostavljanja pravilnega delovanja vseh organov in žlez v telesu. »Krvni izvidi so kazalniki, kako telo deluje, in jih je treba znati prebrati. Potem je treba telo popraviti tako, da bo kri dobra, ne pa popravljati krvi zato, da bo telo dobro,« pojasnjuje Irma Ogorevc razliko med njihovo metodo in pristopom konvencionalne medicine. Od ljudske medicine do Harvarda Termoregulacijo izvajajo v Planetu zdravja z eteričnimi, naravnimi in hladno stiskanimi olji. »Olja so termoregulatorji, učinkovine pa so znanstveno preverjene in dokazane,« zagotavlja Ogorevčeva. »Vire nam je pomagal

30 Stotka |www.stotka.net| avgust/september 2012, številka 3 STO03_30_31_planet.indd 30

6. 07. 12 12:23

zbrati dr. Aleksandar Mitov, mlad makedonski znanstvenik, ki je magistriral iz medicine na Harvardu in doktoriral na Cambridgeu.« Z olji se Ogorevčevi ukvarjajo že 15 let, intenzivno so se ukvarjali tudi z ajurvedo pa tudi z ustnim (zdravilskim) izročilom. »Rožmarin je za spomin, Zdrav kot dren in podobni pregovori in izreki niso ljudske puhlice, ampak v sebi nosijo znanje ter izkušnje generacij in rodov,« pravi Irma, ki ima izreden čut za delovanje človekovega telesa, že med šolanjem za medicinsko sestro pa se je poglobila tudi v človekovo anatomijo. Vedenje o tradicionalnih ljudskih zdravilih je zbirala nekaj desetletij. »Že dolgo je jasno, da je hrana osnova, šele zdaj pa dokazano vemo, da meso in mleko v resnici nista vira energije, kot so dolga leta učili v šolah. O pomoči pri vnovičnem pridobivanju energije telesu sem zgradila svoje znanje in vire, na koncu pa smo vedenje podkrepili z znanstvenimi dokazi, da lahko ljudje preberejo dokumentirane dokaze o učinkovitosti naše metode,« pravi Ogorevčeva in poudarja, da so za njihovo metodo na več področjih značilni boljši rezultati od tistih v konvencionalni medicini: pri vnovičnem pridobivanju energije telesa, hitrejšem celjenju ran, težavah s prebavnimi motnjami pa tudi zdravljenju luskavice in diabetesa, za katera konvencionalna medicina trdi, da sta neozdravljiva. Ne le obolenje, ampak celo telo »Uradna medicina se ne ukvarja z vračanjem energije v telo, ampak z zdravljenjem. Vendar že zaradi fizične zakonitosti telesa ne moremo ozdraviti, če nima pravilne toplote. Ozdravitev lahko zagotovijo le pravilna temperatura, tlak in pretok ob pravem času,« pravi zdraviteljica iz Planeta zdravja. Kot poudarja Ogorevčeva, ne zdravijo posameznih obolenj, ampak celo telo. »Uradna medicina zdravi abstraktne stvari, ukvarja se s posledicami, mi pa se ukvarjamo z vzrokom. Če popravimo delovanje telesa, izginejo sladkor, holesterol, luskavica, pešanje ledvic in še marsikaj.« Ogorevčeva trdi tudi, da so v Planetu zdravja najuspešnejši v Sloveniji pri zdravljenju želodca. Po uradnih podatkih zaradi obolenja želodca pri nas trpi kar 75 odstotkov odraslih. »Po 20 let jemljejo zdravila, mi pa znamo to pozdraviti z olji najpozneje v dveh mesecih, pa naj gre za

izločanje preveč ali premalo kisline,« trdi Ogorevčeva. Neozdravljivo in kronično je le neznanje »Delovanje naših učinkovin je podprto z raziskavami na medicinskih fakultetah in inštitutih, vendar zdravniki v Sloveniji tega niti nočejo brati, ker se počutijo zelo ogrožene,« pravi Ogorevčeva, ki je predana zagovornica integrativne medicine, nove medicinske veje, ki ji nekateri pravijo tudi medicina 21. stoletja, zajema pa vse, kar človeku pomaga na poti do zdravja. »Dolgo je že dokazano, da tradicionalna medicina ni povsod uspešna. Vse, kar je ‚neozdravljivo‘ in ‚kronično‘, je v resnici le neznanje. S tema izrazoma zdravniki v resnici pravijo, da ne znajo,« pravi Ogorevčeva. »Integrativna medicina se je uvrstila že na vse boljše medicinske fakultete po svetu, več kot 60 jih je že, v Sloveniji pa na žalost nimamo še niti zakonodaje, ki bi omogočala njeno uradno pripoznanje.« Ogorevčeva je s pomočjo profesorjev z medicinskih fakultet v Srbiji ter Bosni in Hercegovini ustanovila slovensko društvo za integrativno medicino. »Integrativna medicina zdravnika sooča z naravno obliko zdravljenja, pogosto pa šele kombinacija obojega prinese prave rezultate. Včasih je celo treba priznati, da je naravni način učinkovitejši,« pravi Ogorevčeva.

Za uveljavitev naravnega zdravljenja Po mnenju terapevtke iz Planeta zdravja je v korist bolnika, da ozdravi po katerikoli poti že, obenem pa se v Društvu za integrativno medicino Slovenije zavedajo, da ima zdravnik svoje mesto in da je odgovoren za postavljanje diagnoze ter dajanje zdravil. »Naše društvo se bo vsekakor zavzemalo za vzporeden nadzor nad odnosom konkretnega zdravnika do bolnika. Ta odnos v Sloveniji na splošno ni najboljši, mi pa bomo poskrbeli, da bo vsem enako ponujena možnost zdravljenja. V Sloveniji vlada monopol in bolniki nimamo izbire, društvo pa smo ustanovili tudi zato, da bomo s skupnimi močmi vzpostavili dialog z ministrstvom in zahtevali možnost izbire oblike zdravljenja, tako kot jo imajo vse evropske države,« pravi Ogorevčeva. »Prej bomo uporabniki zdravstvenih storitev sedli skupaj, da vplivamo na zakonodajo (ki ščiti slab način zdravstva), prej bomo imeli boljše zdravstvo. Verjamem, da si vsak dobronamerni slovenski zdravnik želi imeti možnost izbire, da bolnikov ne bi zdravili le konvencionalno, ampak tudi naravno, in da določen del takšnega zdravljenja krije tudi zdravstvena blagajna. Možnost izbire, to je demokratično, in to bomo tudi dosegli,« obljublja Irma Ogorevc. Stotka

Kaj je termoregulacija Termoregulacija je sposobnost telesa, da ohranja temperaturo v določenih mejah. V človekovem telesu nenehno izgorevajo kalorije, zaradi česar v organizmu narašča temperatura. Ta proces se lahko spremeni z notranjimi in drugimi spremembami. Odklon temperature od normalnih vrednosti v telesu nam da natančne kazalnike o tem, ali procesi v telesu delujejo dobro ali slabo. Delovanje termoregulacije: Za optimalno delovanje si telo nenehno prizadeva za čim večje ravnovesje. Pri tem permanentnem procesu imajo glavno vlogo notranji organi in žleze. Organi in žleze za ustrezno delovanje potrebujejo pravo količino hranil. Če je ravnovesje v telesu ogroženo, se telo odzove s simptomi. Ti simptomi so kazalniki bolezni, ki jo povzroči fizično neravnovesje. Ko je zaradi pomanjkanja ravnovesja ogrožena naravna odpornost, temperatura v telesu zraste ali upade. Razlika v telesni temperaturi razkrije vzrok simptomov. Telo je živ organizem, zato prepozna in sprejme minerale in druge sestavine, ki izvirajo iz živih (biotičnih) organizmov. Anorganskih substanc telo ne sprejme dobro, povzročajo tudi stranske učinke. Z merjenjem temperature na strateških točkah telesa je mogoče izvedeti, katera hranila telo pogreša, zaradi česar se pojavlja neravnovesje in kažejo simptomi. Z vnašanjem manjkajočih hranil v obliki nanomolekularnih hranil v oljih se ravnovesje v telesu, postopoma pa tudi njegova naravna odpornost povrneta in omogočita telesu, da se spopade z vzrokom in se trajno pozdravi po naravni poti. avgust/september 2012, številka 3| www.stotka.net| Stotka

STO03_30_31_planet.indd 31

31 6. 07. 12 12:23

ZDRAVJE: Rekreacija

Vratolomni skok v 50. rojstni dan Kaj je bolj adrenalinsko – skočiti s kolesom sedem metrov v globino ali osemnajst v dolžino? Odgovor bi lahko vedel Gorazd Stražišar, 52 let, legenda slovenskega gorskega kolesarjenja.

»Gremo na Vogar,« sem ga izzval in visokorasli Stražišar je bil s širokim nasmehom takoj za akcijo. Ne da bi za sekundo okleval, mi je ponudil najprimernejše kolo iz svoje zbirke in uvidel sem, da Gorazdove pripravljenosti, da v kateremkoli trenutku sede na kolo in te vzame s sabo na avanturo, ni treba po nepotrebnem preverjati. Po štirih dneh si že preveč upaš Mogoče mi bo poleti uspelo Stražišarja obiskati v kranjskogorskem Bike parku, ki ga vodi že deveto leto. Tam organizira tudi gorskokolesarske kampe za otroke, malo starejše otroke in nikoli odrasle otroke oziroma seniorje. Na množici grajenih lesenih objektov in bolj ali manj drznih poti te nauči, kako se spopasti z naravnimi ovirami na gorskokolesarskih poteh. Kamp traja štiri dni. »Pri tem športu moraš biti zbran. Peti ali šesti dan bi bil že utrujen, koncentracija bi ti upadla in če bi prve štiri dni prišel dobro skozi, bi postal korajžen kot hudič. Prvi dan gre super, malo si prestrašen, drugi dan se že spoznaš in ojunačiš, tretji dan si že vse upaš, četrti dan pa te je treba že vleči nazaj,« poznavalsko razlaga Gorazd. Pametno previdni Kot pravi Stražišar, so najbolj uživaški tečajniki prav v seniorskih kampih.

Gorazd Suhadolnik gorazd.suhadolnik@stotka.net

letel na tla: če je bilo vse dobro, je bilo super, če pa ne, je bilo pa oh in sploh. Nikoli pa se nisi zavedal, kaj si naredil.

Martin Plevnik

gospodu Stražišarju in njegovih divjih gorskih kolesih sem poslušal kar nekajkrat. Potem sem ga pred približno osmimi leti končno srečal. S poltovornjakom se je pripeljal k Bohinjskemu jezeru, s prtljažnika je viselo nekaj Elanovih gorskih koles.

Za gorsko kolesarjenje ni nikoli prepozno, pravi Gorazd Stražišar. Trideset, 40 in tudi več let stari, pametni ljudje, večinoma izkušeni kolesarji, ki si želijo malo napredovati.« Metodika učenja je seveda prirejena: otroci namreč nimajo nobenih zavor, pri starejših pa je ravno nasprotno, tako da jih je treba z različnimi prijemi spraviti čez mejo. »Odrasli imajo v glavi podzavestno zavoro, vozijo z manj kot 50 odstotki svojih zmožnosti, otroci pa seveda vozijo s 150 odstotki svojih zmožnosti,« pravi Stražišar. Pri petdesetih si izkušen, sposoben si, da predvidiš dogajanje. »V gorskem kolesarstvu se učimo, da se pri katerikoli stvari, ki jo počneš, zaveš poteka dogajanja. Včasih, v norih letih, je bilo drugače, pred prijatelji si se napihnil, se pripravil na, recimo, visok skok s kolesom in zapeljal čez rob. Potem se je vmes zgodilo nekaj, česar se nisi prav dobro zavedal in – bum – si pri-

Naš učni namen je, da se zavedaš, kako stvari potekajo, in da se (zlasti v zrelih letih) lotiš le tistega, kar obvladaš oziroma ko si res prepričan vase,« pravi Gorazd. Hkrati prostodušno priznava, da sam še vedno enkrat ali dvakrat na leto pristane na urgenci. Leta in modrost se pri njem še iščejo. »To je pač v človeku, nekdo je previden že od malega, drugi ne. Čeprav – kaj pa je sploh previdnost v življenju?« Bolečina je le izgovor Pri padcu ponavadi narediš napako že na začetku, pravi Gorazd, ker ne spoštuješ objekta, čez katerega se spuščaš. Niti ne gre za to, da se precenjuješ, le razpoložen nisi. »Včasih je dobro počakati. Pred leti ne bi čakal niti en dan, zdaj vseeno to lažje naredim,« priznava Stražišar. Je bila 50+ zanj pomembna prelomnica? »Seveda ne moremo proti času. Če živiš zdravo (karkoli že to pomeni), imaš lahko pri petdesetih takšno telo, kot so ga pred na primer petdesetimi leti imeli pri dvajsetih. Toliko časa sem že v športu, da se mi zdi, da je vse skupaj predvsem v glavi in da se ti pri 50+ ne ljubi več. Potem pridejo izgovori, da te nekaj boli in podobno. Mene od kolesarjenja vsak dan kaj boli, ampak če bolje pomislim, je tako že od 20. leta. Torej ne morem reči, da te telo omejuje. V določenem smislu seveda te, vendar pa občutek, žar in energija ostajajo isti. Bolj gre za to, da te okolica, ko si v teh letih, sili v takšno razmišljanje.«

32 Stotka |www.stotka.net| avgust/september 2012, številka 3 STO03_32_35_strazo.indd 32

6. 07. 12 12:24

Blaž Černilogar

Vsakič, ko greš skočit, te v črevesju začrviči in prav je, da te. avgust/september 2012, številka 3| www.stotka.net| Stotka STO03_32_35_strazo.indd 33

33 6. 07. 12 12:24

ZDRAVJE: Rekreacija

Kot v posmeh pa imamo v Sloveniji vrhunske razmere: obilico ravno prav visokih hribov in klimatske razmere, ki omogočajo kolesarjenje vse leto. Stražišar je prav s kolesom do obisti spoznal Slovenijo. Najljubša mu je še vedno Katarina nad Ljubljano, obožuje pa tudi Vršič po skritih planinskih potkah, Tromejo, labirint poti na Kobariškem in kobariški Stol, planinsko pot iz Bohinja prek Komne v dolino Tolminke, Nanos in Slavnik, Čaven, Matajur (na italijansko stran), Osp in Tinjan …

Za gorsko kolesarjenje ni prepozno niti pri šestdesetih, zatrjuje Stražišar, kranjskogorskega kampa se prav zdaj udeležuje možakar, ki je že zapeljal proti sedemdesetim, doslej najstarejši uporabnik bike parka pa je bil 74-letni Anglež. »Kar gledali smo ga. Ves dan je sam vozil po parku in bil je super zadovoljen,« pravi Stražišar, ki je prepričan, da gre pri vsej zadevi predvsem za stanje duha. Gorsko kolesarjenje je v resnici prijeten šport, mogoče je za telo prijaznejše le še plavanje. »Sediš, odmaknjen od prometa aerobno vadiš, navzdol pa lahko izbiraš težavnost spusta. Med tednom se vsako popoldne proti Toškemu čelu vije skoraj kolona gorskih kolesarjev, med njimi skoraj ni mulcev, bolj ali manj so vsi nad štirideset. V tem obdobju se človek pač zave, da mora nekaj narediti tudi zase, za svoje telo,« pravi Gorazd Stražišar. Planinci, lovci in uradniki Gorsko kolesarjenje ima pri nas le eno, zato pa toliko večjo težavo. S kolesom se sme uradno voziti zgolj tam, kjer se vozijo avtomobili. Zato niti ni jasno, zakaj sploh govorimo o gorskem kolesarjenju, saj po veljavni logiki v Sloveniji gorskih koles niti prodajati ne bi smeli. Zaradi stroge zakonodaje, ki gorskim kolesarjem prepoveduje vožnjo v naravi, je Gorazd Stražišar tudi malo političnega aktivista. V Kolesarski zvezi Slovenije deluje v odboru za gorsko kolesarstvo, podpira pa tudi Slovensko kolesarsko pobudo, ki poskuša v dialogu z zakonodajalcem doseči trezno omilitev uredbe o prepovedi kolesarjenja v naravnem okolju. Čeprav so v tujini z resnimi študijami že zdavnaj ugotovili, da je gorskega kolesarjenja preprosto premalo, da bi v naravi povzročilo resno škodo (tudi pritisk kolesa na tla ne naredi nič večje škode kot gornikov gojzar), pa kolesarjem v tipični slovenski maniri mečejo polena pod noge planinci in lovci, ljubosumni varuhi monopola nad zanimivimi gorskokolesarskimi tereni. Kot pravi Stražišar, so bile pred leti na terenu »moderne« celo grožnje lovcev s puško. Najnovejša »cvetka« gorskim kolesarjem prisoja celo krivdo za urbane izlete

Samo Vidic

Stražišarjev zlati moto je, da se ne smeš nikoli ustaviti, po njegovem mnenju pa to še posebej velja za tiste, ki tovorijo že osem križev.

Mene od kolesarjenja vsak dan kaj boli, ampak če bolje pomislim, je tako že od 20. leta. medvedov, ki bi menda z veseljem ostali v gozdu (ter pustili vaščane pri miru), če jih ne bi plašili podivjani kolesarji, ki se preganjajo po medvedovem naravnem okolju. Gorazd je sicer prepričan, da gorskim kolesarjem in medvedom največ škode povzročajo senzacij lačni mediji, preračunljivi kmetje (zaslužkarji na račun drobnice, ki jo pokončajo medvedi) in nepremakljivi politiki oziroma uradniki. Priznava pa, da se je med nekaterimi gorskimi kolesarji v zadnjih letih razpaslo »shuttlanje« – prevoz z avtomobilom na vzpetino in spust s kolesom z nje. »To počnejo predvsem mladi, ponavadi na lepo sončno nedeljo s hriba, na katerem je veliko pohodnikov. Razumljivo je, da se uničujejo poti in pojavljajo konflikti.« V daljave in globine, od Kranjske gore do Krvavca Ureditev te težave ne bi smela biti visoka umetnost, vendar Stražišar meni, da se gorskemu kolesarjenju v Sloveniji kljub temu ne piše dobro. »Na žalost smo ena od redkih modernih držav s povsem nasprotno ureditvijo od drugih. V tujini je gorsko kolesarjenje dovoljeno povsod, razen tam, kjer je izrecno prepovedano in letni turizem na račun kolesarjev odlično uspeva. Tudi pri nas lepo uspeva, vendar je vse skupaj povsem nezakonito.«

Prihodnje leto naj bi bila končana zahtevna gorska kolesarska pot s Krvavca pod gondolo do spodnje postaje žičnice. Projekt še ni dokončno legaliziran, dogovorili pa so se z občino in planinci in obeta se celo precedens: če gorskim kolesarjem uspe, bodo prestavili planinsko pot za potrebe kolesarstva. In potem bo mogoče Gorazd na krvavški poti spet uprizoril kakšen nov rekord. Med gorskimi kolesarji se namreč še vedno šušlja, da Stražišar v kranjskogorskem parku še vedno drži rekord v skoku v globino. »He, he, mogoče za gorske kolesarje 50+,« se izmika. »V dolžino smo enkrat merili in res sem najdlje letel, 18 metrov je zneslo.« V Kranjski gori imajo tudi dve kolesarski skakalnici, Debelo mamo in Velikega očka. Na eni je vertikalnega padca kar sedem metrov. »Sem si ga ponudil za 50. rojstni dan,« priznava Stražišar. »Rekel sem si, da si bom zapomnil za vse življenje, če uspe ali ne.« Lani je z Velikega očka že kar redno skakal, odvisno od razpoloženja, seveda. »To ni rutina. Vsakič ko greš, te v črevesju začrviči in prav je, da te. V glavi si moraš dopovedovati, kaj vse boš naredil. Če tehnično narediš vse pravilno – pravi trenutek odrineš, držiš kolo in ga lepo obrneš v smeri pristanka ter tako padeš na doskočišče, te niti ne zabije tako močno. Seveda pa moraš biti na kolesu nenehno dejaven, ne smeš čakati, da bo kolo naredilo vse namesto tebe.« Letos so odskok na Velikem očku spremenili, naredili so malo zahtevnejšega. »Nisem ga še šel skočit, sezona je še dolga. Časa imam še do konca oktobra. To je prednost zrelosti – ko si malo starejši, se ti nikamor več ne mudi,« reče Gorazd in takoj za tem pove, da se mu zdaj že mudi. Na kolo, seveda.

Stotka

34 Stotka |www.stotka.net| avgust/september 2012, številka 3 STO03_32_35_strazo.indd 34

6. 07. 12 12:24

Izpoln do 3. Časni

Revija Stotk

Med v ki bod

Izpolnjen sudoku izrežite in nam ga pošljite do 3. septembra 2012 na poštni naslov: Časnik Finance, revija Stotka, Dalmatinova 2, 1000 Ljubljana. Revija Stotka, Dalamatinova ulica 2, 1000 Ljubljana.

Med vsemi prispelimi rešitvami bomo izžrebali tri nagrajence, ki bodo prejeli Medexove nagrade:

KOLAGEN FLEX – obnavlja sklepni hrustanec in povečuje gibljivost sklepov

7 8

N KUPO N O KUP N O P N KU KUPO

Nagradni sudoku

9 4

STEVIA SUGAREL – naravno sladilo, odlično nadomestilo za sladkor in umetna sladila

WELLABY’S – zdravi brezglutenski prigrizki (trije različni okusi)

Klub

DA, 9,50 EUR (z DDV) + darilo

Označite:*

Sprejemam pravila in splošne pogoje članstva v Klubu Stotka ter določila o varstvu osebnih podatkov.

Ulica in hišna št.: Kraj:

Poštna št.: I

–

Telefon:*

Želim, da obvestite naslednje tri osebe o Klubu Stotka: E-naslov: E-naslov:

E-naslov:

Pravila in splošne pogoje članstva najdete na spletni strani www.stotka.net/klub Več informacij dobite na brezplačni telefonski številki 080 15 80 ali na www.stotka.net. Klubsko kartico Stotka in darilo boste prejeli najpozneje v 30 dneh po prejemu plačila članarine. V obdobju do prejema kartice kot izrazni znak za uveljavljane ugodnosti lahko uporabljate pozdravni dopis za nove člane, ki vsebuje člansko številko. Pristopnico pošljite na:

Časnik Finance, d.o.o. p.p. 374 1001 Ljubljana

V podjetju Časnik Finance, d. o. o., spoštujemo vašo zasebnost. Časnik Finance bo osebne podatke člana uporabljal za namene, ki izhajajo iz članskega razmerja. Podatke uporablja in skrbno shranjuje (za visoko raven varovanja podatkov jamči Časnik Finance) skladno z zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1-UPB-1, Ur. l. RS, št. 94/2007). Posameznik z včlanitvijo soglaša, da lahko Časnik Finance obdeluje njegove podatke v svojih zbirkah ter jih uporablja samo za analize članov, trženjske raziskave, za predstavitev izdelkov in storitev Časnika Finance, d. o. o., ter vabila na dogodke Časnika Finance in partnerskih podjetij Kluba Stotka ter jih brez privolitve člana ne bo posredoval tretjim osebam. Njegove osebne podatke lahko Časnik Finance hrani in obdeluje neomejeno oziroma do članovega pisnega preklica. Časnik Finance lahko hrani in uporablja osebne podatke člana za neposredno trženje tudi po prenehanju njegovega članstva oziroma do pisnega preklica njegovega dovoljenja. Član Kluba Stotka oziroma nekdanji član Kluba Stotka lahko kadarkoli zahteva (pisno na naslov Časnik Finance, d. o. o., Dalmatinova ulica 2, 1000 Ljubljana, prek elektronske pošte klub@stotka.net ali na drug način), da Časnik Finance trajno ali začasno preneha uporabljati njegove osebne podatke za neposredno trženje. Tudi če član prekliče dovoljenje za uporabo osebnih podatkov, ostane član Kluba. Časnik Finance je dolžan v 15 dneh ustrezno preprečiti uporabo osebnih podatkov za neposredno trženje ter o tem v nadaljnjih petih dneh obvestiti člana oziroma nekdanjega člana Kluba Stotka, ki je to zahteval. Vse stroške v zvezi s tem krije Časnik Finance. Časnik Finance, časopisno založništvo, d. o. o., Dalmatinova ulica 2, 1000 Ljubljana je vpisan v sodni register pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, reg. vložek. 1/31402/00, osnovni kapital znaša 2.795.860,00 EUR; ID številka za DDV: SI19093535. Direktor Peter Frankl.

STO03_32_35_strazo.indd 35

6. 07. 12 12:24

ZDRAVJE: Rekreacija

Pri 85 letih osvaja medalje v plavanju Z nedavnega svetovnega veteranskega prvenstva v plavanju v italijanskem Riccioneju se je 85-letni Rado Hočevar vrnil z zlato medaljo v plavanju na 200 metrov prosto in dvema srebrnima medaljama na 400 in 800 metrov prosto. Pred petimi leti se je prvič udeležil evropskega veteranskega prvenstva, ki smo ga Slovenci pripravili

v Kranju. »Na tekmovanje sem se prijavil predvsem zaradi bližine kranjskega bazena in na prigovarjanje prijateljev,« pojasnjuje Hočevar. Pozneje se je udeležil še dveh evropskih in dveh svetovnih veteranskih prvenstev. Lani, na primer, je na evropskem prvenstvu na Jalti prav tako osvojil zlato medaljo na 800 metrov prosto ter srebrni medalji na 200 in

400 metrov prosto. Če mu bo zdravje dopuščalo, se bo prihodnje leto udeležil tudi veteranskih olimpijskih iger. »Šport je bil vedno del mojega življenja. V mladosti in tudi pozneje sem, kljub zahtevni službi, vedno našel čas za smučanje, plavanje, tenis, tek in pohodništvo. Plavanje je moj najljubši šport, začel sem že pri šestih letih. Bil sem tudi aktiven plavalec

v dveh ljubljanskih plavalnih klubih,« pravi 85-letni Hočevar. »Plavanje je najbolj zdrav šport za starejše. Telo se razgiba, telesna teža je v vodi manjša, človek je bolj gibljiv in okreten, krepijo pa se tudi pljuča,« meni Hočevar. Poleg plavanja še vedno smuča in kot pravi, je v Kranjski Gori najstarejši smučar, ki se s prijatelji spusti tudi po tamkajšnji progi FIS.

Poletje in plavanje Plavanje je zanesljivo ena izmed najbolj vsestranskih oblik gibanja. Kako lahko njegovo koristnost za zdravje nadgradimo z drugimi športi?

lavanje je primerno za vse starostne skupine, še zlasti za starejše. Svetujemo vam, kje in kako se lahko razgibavate ter kako lahko popestrite plavanje z drugimi športnimi dejavnostmi. Že sam vzgon vode je dobrodošel za razbremenitev sklepov spodnjih okončin, kar je še posebej ugodno za ljudi s preveliko težo, pravi Borut Pistotnik,

Manja Pušnik manja.pusnik@stotka.net profesor na ljubljanski fakulteti za šport, sicer pa strokovnjak na področju podvodnih športov. Plavanje, ne le namakanje v vodi, ugodno vpliva na dihalni sistem (nekoliko hitrejše plavanje koristi tudi za ohranjanje aerobne sposobnosti) in na krvožilni sistem, saj pospeši kroženje

krvi po telesu, s tem pa vpliva tudi na boljšo prekrvljenost tkiv in krepi srčno mišico. Z izvajanjem gibov plavalnih tehnik v popolnih razponih in s popolnim iztegovanjem telesa se ohranjata tudi ustrezna gibljivost in delovanje sklepov. Plavanje je dobrodošla in ne prenaporna krepilna naloga tudi za roke in zgornji del trupa, pojasnjuje Borut Pistotnik.

36 Stotka |www.stotka.net| avgust/september 2012, številka 3 STO03_36_37_plavanje.indd 36

6. 07. 12 13:31

S plavanjem naj se starejši ukvarjajo čim pogosteje, saj je prav zanje to najprimernejša rekreativna dejavnost. Posebnih omejitev za starejše pri plavanju ni. Tako kot pri vsaki športni dejavnosti morajo le poslušati svoje telo in se izogibati pretiravanju – torej ne plavati prehitro glede na zdravstveno stanje (kar povzroča pretirano zadihanost ter visoko frekvenco bitja srca) in ne plavati predaleč, predvsem v odprtih vodah. Potapljanje za popestritev »Pri starejših je lahko nadgradnja in popestritev plavanja potapljanje na vdih, saj osnovna potapljaška oprema izboljša plovnost in tako olajša premikanje po gladini, hkrati pa omogoča opazovanje čarov podvodnega sveta,« poudarja Pistotnik. Vendar starejšim ne priporoča globljih potopov, zlasti če se s potapljanjem začnejo ukvarjati šele v poznejših letih. »Če se s potapljanjem na vdih ukvarjate že leta, potem ni treba odnehati, dokler vam telo takšno potapljanje dopušča. Priporočam pa občasen obisk pri zdravniku, da preveri vaše zdravje,« svetuje Pistotnik. Manj naporno, vendar tehnično zahtevnejše potapljanje je avtonomno potapljanje. Kolesarjenje, tek … Pistotnik starejšim odsvetuje eksplozivne športe, priporoča pa vzdržljivostne, takšne, ki manj obremenjujejo sklepe spodnjih okončin. Zato je po njegovem mnenju najboljša kombinacija plavanja in kolesarjenja. Seveda je tudi tek vzdržljivostni šport, vendar

Marta Zore plava, kolesari, skače, hodi v hribe Pevka, skladateljica in saksofonistka Marta Zore je fizično zelo dejavna. »Če se ne gibam, se ne počutim dobro,« pravi. Zaradi bližine kranjskega olimpijskega bazena vsaj dvakrat na teden plava, namesto teka in fitnesa pa doma skače po trampolinu ter tako skrbi za fizično kondicijo. Plavanje jo sprošča, saj je, kot pravi, to nekaj izjemno prijetnega in prvinskega. »Ker imam zelo razgiban poklic, je temu primerno razgibana tudi moja športna dejavnost. Včasih plavam, kolesarim ali pa se z najstniškim sinom odpraviva v hribe. Vse je odvisno od vremena in delovnega urnika,« še pojasnjuje Zoretova.

ga je treba izvajati na mehkejših podlagah (na primer na gozdnih in poljskih poteh), saj so pri tem sklepi že bolj obremenjeni. Športne igre, kot sta nogomet in odbojka, so zanimive zaradi druženja, socializacije in tekmovanja, posebno za tiste, ki jih igrajo že od mladosti. »Vendar jih je treba izvajati zadržano oziroma ne preveč agresivno, najbolje z vrstniki, ki imajo približno enake sposobnosti in ambicije v športu, da se ne bi pojavila prevelika tekmovalnost in s tem več možnosti za poškodbe,« dodaja Borut Pistotnik s fakultete za šport. Najprimernejše točke za plavanje Reka Soča je ena izmed najlepših in najčistejših slovenskih rek, primerna je za plavanje in druge vrste rekreacije. Območja, namenjena kopanju, so v Čezsoči, Tolminu, Kanalu in Solkanu. Seveda ne smemo pozabiti na Nadižo, ki je poleti zelo obiskana, saj se v najbolj vročih dneh ogreje do 21 stopinj celzija. Tudi reka Idrijca je za kopalce zanimiva, ker je zaradi bližine ceste laže dostopna – priporočamo plavanje v Bači pri Modreju. Pri plavanju v jezerih seveda ne moremo mimo Bohinjskega in Blejskega jezera, priporočamo pa tudi Podpeško in Šmartinsko jezero ter Ivarčko jezero v čudoviti pokrajini Podgore nad Prleškim vrhom. Nekateri zagotavljajo, da je solidna možnost za plavanje tudi v urejenem Kočevskem jezeru. Kopalce vabita še Kolpa in Krka, ki s svojimi mirnimi predeli ponujata možnosti tudi za različne druge dejavnosti. Čeprav Slovenija ne premore veliko morja, ga je vseeno dovolj, da se lahko prepustite uživanju in plavanju v morski vodi. Eden izmed lepših predelov na slovenski obali je prav gotovo polotok Debeli rtič, priporočamo pa tudi plavanje v koprskem kopališču Žusterna, v Simonovem zalivu ali v Mesečevem zalivu v Strunjanu. V sosednji Avstriji je kar nekaj jezer, ki so znana prek meja te države. Med njimi je prav gotovo najbolj znano Vrbsko jezero, priporočamo pa tudi obisk jezera Wolfgangsee, kjer boste poleg plavanja lahko še jadrali, deskali na vodi in uživali v drugih vodnih športih. Idealni jezeri za kopanje sta tudi Lunzer-See (v Spodnji Avstriji) in Irrsee (v bližini Salzburga). Stotka

Tanja Pirc: Zakaj plavam in tečem Dvainštiridesetletna mamica treh najstnikov, sicer pa vodja trženja v Semenarni, se s tekom ukvarja sedem let. »Začetek ni bil preprost, ker nikoli nisem bila ljubiteljica teka. Prvih kilometrov sem se lotila sistematično, program teka sem oblikovala ob pomoči tekaških strokovnjakov. Ker sem bolj trmasta, sem vztrajala in se po približno pol leta vadbe že udeležila organiziranega teka na deset kilometrov v Radencih,« pravi Tanja Pirc. Vsako leto si za cilj postavi, da se bo udeležila vsaj štirih tekmovanj in se tako »nežno« prisili, da teče vsaj trikrat na teden. Lani se je v okviru priprav na Ljubljanski maraton prvič vključila v skupinsko vadbo triatlonskega kluba v Kamniku. Občasno se je udeležila tudi plavalnega treninga in že ob prvem resnem skoku v vodo je ugotovila, da v vodi delajo druge mišice. »Ne le da je plavanje odlična vadba za krepitev mišic na rokah in hrbtu, je tudi odlična zamenjava za tek, ko je vreme slabo in pozimi, ko je hladno,« pravi Tanja. Urnik teka in plavanja prilagaja vremenu in količini časa, ki ga namenja športu. V najboljšem primeru to pomeni, da na teden preteče približno 35 kilometrov, dvakrat na teden trenira s tekaškim trenerjem. Plavalni trening je enkrat ali dvakrat na teden in takrat odplava 1.500 metrov prsnega plavanja. »Najboljša kombinacija bi bila še s kolesarjenjem, vendar mi za to zmanjka časa. Poleg teka in plavanja bolj iščem aktivnosti, ki jih počnemo skupaj z otroki. Ob koncu tedna se tako od spomladi pa vse do jeseni skoraj vsak konec tedna odpravimo v gore. Kar nekajkrat sem bila že povabljena na igro golfa, vendar ta šport zahteva vsaj tri ure skupne aktivnosti. Mogoče, ko se bom naveličala teka,« pravi Tanja Pirc.

avgust/september 2012, številka 3| www.stotka.net| Stotka STO03_36_37_plavanje.indd 37

37 6. 07. 12 13:31

ZDRAVJE: Partnerstvo

S klikom do ljubezni

Osebni arhiv

Metka in Srečko, ki sta se spoznala prek spleta, sta predlansko jesen svojo ljubezen zapečatila s poroko.

Če menite, da v jeseni življenja ne morete spoznati sorodne duše, se motite. Partnerja lahko najdete tudi po drugačni poti – prek spleta ali na organiziranih dogodkih za samske.

etka in Srečko, vsak s svojo življenjsko zgodbo, sta iskala resno zvezo in se našla prek spletnega portala ona-on.com. Aleš je prejšnjega in zdajšnjega partnerja prav tako našel na spletnem portalu za istospolno usmerjene GayRomeo. Mojca, ki svojega partnerja sicer še ni našla, pa se udeležuje dogodkov za samske in ostaja optimistka.

»Ko sem se pred leti razšla z možem, sem se odločila, da moram v življenju nekaj spremeniti. Takrat nisem bila vešča uporabe računalnika. Po naključju sem zasledila, da obstajajo spletne strani, na katerih se ljudje med seboj povezujejo in spoznavajo. Ker sem iskala nov krog ljudi, sem se brez velikih pričakovanj prijavila na spletni portal ona-on.com,« pripoveduje Metka iz Maribora. Je mati dveh, zdaj že odraslih otrok, lani je zakorakala v petdeseta leta. Ko se

Manja Pušnik manja.pusnik@stotka.net razideš, pravi, se tudi prijatelji ne morejo odločiti, na katero stran bi se postavili. Zato je bilo v tistem hipu najbolje začeti spoznavati nove ljudi, po popolnoma drugačni, novi poti. Pred osmimi leti se je prijavila na spletnem portalu in v profilu zapisala svoje želje. »Pri tej starosti namreč natančno veš, kaj želiš, zato nisem nič ovinkarila,« pravi Metka. Zgodba s srečnim koncem Leto dni se je prek portala le pogovarjala in spoznavala različne ljudi in tako srečala enega od zdajšnjih najboljših prijateljev. »Vedela sva, da se kot partnerja ne bova ujela, postala pa sva dobra prijatelja,« pripoveduje. Pred dobrimi šestimi leti pa se je zgodilo: prek portala je spoznala vdovca Srečka, očeta dveh

otrok, se z njim srečala in se zaljubila. Predlansko jesen sta na hrvaškem otoku Murter ljubezen zapečatila s poroko. »Nisem se nameravala poročiti, vendar so si to želeli najini otroci, midva pa sva se strinjala,« pojasnjuje Metka. Ugotovila sta, da ne želita ostati sama, saj želita skrbeti drug za drugega, zato sta se tudi tako hitro »ujela«. Metka priznava, da na portalu veliko ljudi išče zveze za občasna srečanja, flirtanje ali le za seks, nekateri pa iščejo predvsem prijatelje. Vendar, če na začetku v profilu zapišeš, kaj želiš, in se ne pretvarjaš, kdo in kakšen si, potem lahko najdeš osebo, ki ti ustreza, meni Metka.

CMY

Po petdesetem težko najdeš pravega Po 50. letu je gotovo težko najti partnerja, saj se ljudje v tem obdobju družijo le z določenimi ljudmi in se niso pripravljeni spoznavati prek

38 Stotka |www.stotka.net| avgust/september 2012, številka 3 STO03_38_41_onlinedate.indd 38

6. 07. 12 13:33

M v z

spleta, pravi. »Pri tej starosti tudi veš, kaj želiš, in, seveda, da nihče ni popoln. O ljudeh imaš popolnoma drugačno mnenje, kot si ga imel pri 16 letih. Metka tako svetuje: bodite iskreni, pogumni in ne pričakujte preveč, saj boste hitro razočarani. In ne nazadnje: ne izgubite upanja!

Največji spletni portal za zmenke pri nas V zadnjih dveh letih število uporabnikov spletne strani ona-on.com raste, v povprečju od 15 do 20 odstotkov na leto. Starejših od 30 let je 80 odstotkov uporabnikov, največ je starih od 35 do 55 let, torej takih, ki so že imeli resne zveze oziroma so bili poročeni in so se s partnerjem razšli.

Mojčina zgodba še brez Vsak dan se v povprečju trije pari odjavijo s spletne strani, kar pomeni, da so srečnega konca uporabniki našli resnega partnerja, pravi Luka Kogovšek, lastnik spletnega »Čeprav sem zelo komunikativna portala ona-on.com. in se rada družim z ljudmi, sem se v trenutku, ko se mi je zaradi smrti Spletno stran na mesec obišče okoli sto tisoč uporabnikov, od tega je 50 moža končal dolgoletni odnos, tisoč takih, ki aktivno iščejo partnerja. znašla v velikem krogu znancev in prijateljev, ki živijo svoje življenje in Ekipa spletnega portala skupaj z različnimi partnerji organizira tudi spoznavso večinoma v partnerskih odnosih. ne dogodke v živo. Tako so se na primer ob 25. maju, dnevu mladosti, srečali Spoznala sem, da v tem krogu ne obiskovalci spletne strani. Nekateri dogodki so namenjeni zabavi, drugi spobom spoznala moškega, ki bi lahko znavanju in druženju, organizirali pa so tudi potovanja in križarjenja. postal kaj več kot le znanec ali prijatelj. Razveselila sem se, ko sem sebi enakimi, ni se ti treba spreneZavedala se je, da ne moreš kar tako, našla možnost, da skupaj z ekipo vedati in igrati. Tam si preprosto s klikom oziroma s pritiskom na Dogodkov za samske vstopim v nov zato, ker si želiš partnerja. Selektivno gumb, spoznati človeka, ki bi postal svet in spoznavam ljudi, ki imamo se odločam za dogodke in si želim, več kot le znanec ali prijatelj. Po nekaj skupnega: želimo živeti naprej da bi bilo več takih, kjer bi bili tudi njenem mnenju so tovrstni dogodki in spoznati nove ljudi. Podobno kot moški mojih let,« pravi Mojca. Ti se za samske odlična priložnost, da se sama se tudi oni spopadajo z novo kar nekako skrivajo oziroma se teže bolje znajdeš v samski vlogi, se nauresničnostjo in si želijo ljubezni odločajo za aktivnejše iskanje novečiš1 opazovati, ter toplega odnosa,« pripoveduje DEBITEL_203 x 132mm_PANASONIC_SENIORD_POREZAVA_press.pdf 4.7.2012 9:24:47odpirati in spoznavati. ga partnerja. »Veliko laže navežeš stik, saj si med 57-letna Mojca.

Naročniški paket

SeniorD

€ Za 5esec m na 1 uro va te k kličeslovens! a vs mrežja o

Seniorji si pri Debitelu svoj naročniški paket sestavljamo po svoje!

Panasonic KX-TU301

CMY

Mi smo vedno za akcijo! STO03_38_41_onlinedate.indd 39

€

60€

redna cena

Več informacij na www.debitel.si in 041 400 100 Ponudba velja do razprodaje zalog v naročniškem paketu SeniorD ob vezavi za 24 mesecev. Cena vključuje DDV. Fotografija je simbolična. Za morebitne tiskarske napake ne odgovarjamo.

6. 07. 12 13:33

ZDRAVJE: Partnerstvo

Moški raje posedajo za točilnim pultom ali na kavču Mojca za zdaj še ni našla sorodne duše, saj, kot pravi, to ne gre na silo. »To je še teže, ko si starejši in imaš za sabo zgodovino, ki te sili k previdnosti. Pa tudi želje so bolj izoblikovane,« pravi Mojca. Ovdovela je pri 33 letih in tudi takrat ni bilo lahko najti sorodne duše. »V vsakem obdobju je težko, saj ni prav veliko možnosti, da kar tako nekoga srečaš in spoznaš, si želiš z njim živeti in deliti vsakdan. Danes, ko sem stara 57 let, mi je še veliko teže,« pripoveduje. Meni, da so ženske veliko bolj dejavne in prizadevne za svojo notranjo rast ter si bolj želijo kakovostnih odnosov in zvez. »Zdi se, da moški raje posedajo za šankom ali pred televizijskimi zasloni,« pravi Mojca. Partnerja zaman iskala prek spleta Partnerja je poskušala najti tudi prek spleta, vendar je ugotovila, da ji to ni pisano na kožo, saj je po njenem mnenju le stik s človekom tisto pravo, ki sporoča, da si želiš še odkrivati. »Seveda je tudi splet ena izmed možnosti, da se z nekom dobiš ter začneš odkrivati morebitne skupne želje in interese, vendar je to le začetek, ki mogoče odpre vrata,« pravi Mojca.

Še vedno ostaja optimistka, saj čuti, da je nekje »tisti pravi«, s katerim se bosta srečala. »V tem času pa moram počistiti z vsemi svojimi bolečinami in strahovi,« sklene Mojca.

Idealna priložnost za zmenke Dogodki za samske so prva organizacija pri nas, ki se ukvarja predvsem s pripravo različnih dogodkov za tiste, ki želijo spoznati nove ljudi.

Istospolni teže najdejo partnerja Aleš je prejšnjega in zdajšnjega partnerja spoznal prek nizozemskega spletnega portala za geje, lezbijke in biseksualce GayRomeo. S prvim partnerjem sta bila v zvezi skoraj štiri leta, z zdajšnjim sta skupaj leto in pol. »V lokalih v Ljubljani in širši okolici težko spoznaš moškega za resno zvezo. Tudi sicer za istospolno usmerjene ni lahko najti zares pravega partnerja,« pojasnjuje 41-letni Aleš. Priznava, da na tem spletnem portalu okoli 90 odstotkov uporabnikov išče partnerje le za seks. »Kar nekaj časa traja, da prek spleta najdeš pravega človeka, se z njim spoznaš v živo in se začneš družiti. Ali pa tudi ne,« pravi. In koliko Slovencev tako išče partnerja? »Takrat ko si na spletni strani, vidiš, koliko moških je na spletu in tudi iz katerih držav so. Seveda so na tej strani tudi Slovenci, kar nekaj sto jih je lahko hkrati, zlasti pozno zvečer,« odgovarja Aleš.

Gre za druženja ob kulinaričnih razvajanjih ob mizi za šest (trije pari), hitre zmenke, organizirajo tudi kuharske delavnice, pokušnje vin in koktajlov, umetniške delavnice, različne športne dejavnosti (na primer bovling in vodene vadbe s športnimi strokovnjaki) pa tudi potovanja – lansko jesen so se prvič odpravili na Bali. Največ ljudi, ki obiskuje tovrstne dogodke, je starih od 25 do 45 let, že kmalu bodo poskušali pritegniti tudi starejše od 50 let, pravi Nina Slapnik, direktorica organizacije Dogodki za samske. Ugotovili so namreč, da gre za starostno skupino, ki je »lačna« druženja, predvsem pa si želijo pritegniti moške, ki se tovrstnih dogodkov ne udeležujejo pogosto. Ženske v teh letih so bolj odprte in si želijo spoznati moške, vendar jih na žalost skorajda ni, pravi Slapnikova. Samski se najraje udeležujejo hitrih zmenkov (tako imenovani speed dating), udeležba na dogodkih pa je plačljiva.

Irena Herak

Pri tistem, ki ima v profilu le gole fotografije, pravzaprav takoj veš, da ne išče resne zveze, ampak le partnerja za seks. Nekateri sploh ne objavljajo fotografij, a je zato tudi zanimanje zanje manjše. Aleš pravi, da je v tujini precej laže najti partnerja kot pri nas, predvsem zato, ker so države večje od naše in ker je razumevanje homoseksualnosti tam večje. »V Berlinu, Madridu in Barceloni se na primer veliko laže sprehajata moška z roko v roki, tega pri nas še ne vidiš,« razlaga Aleš.

»V lokalih v Ljubljani in širši okolici težko spoznaš moškega za resno zvezo. Tudi sicer je istospolno usmerjenim težko najti zares pravega partnerja,« pojasnjuje Aleš, ki je partnerja našel prek portala za geje, lezbijke in biseksualce GayRomeo.

Slabih izkušenj s spoznavanjem moških prek spleta nima, je pa slišal zgodbo, kako se je skupina Slovencev prek spletnega portala dogovorila za zmenek z mlajšim fantom in ga v njegovem stanovanju grobo pretepla. Stotka

40 Stotka |www.stotka.net| avgust/september 2012, številka 3 STO03_38_41_onlinedate.indd 40

6. 07. 12 13:33

KULTURA

Galerije in muzeji vabijo Konceptualna akcija: Yoko, Lennon, Tito Razstavišče Monfort, Portorož, do konca avgusta 2012 Postavitev del je poklon nekemu času, zgodovinskemu trenutku in srečanju treh velikih zgodovinskih osebnosti. Izkazalo se je, da je konceptualni umetnici, uglednemu svetovnemu pop glasbeniku in državniku, sicer pripadnikom različnih kultur, bila zelo blizu in skupna ideja o miru. Akterji te akcije so povezali svojevrstno umetniško senzibilnost: Yoko Ono in John Lennon kot ustvarjalca in umetnika svetovne veljave, Tito pa kot samosvoj ljubitelj umetnosti, predvsem fotografije. Yoko Ono in John Lennon sta poslala Titu, podobno kot drugim takrat pomembnim svetovnim voditeljem, dva želoda, da bi ju posadil v čast miru v svetu. Za ta plemeniti umetniški koncept je Tito pokazal razumevanje in navdušenje, zato je v parku njegove predsedniške rezidence zrasel visok hrast, danes star polnih 45 let. Kot je želela Yoko Ono, je hrast svojevrstna spomeniška skulptura, spomenik miru. Razstava fotografij Alenke Slavinec: Plečnikova simfonija Križank Park Tivoli, Ljubljana, do 3. septembra 2012 Razstava je posvečena 60-letnici ljubljanskega festivala in 140. obletnici rojstva arhitekta Jožeta Plečnika. Na ogled je 120 platen s fotografijami, posnetimi v Križankah. Prikazujejo ljudi, publikacije, zastave in druge predmete, povezane s festivalom Ljubljana in njegovo zgodovino.

zavo z umetnostjo nogomet pojavlja kot metafora za vprašanja moči, denarja, delovanja sistema umetnosti, njene vloge v sodobni družbi, identifikacije posameznika z idoli, socialnih vprašanj in podobno.

Konceptualna akcija: Yoko, Lennon, Tito

Lepa igra – razstava o nogometu in umetnosti

Goto 1982 – Razstava računalnikov in računalniške opreme Lepa igra – razstava o nogometu in umetnosti Mestna galerija Ljubljana, do 23. septembra 2012 Razstava poskuša z domiselnimi in zanimivimi prevodi prek umetniških projektov različnih avtorjev združiti po mnenju številnih dva nasprotna svetova: nogomet in umetnost. Kaj imata

skupnega šport in umetnost oziroma natančneje, kaj imata skupnega nogomet in umetnost? Razstava z naslovom Lepa igra ni namenjena razmišljanju in iskanju primerjav med nogometom in umetnostjo z vidika estetike, temveč predstavitvi izbranega segmenta umetniških projektov, kjer se za pove-

Razstava mobilnih filmov Fast movies Maribor, Evropska prestolnica kulture 2012, od 2. do 30. septembra 2012 Mobilni telefoni, žepne kamere … skratka nove naprave za avdio-vizualno ustvarjanje v rokah umetnikov ustvarijo filme, ki dokumentirajo tako uprizoritveno umetnost kot spontano, intimno in celo politično dogajanje. Umetniški filmi priznanih mednarodnih umetnikov, posneti z mobilnimi telefoni, so zbrani pod naslovom Fast movies. Goto 1982 – Razstava računalnikov in računalniške opreme Muzej novejše zgodovine Slovenije, do februarja 2012 Ob 30-letnici računalnika ZX spectrum, ki je veljal za enega najbolj priljubljenih hišnih računalnikov osemdesetih let dvajsetega stoletja, je na razstavi o zgodovini računalnikov na ogled več kot sto računalnikov in druge računalniške opreme od leta 1960 do danes. Spomladi leta 1982 je na trg prišel legendarni ZX spectrum. Čeprav takratni sistem navadnim državljanom ni dovoljeval uvoza tovrstne tehnologije, se je »mavrica« nekako pretihotapila v mnogo slovenskih domov. Od takrat smo bili priča strahovito hitremu razvoju informacijskih tehnologij, ki je posegla na vsa področja človekovega delovanja in bivanja. Ogled razstave je brezplačen. Stotka

avgust/september 2012, številka 3| www.stotka.net| Stotka STO03_38_41_onlinedate.indd 41

41 6. 07. 12 13:33

DENAR: Nasveti

Marta na misiji: Kako do treh dodatnih tisočakov? Martina obletnica poroke, ta pomembna, okrogla, bo čez tri mesece. Svojega dragega bi rada presenetila z nepozabnim eksotičnim potovanjem, v njeni denarnici pa zeva velika luknja. Kaj naj stori?

e ni denarja, ni eksotike, bo pomislil marsikdo. A Marta je vztrajna in se ne bo vdala brez boja. Časa ima tri mesece, da pride do treh tisočakov. Najbolj logična bi bila pot v banko, vendar je to ena od dražjih možnosti. Obstaja še kup drugih. Poglejmo, kaj vse lahko stori.

Marja Milič marja.milic@finance.si vade, zanemariti pa ne gre niti stroškov goriva oziroma prevoza. Marti bi se na primer precej poznalo,

če bi se recimo odpovedala vožnji z avtom v službo ali če bi si poiskala sopotnika ter si tako strošek znižala za polovico.

Poiščite rezerve v proračunu Marta bo najprej preverila svoj proračun – koliko vsak mesec ustvari in koliko porabi. Pri dohodkih ni neznank, pri odhodkih pa se vedno najdejo rezerve. Če konec meseca na računu ne ostane nič, je treba poiskati potratneža, ki odžira denar. Pripraviti mora seznam vseh izdatkov, jih razdeliti na neizogibne, nujne, ki jih je mogoče zmanjšati, in druge, brez katerih lahko preživi. To bo Marti olajšalo delo pri iskanju dodatnih evrov, vendar prav gotovo ne treh tisočakov. Vendar vsak evro šteje. Stisne lahko recimo pri nakupih, tako da jih skrbno načrtuje, »čveku« po mobilnem telefonu in še kje. Tako lahko privarčuje vsaj 50 evrov na mesec, torej 150 evrov v treh mesecih. Prav razvade navadno najbolj udarijo po denarnici – alkohol, cigarete, sladkarije in razne gurmanske raz-

42 Stotka |www.stotka.net| avgust/september 2012, številka 3 STO03_42_45_denar.indd 42

6. 07. 12 12:34

Naredimo hipotetičen izračun: če bi vsak dan dala na stran tri evre (kolikor stane približno škatlica cigaret ali dve stogramski čokoladi), bi v mesecu dni privarčevala 90, v treh mesecih pa 270 evrov. Povečajte prihodke Če Marta na odhodkovni strani ne more narediti nič več, lahko morda na dohodkovni. Verjetnost, da bi v treh mesecih zaslužila tri tisočake, je majhna, skoraj nična, a kmečka logika je jasna: zrno do zrno pogača, kamen na kamen palača. Kako lahko torej zasluži denar? Najlažje bo, če vpraša delodajalca, ali lahko v okviru podjetja opravi kakšno dodatno delo. Lahko uporabi tudi kakšne hobije ali znanja, lahko recimo inštruira, varuje otroke, prevaja, čisti stanovanja. Ali se Marti splača tako zelo pretegniti za dodatne evre, bo presodila sama. Če bi vsak mesec zaslužila dodatnih 50 ali sto evrov, bi v treh mesecih imela v žepu od 150 do 300 evrov več. Dodatni zaslužek bo manjši za davke, ki jih seveda mora plačati.

Prodajte šaro, ki je ne potrebujete V stanovanjih, kleteh in na podstrešjih je ponavadi precej stvari, na katerih se že leta in leta nabira prah. Marta naj pogleda, kaj ima in česa že vsaj tri leta ni uporabljala. Rabljeni radii, vaze, slike, igrače, otroški vozički, kolesa, smuči, star denar in knjige, pohištvo, šivalni stroj in druge stvari, ki so jih najbrž uporabljali še babice in dedki. Morda je kateri od teh predmetov pravi skriti zaklad, vreden tudi več sto evrov. Zapomnite si! Za skoraj vsak izdelek se najde kupec. Vprašanje je le – za kolikšno ceno. Da ljudje čedalje več prodajajo stare, rabljene predmete, kaže tudi hiter pregled po spletni tržnici Bolha.com, v rubrikah Hobi in zbirateljstvo ter Umetnine in pohištvo, kjer je objavljenih skupaj skoraj 60 tisoč oglasov. Nekateri svoje predmete tudi oddajajo. Prek spletne strani Najel.bi je mogoče najti oglase za oddajo različnega orodja, kosilnic, koles, celo poročnih in maturantskih oblek, strešnih kovčkov … Ker je

poletna sezona, bi lahko Marta recimo oddajala strešni kovček za 20 evrov na teden. Če bi ga oddala najmanj petkrat v treh mesecih, bi zaslužila sto evrov za nič dela. Lahko bi oddajala tudi avto, ko ga ne bi potrebovala. Pred nedavnim je namreč zaživela skupnost Posodiavto.si. Ceno vsak postavlja sam, priporočena je okoli 20 evrov na dan. Če bi avto posodila desetkrat v treh mesecih, bi za to dobila 200 evrov. Tudi z oddajo premoženja v najem se ustvari dohodek, od katerega je treba plačati davke in zaradi česar bo končni izkupiček osiromašen. Težava je tudi v tem, da bi se Martini oglasi lahko izgubili v množici oglasov, to pa bi pomenilo, da kupcev in najemnikov v treh mesecih ne bi našla. Zato mora oglase narediti čim bolj opazne, in sicer tako, da jih opremi s kakovostnimi fotografijami, lokacijo za prevzem, stopnjo ohranjenosti predmeta in drugimi podatki, vključno s ceno, brez te prodaja ali najem težje steče. Izkoristi lahko tudi moč družabnih omrežij. S prodajo lahko poskusi tudi v starinarnicah, antikvariatih ali na bolšjakih. Zlato Zlatnino imajo v skoraj vsakem domu. Cena te žlahtne kovine se je v štirih letih okrepila za skoraj 2,5krat. Ta hip je unča (31,1 grama) čistega zlata na borzi vredna 1.260 evrov. Zato je čas za prodajo zlatnine, če je to res potrebno, primeren.

rst

Varčujte! Marti priporočamo, naj vsak mesec takoj, ko prejme plačo in druge morebitne dohodke, del zaslužka preusmeri na poseben račun.

Priporočljiv znesek je deset odstotkov od vseh dohodkov. Pri tisočaku je to sto evrov, v treh mesecih torej 300 evrov. S tem bo bolj omejena in bo zato zapravila manj.

avgust/september 2012, številka 3| www.stotka.net| Stotka STO03_42_45_denar.indd 43

43 6. 07. 12 12:34

DENAR: Nasveti

po 20 letih pa je ta naložba prosta davka. Izstopnih stroškov večina dzujev ne zaračunava. Če varčuje prek naložbenih življenjskih zavarovanj, se ji odpoved oziroma odkup zavarovanja pred potekom 10 let ne splača, lahko pa zahteva predujem oziroma delni odkup zavarovanja. Gre za obliko posojila v višini od 50 do 90 odstotkov vrednosti premoženja na polici, odvisno od zavarovalnice. Seveda pri tem zaračunajo obresti za izplačan predujem, od 2,75 do sedem odstotkov, znesek pa ni obdavčen.

Mesečni obroki in preplačilo posojila

v višini tri tisoč evrov za različne dobe odplačevanja Ročnost (v mesecih)

Znesek posojila* (v EUR)

Mesečni obrok (v EUR)

Preplačilo posojila (v %)

3.192

246

3.261

136

3.359

Vir: lastni izračun; op.: upoštevali smo šestmesečni EURIBOR plus 4,1 odstotka; *v znesek sta vključena stroška zavarovanja in odobritve

Marta lahko proda zlato verižico, uhane, zlato uro, kovance, morda zlat zob. Kje? Zadnji dve leti kot gobe po dežju rastejo poslovalnice za odkup zlata in srebra, odkupujejo pa ju tudi zlatarne. Cene odkupov se med poslovalnicami precej razlikujejo, zato naj si Marta vzame čas in obišče nekaj teh poslovalnic. Koliko lahko sploh dobi? Bolj ko je čisto zlato, večji je izkupiček. Odkupna cena recimo osemkaratnega zlata (to pomeni, da je čistost zlata 33-odstotna) je okoli 11 evrov, 14-karatnega 20, 18-karatnega 26, 24-karatnega (čistost zlata je 99,9-odstotna) pa okoli 35 evrov za gram.

lahko namenila za potovanje, vendar mora biti to prej izjema kot pravilo. Pri odločitvi naj upošteva cilj varčevanja in poseže le po rezervah, ki so namenjene kritju nepričakovanih stroškov. Zato odsvetujemo porabo prihrankov, namenjenih recimo za dodatno pokojnino. Da pridemo do svojega denarja, lahko tudi nekaj stane. Denar, ki ga imate na bančnem računu, preprosto dvignete, bolj zoprno je, če je vezan in se sprosti šele čez nekaj časa. Banke predčasno prekinitev depozita kaznujejo z visokimi stroški. V takšnih primerih bančniki celo svetujejo najem premostitvenega posojila.

Poglejmo še hipotetično. Za 14-karatno zapestnico, težko 11 gramov, bi Marta iztržila približno 220 evrov.

Če bi Marta prodala točke vzajemnega sklada, bi morala plačati davek od doseženega dobička – torej razliko med prodajno in nabavno vrednostjo točke. Lestvica obdavčitve je padajoča, v prvih petih letih je 20 odstotkov (naslednje leto se dvigne na 25), nato pa se v vsakem nadaljnjem petletnem obdobju zniža za pet odstotnih točk,

Porabiti prihranke? Marta ima prihranke in se ne more odločiti, ali bi za uresničitev načrta ob obletnici poroke posegla v to rezervo. Manjši del prihrankov bi

Banka je zadnji izhod v sili Za vse do zdaj navedeno je potrebno veliko samodiscipline in odrekanja. Marsikdo bi se zato preprosto že kar takoj odpravil v banko, ki ponuja bližnjico do cilja. V tem primeru se najprej splača vprašati za posojilo v svoji banki, saj so posojila za nekomitente ponavadi dražja. Upoštevati je treba stroške odobritve in zavarovanja posojila, kar lahko nanese od tri do pet odstotkov celotnega izposojenega denarja, odvisno od zneska in banke. Daljša je ročnost posojila, več plačate za izposojeni denar (glej tabelo). Po denar k sorodnikom? Marta za posojilo lahko vpraša tudi sorodnike in prijatelje, zelo verjetno pa ti nimajo treh tisočakov kar pri roki. Marsikdo bi se tej možnosti izognil, saj bi si ob morebitnih težavah z odplačilom lahko nakopal večno zamero sorodnika. Poleg tega bi se lahko zgodilo, da bi morala pojasnjevati, zakaj si je privoščila nove čevlje, namesto da bi odplačala posojilo. Najpomembneje pri tem je, da si postavite jasna pravila: koliko denarja, za kaj, za koliko časa, kako ga boste vračali in višino obresti. Nekateri obresti sorodnikom ne bi računali, a se je vseeno smiselno dogovoriti tudi za vsaj minimalne obresti. Lahko se sklene tudi posojilna pogodba, ki je brezplačno na voljo na spletni strani posoja.com. Posojeni denar je mogoče zavarovati tudi z zastavo kakšnega predmeta, na primer avtomobila, zlatnine … Vrednost tega mora biti sorazmerna z vrednostjo posojila. Dogovor lahko sklenete tudi s stiskom rok, pri tem pa bo kljub temu bolje, če bo navzoča tudi kakšna priča.

DE O

www

44 Stotka |www.stotka.net| avgust/september 2012, številka 3 STO03_42_45_denar.indd 44

6. 07. 12 12:34

Abanka 20

Če se Marta želi izogniti vpletanju najbližjih v finančne zagate, lahko poskusi dobiti posojilo tudi tako, da objavi oglas na spletni borzi posojil, kot sta posoja.com ali izikesh.com, kjer ponujajo posojila tako fizične osebe kot tudi nekatera podjetja. Najpomembneje je, po koliko bi si lahko denar sposodila. Previdna bo morala biti zlasti zaradi prevarantov, ki lahko prežijo na teh spletnih straneh. Iz varnostnih razlogov bi se morda kljub temu raje obrnila na banko. Zastavljalnice Nekatere možnosti so lahko tudi dražje od bančnega posojila, kot je zastava predmetov v zastavljalnicah. Tam lahko Marta zastavi skoraj vse, kar je novejšega datuma, od fotoaparata, prenosnega računalnika, avtomobila … Menda imajo v zastavljalnicah sicer najraje predmete iz žlahtnih kovin. Svoj oglas pa lahko objavi tudi na spletni zastavljalnici zastavljalnica.net. Ponavadi zastavitelji dobijo posojilo v vrednosti tretjine do največ polovice vrednosti predmeta. Torej, če je

NOVO DEPOZIT NA ODPOKLIC

Uporabni spletni naslovi Bolha.com Spletna tržnica, na kateri lahko prodate stare, rabljene predmete. Najel.bi Spletni portal z oglasi za oddajo in najem predmetov Posodiavto.si Spletna skupnost za souporabo vozil Posoja.com Spletna borza posojil Zastavljalnica.net Spletna zastavljalnica in borza posojil

predmet vreden 500 evrov, bi bila višina posojila med 170 in 250 evri. Z zastavo nastanejo tudi stroški. Nekateri računajo ležarino, drugi cenitev predmeta, oboje

pa znaša okoli deset odstotkov vrednosti predmeta na mesec, kar je precej več kot posojilo v banki. Pri bankah je mogoče zastaviti vrednostne papirje, na primer delnice. Gre za tako imenovano lombardno posojilo. Ker je vrednost delnic številnih slovenskih podjetij na rekordno nizkih ravneh in je promet z njimi tako rekoč usahnil, bi sicer takšno posojilo v zdajšnjih razmerah precej težko dobili oziroma bi bilo to povsem odvisno od tega, katere delnice so banke sploh pripravljene vzeti v zastavo. Sklep Marta in njen partner sta skupaj že dolgo časa, zato bi bilo za njun družinski proračun smiselno, da se projekta lotita skupaj. V tem primeru bi bil učinek navedenih možnosti lahko dvojen. Če ne zbereta zadosti denarja, lahko potovanje preložila na poznejši datum, romantiko pa si lahko medtem z malo domišljije pričarata tudi doma – zastonj. Takšne izdatke je vseeno najceneje financirati z lastnim, ne pa z izposojenim denarjem. Stotka

Naj vaša majhna dejanja vodijo do velikih ciljev. Varčevanje z majhnimi ali večjimi zneski vam lahko uresniči tako majhne kot velike cilje. Izkoristite odlično priložnost – varčujete lahko že od 20 EUR na mesec. Preverite tudi našo ponudbo za vezane vloge že od 250 EUR. Ob vezavi večjih zneskov lahko sklenete tudi vezane vloge z mesečnim izplačilom obresti. Novo v Abanki: Depozit na odpoklic - vezan, vendar na voljo! Prava izbira za vse, ki bi želeli svoj denar varno naložiti za daljši čas in hkrati imeti možnost, da vezavo predčasno zaključite. Obiščite nas v eni od 40 poslovalnic Abanke po Sloveniji.

www.abanka.si l Abafon 080 1 360

STO03_42_45_denar.indd 45 Abanka 2012 VarcevanjeD Oglas Jul12 203x132.indd 1

6. 07. 12 12:34 4.7.12 13:24

DENAR: Zaposlitev

Kako sem našla sanjsko službo Da, res je. V smehu rada povem, da imam sanjsko službo. Našla sem jo pri sedeminpetdesetih. Jožica Rogelšek stotka@stotka.net

Kariero sem začela v Kovinotehni Celje, v času Jugoslavije največjem trgovskem podjetju. Ko sem kot 20-letno dekle prvič stopila v poslovno hišo in se vzpenjala po marmornatih stopnicah v svojo pisarno, se mi je zdelo, da sem v Ameriki. Bila sem ponosna, da sem del tega. Imeli smo veleblagovnice v Požarevcu in Zaječarju in delala sem na oddelku, na katerem smo odobravali potrošniška posojila za območje Srbije. Potem sem bila na plansko-analitičnem oddelku, analizirali smo minula obdobja in načrtovali prihodnja, računali indekse pod sto in nad sto – vse na roke, seveda. Lastna trgovina v Šoštanju Želela sem si novih izzivov in leta 1990, takoj ko je zakonodaja to omogočila, sem odprla svojo trgovino v Šoštanju. Prodajala sem šolske potrebščine in darilni program. Tudi Mirko Tuš je delal v Kovinotehni in nekako v istem obdobju sva šla na svoje. Danes je tam, kjer je, sama pa sem po desetih letih žal končala trgovsko zgodbo.

Osebni arhiv

ačunalnik, telefon in kava, to so moji delovni pripomočki. Pisarno imam doma, kar je poseben privilegij. Nobenega stresa na cesti, zjutraj pri izbiranju garderobe, oblikovanju pričeske in ličenju, nobenih kartic v službi, ki beležijo vsako zamujeno minuto, in zloveščih šefovih pogledov.

Jožica Rogelšek na svojem delovnem mestu. Biti podjetnik je posebna izkušnja. Vsak dan prinese nov boj in včasih je res težko, a kreativnost in svoboda, ki se ti ob tem ponujata, odtehtata vse hudo, data ti krila. Zadnje mesece je slišati, da javni delavci sploh ne vedo, kako se denar služi. Rekla bi, da marsikateri od njih res ne ve. Od leta 1990 mi ni nihče plačal dopusta, malice, potnih stroškov, regresa in bolniškega dopusta do 30 dni. Za vse sem morala poskrbeti sama, in ko sem poplačala vse dajatve, zame, ki sem, če je bilo treba, delala tudi 24 ur na dan, velikokrat ni ostalo nič. Poslovni prostor je bil moja last, torej nisem plačevala najemnine, računovodstvo sem si vodila sama,

prodajala sem, delala v nabavi, čistila … A mi ni bilo težko. Svoboda odločanja, neodvisnost, kreativnost in podjetnost spodbujajo posebno motivacijo, ki te žene naprej. Vstani, pojdi in delaj Prihod velikih trgovcev, kot sta Spar in Mercator, je za nas male pomenil začetek konca. Tudi z mojo trgovino je bilo tako. Priznanje poraza je za podjetnika hud udarec, da si to priznaš pravi čas, pa je posebna umetnost. Številni tega ne zmorejo in zabredejo v dolgove, včasih celo v tragedijo. Potrebuješ pogum, da si rečeš, prav,

46 Stotka |www.stotka.net| avgust/september 2012, številka 3 STO03_46_47_rogel.indd 46

6. 07. 12 12:44

danes in Medicina in ljudje. Po telefonu in računalniku komuniciram z direktorji, podjetniki, zdravniki … To so dragoceni trenutki in izkušnje. Skozi tržno rdečo nit je vsak stik vendarle drugačen in v teh kratkih pogovorih zaznam utrip naše družbe, podjetij in posameznikov.

to je bilo to, obrneš list in greš novim izzivom naproti. Nisem imela časa za objokovanje in smiljenje sami sebi. Znanka je govorila: VPD je formula, ki te gotovo popelje iz stiske. VPD – Vstani, pojdi in delaj! Te formule sem se spomnila v trenutkih malodušja in vedno je delovala. V vmesnem času, ko sem iskala svojo priložnost, sem za založnika iz Velenja naredila knjigo Topolšica – moj kraj. Obiskala sem vse hiše v Topolšici, skupaj približno 250, jih poslikala in z njenimi prebivalci oblikovala posamezne zgodbe. V poletnem soncu, vse je cvetelo in živelo, so nastale čudovite fotografije, prebivalci pa so aktivno sodelovali pri nastajanju knjige in jo po izidu tudi zelo lepo sprejeli. Opravila sem tudi tečaj za pedikuro. Na Zdravstveni šoli v Celju sem bila najstarejša udeleženka, na teoretičnem izpitu sem od približno 20 udeleženk prva oddala izpitne pole ter zanje dobila odlično oceno. Samoiniciativna, preprosta, uspešna Žalostne zgodbe na televiziji se me dotaknejo kot vsakogar, ki ima vsaj malo čuta za sočloveka. Po drugi strani pa sem kar malo jezna, ko zaznam, da ljudje kar čakajo, tarnajo, obtožujejo državo in sistem, pri tem pa prav malo naredijo sami. Menim, da je dela dovolj, le tistih udobnih služb iz prejšnjih časov ni več. Sedeti na istem stolu 40 let je tako ali drugače dolgočasno, saj pri tem otopiš, izpoješ se in potem nisi zadovoljen sam s sabo, pa tudi podjetju daš vsak dan manj. Moraš se počutiti živega in koristnega, ustvarjalnega, v nenehni rasti in iskanju, ne smeš se bati sprememb in novih priložnosti. Mislim, da bi morala vlada čim prej spet dati na mizo »malo delo« in omogočiti vsakomur, da si najde delo in legalno dela to, kar si želi in zna. Morala bi spodbujati inovativnost, samoiniciativnost, učljivost in jo nagrajevati s preprosto in hitro administracijo ter dovoljenji. Takšna je tudi moja zgodba. Samoiniciativna, preprosta in uspešna.

Biti in ostati človek Čas je verjetno največji sovražnik vodstvenih ljudi. Dan je kar prekratek za vse obveznosti in velikokrat je čutiti izgorelost. »Nimam časa brati, moram delati,« velikokrat slišim, po drugi strani pa se sogovorniki zavedajo, kako zelo potrebujejo dobro in hitro informacijo, analizo ter poglobljen komentar. Radi tudi predlagajo, o čem naj pišemo.

Jožica se najlepše sprosti na svojem vrtu.

VPD je formula, ki te gotovo popelje iz stiske. VPD – Vstani, pojdi in delaj! Te formule sem se spomnila v trenutkih malodušja in vedno je delovala.

Trženje od doma Zasledila sem razpis podjetja Finance, d. o. o., da iščejo tržnika za svoje edicije v telefonskem studiu. Časnik Finance sem od nekdaj rada prebirala in od vsega, kar je na trgu, tudi najbolj cenila. Vau, to bi delala! A do Ljubljane imam 80 kilometrov! Poklicala sem in predlagala, da bi delala od doma. Prijazna gospa na drugi strani je bila malo v zadregi, ker tako še niso delali. A me ni odslovila. Stavila sem na to, da je podjetje dovolj prožno in odprto, da bo sprejelo izziv. Sprejelo ga je, dogovorili smo se za delo. Zdaj kot samostojna podjetnica od doma že leto dni uspešno tržim časopis Finance, reviji Manager in Moje finance ter časopisa Medicina

Zelo pogosta beseda je kriza. Veliko ljudi je strah prihodnosti, pri nekaterih je že sedanjost na robu preživetja. Na hitro pokomentiramo politiko, gospodarske razmere in že hitimo vsak k svojemu delu in kljub vsemu nekako pozitivno sklenemo pogovor, odločeni, da gremo naprej. Velikokrat moram poklicati kakšno zveneče medijsko ime. Na začetku sem še imela zavore, komplekse in predsodke, kako bom opravila pogovor, kmalu pa sem ugotovila, da so tudi ti le ljudje. Tega sem se zelo razveselila. Biti in ostati človek! Samo to šteje. V svojem delu res uživam. Mir na vrtu Rada imam ljudi in ta iskren ter nevsiljiv pristop mi odpre vsaka vrata. Nujna pa je samodisciplina. Po jutranji kavi z možem se ob osmih preselim v pisarno, pošljem pozdrav v Ljubljano in pri delu vztrajam do 16. ure. Ves dan sem povezana z vodjo v Ljubljani in izmenjava informacij ob sodobni tehnologiji nemoteno teče. Priznati moram, da sem po delovnem dnevu malo le utrujena. Takrat mi najbolj pomaga sprostitev na zelenjavnem vrtu, ob ribniku ali na terasi med rožami, pa sprehod s kužkom do Šoštanjskega jezera. Srečna sem doma, zato je to zame tudi najlepši dopust. Ne potrebujem nič več. Dopoldne sem v stiku z desetinami ljudmi, popoldne pa uživam v svojem miru. Stotka

avgust/september 2012, številka 3| www.stotka.net| Stotka STO03_46_47_rogel.indd 47

47 6. 07. 12 12:44

DRUŽBA: Glosa

Zakaj imajo finančniki tako radi upokojence Izpoved upokojenca, ki se čudi svojemu magnetizmu, s katerim privlači zavarovalniške, bančne, finančne in druge svetovalce.

Lojze Javornik lojze.javornik@finance.si

li imate tudi vi občutek, da so v trenutku, ko ste se upokojili, vsi pozabili na vas? Pa saj to sploh ni res! Poglejte samo, kako smo upokojenci priljubljeni pri akviziterjih in finančnih svetovalcih. Skoraj ne mine teden, da me ne bi poklical kak izvedenec in mi ponudil pomoč pri vlaganju denarja. Res prav ganljivo, kako trdno zaupajo v mojo finančno moč. V zadnjem času sem posebno izkušnjo doživel z zgovorno gospo (mimogrede, tovrstni izvedenci so večinoma ženskega spola), predstavnico neke naše zavarovalnice, ki jo bom v tem zapisu preprosto imenoval Največja, ker nočem nikogar posebej omenjati in po krivici zapostavljati vseh drugih zavarovalnic ter njihovih akviziterjev, ki se vedejo natančno enako. Če takemu svetovalcu/ki poveste, da že imate sklenjeno življenjsko zavarovanje, to ne ohladi njegove/njene vneme: »Samo poglejte našo najnovejšo ponudbo, in spoznali boste, da se vam veliko bolj splača skleniti pogodbo z nami.« In če rečete: »Pa saj mi od pokojnine ne ostaja toliko denarja, da bi si privoščil še eno zavarovanje«, vam pojasni, da se pač lahko odločite za nižjo premijo. Sploh pa je to zavarovanje, ki

vključuje tudi varčevanje. Če nimaš denarja, ga torej privarčuješ! Enkratna priložnost Potem sem se spomnil, da mi zavarovalne pogodbe z Največjo ureja njen zastopnik. In odobrava mi posebne popuste prav zato, ker vsa zavarovanja sklepam v paketu z njim, tako vsaj pravi. Vendar za zagnano svetovalko niti to ni ovira. »Produktov, ki vam jih predstavljam, vaš zastopnik ne pozna in vam jih ne more ponuditi,« mi je rekla s tonom, ki me je opozarjal, naj bom hvaležen za enkratno priložnost, ki se mi je ponudila z njenim obiskom. Pa saj to je tako, kot da bi se pogovarjal z mojstrom za hišna popravila. Denimo, če vam pušča vodovodni odtok in pokličete inštalaterja, bo na hitro ošinil zadevo in vprašal: »Kdo vam je pa tole zafušal?« Ko poslušate njegovo naštevanje, kaj vse je narobe v vaši kuhinji, vas začenja prežemati občutek sreče, da je vaš skromni dom obiskal strokovnjak, ki bo v nekaj minutah z mezincem leve roke za vselej odpravil kapljanje. Toda ko sem približno desetkrat padel na to finto, sem dojel, da kritiziranje drugih ni noben dokaz o mojstrovih sposobnostih. Zdaj me zanima le to, ali bo mojster odpravil napako in koliko bo za to zaračunal. In opazil sem, da obstaja precej

48 Stotka |www.stotka.net| avgust/september 2012, številka 3 STO03_48_49_svetov.indd 48

6. 07. 12 12:45

V prvi osebi

močna obratno sorazmerna povezava med količino govoričenja in delovnimi sposobnostmi. Naj skrajšam: poklical sem svojega zavarovalnega zastopnika in ga vprašal, ali ima Največja zavarovalnica zame kot upokojenca res neke ugodnosti, ki mi jih on ne more ponuditi. Seveda se ni strinjal in gospa se je morala posloviti. Le kako, za vraga, me najdejo Tako nikoli ne bom izvedel, kaj mi je pravzaprav želela ponuditi. Toda to me niti ne zanima preveč. Bolj me vznemirja vprašanje, kako Največja zavarovalnica izbira naslove strank, kamor pošilja svoje akviziterje sklepat zavarovalne pogodbe. Ali načrtno izbira zavarovance, ki sodelujejo z njihovimi zastopniki? Ali se jim zdi dobra politika, da njihov akviziter trka na vrata njihovih zavarovancev in jih prepričuje, naj nehajo sodelovati z zastopnikom, s katerim morda delajo že leta? Ali so v Največji pričakovali, da jim bom hvaležen, če mi pošljejo nekoga, da v meni ustvarja dvom o sposobnostih njenega zastopnika, s katerim že leta sodelujem? Ob tem se sprašujem, kje za vraga dobijo ti ljudje mojo telefonsko številko, v zadnjem času tudi številko mobilnega telefona. Za zdaj mi še nihče od njih ni naravnost odgovoril na to vprašanje. Gospa, vi vendar izgubljate denar! Sicer pa poleg zavarovalnic in bank, ki so vsaj znane in pravzaprav veš, kdo je v ozadju, delujejo tudi različne bolj sumljive agencije zvenečih imen. Z eno od teh ustanov ima izkušnjo moja mama. Že pred mnogo leti je sprejela nasvet izvedenca take družbe, ki jo bomo imenovali Dober finančni nasvet. Kupila je točke skladov, ki so nato izgubili več kot polovico vrednosti. Saj se niti ne spomni, ali je svetovalec še vedno isti, gotovo pa jo iz iste ustanove. Od takrat občasno pokličejo in ji ponujajo nove nasvete. Televizijska poročila so vsak dan polna novic o krizi, zato dobrega nasveta ne gre kar tako zavračati. Ker pa ima moja mama že devet križev, me je prosila, naj jo spremljam. Sprejme naju mlajši mož, ki se vede strogo poslovno in začne povpraševati, kolikšne prihodke in prihranke ima moja mama. Ko mu pove za točke skladov, reče: »Gospa, vi vendar izgubljate denar!« Seveda vzajemni skladi večinoma poslujejo bolj slabo. Toda kaj vi svetujete? »Finančne sklade te in te družbe za upravljanje.« Imate pa res preveč časa Toda na ta pogovor sem se pripravil in našel sem podatek, da ima družba Dober finančni nasvet pogodbo o sodelovanju prav s to družbo za upravljanje. Je že tako, ljudje smo nezaupljivi in hitro pomislimo na možnost prevare: na primer, kaj pa, če mi tale možak skladov ne ponuja zato, ker so dobra in varna naložba, ampak preprosto zato, ker ima z upravljavcem pogodbo in dobi provizijo za vsak sklenjen posel? Finančnega svetovalca pa je zanimalo samo, kje sem izvedel za pogodbo, in ko sem mu povedal, da sem podatek našel na spletu, mi je rekel: »Vi imate pa res preveč časa.« Jaz pa se nisem dal in sem mu rekel, da sem opazil tudi objavo o blokadi njihovega žiro računa. Takrat je izvedenec triumfiral: »Vidite, da imate napačne informacije. Blokiran račun ima podjetje Dober finančni nasvet. Mi pa smo družba Še boljši finančni nasvet. To sta dve različni družbi.« Da imata isti naslov, je pač naključje. Ali bi vi lastni materi priporočili takšne finančne svetovalce?

Stotka

»Used'te se, stric!«

a nisem več najstnik, mi je bilo prvič povedano pred tridesetimi leti, ko sem bil v Kristusovih letih, kar pomeni, da sem lahko brez škode za karkoli in kogarkoli grizel jekleno gradbeno armaturo. Iz Trnovega sem se peljal z mestnim avtobusom, dve nabriti smrklji, bolj študentki kot dijakinji, sta se šarmantno dvignili s sedežev in rekli: »Used'te se, stric!« Bil sem tako šokiran, da sem res stopil korak naprej, potem pa smo se vsi trije smejali dobri šali. Danes se mi ta šala v različnih vsebinah in pestrih pakiranjih dogaja domala vsak dan. Prikrito in neprikrito. Izrazna oblika je, da se mlajši čudijo, če zmorem kaj, česar v teh letih ne bi smel ali pa se menda ne spodobi. Na primer veleslalomski spust po pobočju Vitranca. V enem kosu. Lepo pa jim je, ko čemu nisem kos, čeprav bi po njihovem moral biti. Med take primere gre selitev trodelnih, nesestavljenih omar v deveto nadstropje bloka na Savski v Ljubljani. Kaj sta starost in njena uporabnost? Težko in lahko vprašanje. Ni ostre meje med starostjo in mladostjo, čeprav je nekako določeno, da v starost zaidemo po šestdesetem letu, po petdesetem pa so Abrahamova leta, ko marsikdo doživi vrhunec poslovne in siceršnje kariere, danes se ta meja spušča. Kar je seveda sijajno, zakaj ne bi bili ljudje na vrhu po tridesetem, ko, kot rečeno, lahko pregriznemo jekleno palico. V časih, ki jih živimo, so taka vprašanja še bolj glasna. Ker za mlade ni dela, stari pa se nočejo umakniti v zapečke. Omrežja delujejo, solidarnost je učinkovita, če imaš moč. Mladi je nimajo, niso se še povezali, metanje granitnih kock v parlament ni obrt in tudi lobiranje ne. To ni niti nobena od tekočih ali prihajajočih revolucij, sadove vedno poberejo nerevolucionarji. Poglejte samo v vznožje egiptovskih piramid. Vedno je kje kakšen mubarak. Vendar ne gre za to, to so bolj ali manj ekscesi. Pravo vprašanje je, ali družba, država lahko najde takšno obliko trga dela, na katerem bi starejši še v poznih letih lahko ponudili svoje sposobnosti, mladi pa po končanem šolanju tako rekoč praviloma takoj dobili priložnost za delo in napredovanje. Evropa je kljub krizi na takšni socialni in gospodarski ravni, ki bi tak model trga dela omogočila brez posebnih težav. Če bi bila seveda volja, če ne bi bila glavna težava stare celine, kako naj banke in bankirji dobijo nazaj svoj zakockani denar. Čeprav so enota Evropske unije posameznik, družina in skupnost, ne pa banke. V zvezi s starostjo sta od pamtiveka dva modela. Po enem so odsluženi starci izginili v gluhoto noči. Nikoli več jih nihče ni videl. Po drugem, enako starem, so v dobro skupnosti delili nasvete, modrovali do zadnjega. Včasih tudi v škodo mladih idej, a vedno se je uravnalo. Biti brez dela, nikomur potreben je enako hudo tako za dvajsetletnika kot za njegovega dedka. Še posebej, ker je, če družba funkcionira, dela vedno za oba. Marjan Bauer, marjan.bauer@finance.si

avgust/september 2012, številka 3| www.stotka.net| Stotka STO03_48_49_svetov.indd 49

49 6. 07. 12 12:45

DRUŽBA: Družinske vezi

Servis babica Bodite to, kar ste, veselite se življenja. Pustite vnukom, da počnejo to, kar si želijo, predvsem pa jim berite, berite in še enkrat berite. In sprehajajte se z njimi. To bi bil glavni nasvet treh babic, ki smo jih vprašali, kako preživljajo čas, ko pazijo na svoje vnuke.

ublicistka Manca Košir, nekdanja novinarka nacionalne televizije Nina Komparič in novinarka Financ Vera Avšič so babice, ki občasno pazijo na svoje vnuke. Kaj vse počnejo z njimi, s kakšnimi težavami se srečujejo in kaj svetujejo babicam ter dedkom, da bi čim bolj uživali v skupnih trenutkih z vnuki? Manca Košir je babica trem vnukom: najstnikom, 17-letni Taji in 14-letnemu Tinu, najmlajša je petletna Tesa.

Manja Pušnik manja.pusnik@stotka.net En dan v tednu, največkrat je to sreda, je rezerviran za vse tri vnučke, pravi. In kaj počnejo? »Prepustimo se trenutku, ki se nam dogaja. Zelo si prizadevamo, da se veliko igramo. In ker se imamo lepo, smo vedno skupaj,« odgovarja. Ko najstnika Taja in Tin pišeta naloge (ali pa se učita in potrebujeta mir), se Manca z najmlajšo Teso odpravi v knjižnico, kjer si vedno izposodita natančno šest knjig. Šest zato, ker je to pravljično število. »Vse tri vnuke, tako Tajo kot

Tina in zdaj tudi Teso, sem naučila, da se je treba vedno in vsemu čuditi. Če se človek čudi in je radoveden, potem je življenje zanimivo do smrti,« pravi Koširjeva. Nenavadne dogodivščine na poti v neznano Skupaj kuhajo (kot pravi Manca, so otroci kar naprej lačni), nakupujejo na tržnici, peljejo psa na sprehod, kolesarijo, se rolkajo, igrajo nogomet. Izjemno radi skupaj obiščejo prirodoslovni in seveda tudi etno-

Irena Herak

Manca Košir babicam in dedkom svetuje: »Radostite se življenja, bodite to, kar ste, in zaupajte vnukom!«

50 Stotka |www.stotka.net| avgust/september 2012, številka 3 STO03_50_51_babice.indd 50

6. 07. 12 12:46

pravi. Z vnučki veliko rišejo, barvajo, se igrajo, skupaj gredo na igrišče ali pa na sprehod po bližnjem gozdu. Vnukom se neizmerno rada posveča in paziti nanje je velik užitek, poudarja. »Pomembno je, da se posvetiš željam vnukov in da počneš tisto, kar jim je tisti trenutek všeč,« meni Nina Komparič.

grafski muzej in galerije. Predvsem pa veliko berejo. Med vožnjo z avtom si vedno pripovedujejo uganke in pojejo. »Vsako leto se odpeljemo na izlet v neznano in takrat nam je najlepše, saj nikoli ne vemo, kam gremo in kaj bomo tam počeli,« pripoveduje Manca Košir. Zelo je živahno in zanimivo, pravi. Vnučki so bili njen navdih pri pisanju številnih kolumn. S kakšnimi težavami se srečuje, ko pazi na otroke? Morda na neurejena in umazana igrišča? »Takšnih težav nimamo. Če je igrišče umazano, potem je umazana tudi naša zadnjica,« pravi. Vsem babicam in dedkom svetuje, naj jih ne bo strah za vnuke in naj jih nikar ne učijo: Joj, ne delaj tega ali onega, ker se boš umazal! Pazi, da ne boš padel! »Predvsem se radostite življenja! Bodite to, kar ste, naj vas ne bo strah in zaupajte otrokom,« svetuje Manca Košir. Pri babici veliko berejo Nina Komparič, upokojena novinarka nacionalne televizije, je še pred časom izobraževala mlade novinarje, zdaj pa se posveča štirim vnukom – devetletnemu Valu, štiriletni Zoji, triletni Ladeji in leto dni staremu Timonu. Med tednom tretješolca Vala po pouku pripeljejo k babici, skupaj pregledata nalogo, obnovita znanje in veliko bereta. Ker Vala zelo zanimajo

živali in geografija, se o tem z babico tudi veliko izobražujeta – bereta knjige ali pa gledata posnetke z devedejev. V knjižnico ne hodita, saj jo Val obiskuje s starši. »V kabinetu, kjer imamo knjižnico, smo vnukom – za vsakega posebej – uredili posebne police s knjigami. Tam so tudi knjige mojih otrok, občasno kupim še nove. In ko si vnučki zaželijo branja, vzamemo knjigo, ki jim je všeč, in beremo,« pravi Nina Komparič. Po njenem mnenju je vloga starih staršev, da pomagajo, ne pa da vnuke vzgajajo. Štiriletni Zoji in triletni Ladeji so, kot večini deklic, zelo všeč kraljične, princeske, pa Sneguljčica in Pepelka, zato se z njimi tako tudi igra. »Včasih sem dobra, včasih pa slaba vila,«

Po mnenju Nine Komparič je pomembno predvsem to, da se posvetiš željam vnukom in da počneš tisto, kar jim je tisti hip všeč.

Irena Herak

Vera Avšič pravi: »Ko si starš, imaš številne druge obveznosti, ki so bolj v ospredju. Ko imaš vnuke, je laže, saj si že bolj sproščen, prepustiš se jim in preprosto uživaš.«

Branje in igranje je lahko tudi poučno Vera Avšič, še vedno polno zaposlena novinarka na časniku Finance, je babica triletne Taje, največ časa pa z vnukinjo preživi ob koncu tedna. Čeprav ima med tednom veliko obveznosti, na Tajo občasno popazi tudi med delovnikom, če je nujno. Mamica triletne Taje je namreč medicinska sestra z dopoldanskim in popoldanskim delovnikom in včasih se zgodi, da mora Vera vskočiti kot varuška. »S Tajo zelo veliko bereva, predvsem tiste knjige, ki so zapuščina mojih dveh sinov. Tako za zdaj bereva bolj preproste pravljice, na primer Rdečo kapico in Tri prašičke. Vendar se vedno trudim, da je med branjem tudi kaj poučnega. Tako Taja spoznava tudi črke, številke, barve in se med igro oziroma branjem še kaj naučiva,« pojasnjuje Avšičeva. Triletna Taja knjige izbira predvsem po slikah, zato so med njenimi najljubšimi knjigami slikovni slovarji, babica Vera pa ji med gledanjem slik pripoveduje različne zgodbice. S sinovo družino konce tedna največkrat preživijo na Bledu, kjer se s Tajo odpravita na jezero, krmita račke in labode, se spuščata po toboganu in se igrata na bližnjih igriščih. »Na Bledu so igrišča zelo lepo urejena, zato se Taja tam z veseljem igra,« pravi Vera. Ker ima triletna punčka izjemno rada konje, morata obiskati tudi tamkajšnji konjeniški klub. »Taja izjemno uživa ob tem, ko opazuje druge jahače,« pravi babica Vera. Je zdaj, ko je babica, kaj drugače kot takrat, ko je imela svoje otroke? »Seveda,« odgovarja Vera. Ko si starš, imaš številne druge obveznosti, ki so bolj v ospredju. Ko pa imaš vnuke, je laže, saj si že bolj sproščen, prepustiš se jim in preprosto uživaš. Nekako veš, da so ti trenutki izjemno dragoceni,« pravi Vera Avšič. Vsem babicam in dedkom svetuje, naj bo njihov strah za vnuke na vajetih. Stotka

avgust/september 2012, številka 3| www.stotka.net| Stotka STO03_50_51_babice.indd 51

51 6. 07. 12 12:46

UČENJE: Znanost

Misterij medceličnega sporočanja Intervju z Robertom Zorcem, enim izmed mednarodno najuspešnejših slovenskih znanstvenikov s področja biotehničnih in biomedicinskih ved v Sloveniji.

aziskovalno področje profesorja z Medicinske fakultete, direktorja biomedicinskega podjetja Celica in člana londonske ustanove Academia Europaea, sta molekularna celična fiziologija in patofiziologija celice. »Do danes še ni razumljen proces medceličnega sporočanja in ta ‚misterij‘ je v ospredju raziskav vrhunskih laboratorijev po svetu in tudi našega,« pravi Zorec, ki je že pred leti neodvisno od drugih laboratorijev uvedel nove raziskovalne metode. V zadnjih dveh letih se je profesor Zorec med drugim ukvarjal s pripravo študije uporabe celic za zdravljenje rakavih obolenj, velik trenutni izziv pa je, kot pravi, uporaba znanja temeljnih fizioloških problemov in njegova usmeritev v razvoj aplikativnih raziskav. Prav tako sta izziva tudi uporaba celic za pripravo celičnih zdravil in uporaba celičnih procesov za razvoj in selekcijo novih molekul, kandidatov za nova zdravila. Zaradi dolgoletne tradicije farmacevtske industrije bi bila lahko Slovenija v medicinski biotehnologiji po Zorčevem prepričanju prav pri vrhu te gospodarske panoge.

Ali lahko opišete svoje ožje področje raziskovanja v okviru znanstvene vede, s katero se ukvarjate? Že v gimnaziji me je zanimala biološka membrana, ki je tanka kot opna milnega mehurčka (nekaj nanometrov) in obdaja vse celice v našem telesu. Nekatere od teh celic imajo tudi značilnost, da ustvarjajo bioelektrične pojave (so šibki električni generatorji) in omogočajo komunikacijo v živčevju in endokrinih organih. S tem področjem nevrobiologije se še danes ukvarjamo v naših laboratorijih, predvsem tako, da

Gorazd Suhadolnik gorazd.suhadolnik@stotka.net raziskujemo posamezne celice in njihove sestavne dele. Kako celice delujejo, je osrednje vprašanje v fiziologiji, interdisciplinarni vedi, ki je temelj tudi za medicino. Celice človeškega telesa so evolucijsko recentna (nedavna) iznajdba. Pojavile so se šele pred tisoč do dva tisoč milijoni let in se od celic bakterij ločijo predvsem po tem, da so po volumnu vsaj tisočkrat večje. Zaradi povečane velikosti so se v njih razvili celični predelki (jedro, mitohondriji, lizosomi, endoplazemski retikulum, sekretorni mešički …). Za razumevanje možganskih celic so najpomembnejši sekretorni organeli, nekaj deset nanometrov veliki mešički, ki vsebujejo in skladiščijo signalne molekule. Ko se membrana mešička spoji z membrano, ki ovija celico, se lahko vsebina mešička izloči v zunajcelični prostor in na okoliške celice. To je ključni korak medceličnega sporočanja. Do danes še ni razumljen proces, ki omogoča zlivanje (fuzijo) bioloških membran, in ta »misterij« je v ospredju raziskav vrhunskih laboratorijev po svetu, kakor tudi našega. Za študij tega procesa smo uvedli več preparatov v celični kulturi: posamezne nevrone, hipofizne celice, celice maščevja, imunske celice in tudi rastlinske celice. Za vse to pa smo morali pred leti uvesti neodvisno od drugih laboratorijev tudi nove raziskovalne metode (elektrofiziološke, optofiziološke in druge), po katerih smo znani po svetu. Uvedba novih metod je pomemben napovedovalec razvoja – pogoj za razvoj – na tem področju znanosti.

S čim se znanstveno, raziskovalno ukvarjate zadnji dve leti? Zadnji dve leti se je delo osredotočalo na tri vsebine, kjer smo prispevali nove (paradigme) koncepte v razumevanju temeljnih bioloških procesov. Prvič, v procesu fuzije membran so rezultati pokazali, da je fuzijska pora, vmesno stanje v procesu zlitja dveh membran, relativno energetsko stabilna struktura, ki ima premer manjši od nanometra. Premer pa je odvisen od velikosti mešička. Drugič, raziskave na možganskih celicah glije (živčno oporno tkivo, ki preskrbuje nevrone s hranili, op. a.), ki po številu celo prekašajo nevrone in je zanje zadnjih sto let veljalo, da so le pasivna podpora nevronom, so pokazale, da aktivno sodelujejo v procesiranju informacije v možganih, a v počasnejši časovni domeni kot nevroni. Ta novi pogled v nevroznanostih se je utrdil tudi zaradi pionirskih poskusov, ki smo jih izvedli pri nas. Pri teh celicah smo tudi odkrili nenavadno lastnost, da se mobilnost sekretornih mešičkov dinamično uravnava in da zdravila, ki so bila pred kratkim uvedena v zdravljenje multiple skleroze, vplivajo tudi na te na novo odkrite procese, ki so temelj za novo vloženo patentno prijavo. Tretja vsebina je študij presnove glukoze v posameznih celicah. Za glukozo vemo, da se v plazmi natančno uravnava, da pa se uravnava koncentracija te posebne energetsko pomembne molekule tudi znotraj celice, še ni bilo izmerjeno. Naš laboratorij je prvič pokazal, da hormon adrenalin stimulira presnovo v posamezni celici glije. V zadnjih dveh letih smo se na področju celične biotehnologije ukvarjali s pripravo študije uporabe celic za zdravljenje rakavih obolenj in se pri tem

52 Stotka |www.stotka.net| avgust/september 2012, številka 3 STO03_52_53_zorec.indd 52

6. 07. 12 12:47

Kakšne so vaše profesionalne raziskovalne povezave? Vzporedno z objavljanjem in zaščito rezultatov raziskav je zelo pomembno vzpostavljati povezave z znanstveniki na mednarodni ravni. Te povezave so lahko neformalne (recenziranje člankov za znanstvene revije, sodelovanje v tako imenovanem nevidnem znanstvenem kolegiju, na mednarodnih posvetovanjih) ali pa formalne. Od časa, ko sem bil podoktorski raziskovalec v Cambridgeu v Veliki Britaniji, in po vrnitvi v Ljubljano smo vzpostavili številne mednarodne povezave s ciljem, da se vsebine, ki jih obravnavamo, raziskujejo tudi s kompatibilnimi metodami, ki pa jih v naših laboratorijih ali v državi nimamo. Formalizirana sodelovanja vključujejo mednarodne projekte s partnerji v ZDA ali EU. Članstvo v SAZU in v ustanovi Academia Europaea je pripomoglo k odpiranju vrat za navezovanje stikov tudi prek mednarodnih znanstvenih združenj, katerih člani smo. S sodelovanjem v komisiji (Committee for Advanced Therapies) Evropske medicinske agencije v Londonu smo dobili vpogled v možne smeri razvoja medicinskih biotehnologij do naprednih zdravil z upoštevanjem veljavne razmeroma zahtevne regulative in tudi stroškov, ki so v primerjavi s stroški raziskav precej višji (gre za industrijski interes). Kako bi opredelili (splošno) pomembnost svoje raziskovalne dejavnosti in vizije? Kakor umetnost je znanost za človeštvo pomembna za razvoj osebne ustvarjalnosti in strokovne rasti posameznikov in tudi družbe. Odpravljanje univerzalnih težav je izziv za vse človeštvo in rešitve nosilcem prinašajo konkurenčne prednosti ter s tem prepotrebno afirmacijo in novo dodano vrednost za okolje. Iz tega naslova je delo našega laboratorija ustvarilo kar nekaj odličnih mladih znanstvenikov, ki delujejo z visoko stopnjo mednarodne suverenosti, so že postali redni profesorji in vodijo svoje skupine, kar je verjetno povezano s prizadevanji, ki smo se jim posvečali od začetkov, od ustanovitve laboratorija na začetku devetdesetih let. Zdaj je velik izziv uporabiti znanje, ki je zraslo z naslavljanjem temeljnih fiziolo-

Korak v novo smer pogosto pomeni, da na osebni ravni narediš korak »v prazno«, je povedal Robert Zorc.

Irena Herak

kar veliko angažirali pri zagotavljanju pravne infrastrukture, ki je potrebna za delo z naprednimi celičnimi medicinskimi izdelki.

ških problemov, in ga usmeriti v razvoj tudi aplikativnih raziskav. Na eni strani je to sam razvoj raziskovalnih tehnologij, instrumentov in analitičnih računalniških programov. Na drugi strani pa je izziv tudi uporaba celic za pripravo celičnih zdravil, uporaba celičnih procesov za razvoj in selekcijo novih molekul, kandidatov za nova zdravila. Uresničitev tega je tesno povezana z ustrezno pravno (regulatorno) infrastrukturo, ki se v EU pospešeno uvaja od leta 2009, nekoliko počasneje pa tudi v naši državi. Tu bi nujno potrebovali več razumevanja državnih agencij, ministrstev in tudi univerze, da bi hitreje kopičili odličnost in tudi uresničevali zamisli. Za preboj na tem področju je treba tudi uvesti sodobne modele vodenja po sistemu kakovosti, ki jih predpisujejo različni mednarodni standardi. Ti pristopi so za rast potrebni, ker delovanje skupine osredotočajo k uresničevanju postavljenih ciljev. Ti izzivi niso novi le za Slovenijo, temveč za ves svet, saj se je področje medicinske biotehnologije šele zdaj začelo razvijati, in komur bo

uspel preboj, bo spodbudil gospodarsko rast. Zaradi dolgoletne tradicije farmacevtske industrije v Sloveniji smo lahko povsem pri vrhu, če pri tem zedinimo tudi agencije, javni sektor in vse deležnike razvoja. Čemu pripisujete svojo uspešnost v svetovnem vrhu raziskovalne sfere na svojem raziskovalnem področju? Uspeh je nekako nerodno izbran izraz. Morda se je na kateremkoli področju pomembno odločiti za neko pot, se osredotočiti. Pri tem je treba izbrati neki problem, ki je aktualen, a tudi žgoč. Treba se je poistovetiti s tem in iskati rešitve, ki niso le ponovitve, ampak so korak v novo smer. Korak v novo smer pogosto pomeni, da na osebni ravni naredimo korak »v prazno«. To pomeni določeno tveganje in pogum. Morda najpomembneje pa je v raziskavah najti radost, ki presega zgolj delo za plačo. Pravi zaklad so pri tem delu sodelavci; kadri so najdragocenejši za timsko raziskovalno delo. Stotka

avgust/september 2012, številka 3| www.stotka.net| Stotka STO03_52_53_zorec.indd 53

53 6. 07. 12 12:47

UČENJE: Spletni brskalniki

Z miško po spletnem svetu

rskanje po svetovnem spletu je nekaj takega, kot bi v bližnjem kiosku pregledali najnovejše časopise in v knjižnici prebrali svoje najljubše knjige. Ste že na internetu ali spletu? Marsikdo oba pojma meša in v resnici je popolnoma vseeno, ali tudi vi brskate po spletu ali internetu. Splet oziroma svetovni splet, kot mu tudi pravimo, v angleškem jeziku World Wide Web s tisto znamenito kratico www, je del svetovnega računalniškega omrežja, ki mu pravimo internet, in sicer tisti del, v katerem so spletne strani. To so strani, kjer so dokumenti navzkrižno povezani z besedili in večpredstavnimi elementi, od slik do videoposnetkov in zvokov. Nekateri internetu po slovensko pravijo tudi medmrežje. Seveda pa je najpomembneje, da imamo računalnik povezan z internetom, da lahko brska-

Simbioza

Lasten dostop do interneta je postal tako nujen kot obisk pri zdravniku.

Brane Bartolini stotka@stotka.net mo po spletu, uporabljamo e-pošto in še vse drugo, brez česar si danes marsikdo sploh ne more več predstavljati vsakdanjega življenja. Če torej dostopa do interneta še nimate, vam toplo priporočamo, da začnete o njem razmišljati še danes. Spletni brskalniki Brskanja po spletu se brez programa, ki mu pravimo spletni brskalnik, ne moremo lotiti. Na tako rekoč vsakem računalniku z operacijskim sistemom Windows je nameščen brskalnik Internet Explorer, vendar to ni edini spletni brskalnik, saj se lahko za brskanje uporablja tudi kateri drug program, recimo Firefox, Chrome ali Opero. Vsi najbolj priljubljeni spletni brskalniki so prevedeni v slovenščino, če imate nameščeno angleško različico in vam

angleščina povzroča težave, pa vam priporočamo, da čim prej namestite slovensko različico – vse so brezplačne, namestitev pa je preprosta. Na prvi pogled se spletni brskalniki sicer precej razlikujejo, na drugi pogled pa opazimo, da se osnovna raba pravzaprav ne razlikuje. Vse spletne brskalnike uporabljamo podobno, med seboj se razlikujejo le v podrobnostih. V Internet Explorerju je na primer ukaz, s katerim odpremo spletno povezavo v novem zavihku Odpri na novem zavihku, v Firefoxu in Chromu pa isto dosežemo s klikom na ukaz Odpri povezavo v novem zavihku. Klik in še en klik Pri vrhu spletnega brskalnika boste videli naslovno vrstico, v katero, kot že njeno ime pove, vpišemo naslov spletne strani, ki bi jo radi obiskali. V njej bo verjetno že vpisan naslov, in sicer

54 Stotka |www.stotka.net| avgust/september 2012, številka 3 STO03_54_55_splet.indd 54

6. 07. 12 12:48

tiste strani, ki je izbrana kot domača stran. Recimo takole: http://explore. live.com/Windows-live-hotmail. Prvi del naslova, http://, je pri večini spletnih strani enak in spletni brskalniki so dovolj pametni, da to vedo, zaradi česar tega ni treba vsakič znova pisati. Sledi naslov spletne strani, ki je lahko precej zapleten in sestavljen iz več delov, ločenih s poševnimi črticami. Če nekoliko poenostavimo, prvi del (explore.live.com) pomeni naslov osnovne ali izhodiščne spletne strani, naslednji (Windows-live-hotmail) pa naslov podstrani. Ker to ni stran, ki bi jo zdaj radi obiskali, za začetek v naslovno vrstico vpišite na primer spletni naslov revije Stotka, torej: www.stotka.net. Naslov vpišete tako, da kazalec (ali kurzor, kot mu včasih pravijo z grdo tujko) z miško zapeljete v naslovno vrstico, kliknete na tam vpisani naslov, ki se bo pobarval, in vpišete želeni naslov. Če se ob kliku naslov ne pobarva, z levo miškino tipko označite (pobarvate) cel naslov in ga s pritiskom na tipko Delete zbrišite. Če je naslovna vrstica prazna, kliknite nanjo, pokazala se bo utripajoča pokončna črtica, ki pomeni, da lahko začnete tipkati naslov. Pozabite na piko Pogosta napaka, ki začetnikom povzroča sive lase, je pika na koncu naslova. V reviji na primer preberete stavek »Obiščite nas na naslovu www. stotka.net.« ali recimo »Obiščite nas na naslovu www.stotka.net, kjer boste izvedeli še marsikaj zanimivega«. Če naslov prepišete s piko ali vejico na koncu, boste namesto želene spletne strani v spletnem brskalniku zagledali le obvestilo o napaki. Koristno si je

torej zapomniti, da v spletnem naslovu na koncu nikoli ni pike. Ko ste vpisali naslov, pritisnite še tipko za vnos (Enter), s čimer računalniku ukažete, naj odpre želeno spletno stran. Če raje klikate kot tipkate, z miškino levo tipko kliknite v desno usmerjeno puščico na koncu naslovne vrste, ki v vseh brskalnikih pomeni »pojdi na vpisani naslov«. Če ste naslov pravilno vpisali in je računalnik povezan v internet, se bo odprla spletna stran priloge Stotka. Kako hitro se bo odprla, je odvisno od hitrosti vašega internetnega priključka, od hitrosti internetne povezave strežnika, na katerem je spletna stran, in od njene velikosti. Če je na spletni strani veliko slik, se bo odpirala dlje, kot če je na njej samo besedilo. Opazili boste, da je računalnik kar samodejno nekoliko dopolnil naslov, ki ste ga vpisali. V naslovni vrstici zdaj namreč piše http://www.stotka.net/, a naj vas to nikar ne moti. Številne spletne strani so narejene tako, da uporabnikom olajšajo tipkanje in jih z izhodiščnega naslova, ki je krajši, samodejno preusmerijo na začetno stran, ki ima nekoliko drugačen, daljši naslov. Roka z iztegnjenim kazalcem Na primeru spletne strani priloge Stotka si oglejmo še nekaj temeljnih stvari, ki vam bodo prišle prav pri brskanju po spletu. Z miškinim kazalcem zaokrožite po strani in videli boste, da se bo iz puščice na nekaterih mestih spremenil v roko z iztegnjenim kazalcem. Mesta, kjer se kazalec spremeni v roko, so največkrat tudi posebej grafično poudarjena, z drugačno pisavo recimo, in pomenijo tako imenovane spletne povezave (tisti, ki se radi delajo pametne, jim

pravijo hiperpovezava, marsikdaj pa ji na kratko rečemo kar link) oziroma dejavna (aktivna) mesta, ki vodijo do drugih spletnih strani oziroma drugih delov spletišča. Do njih pridemo tako, da kliknemo na takšno hiperpovezavo. Kliknite na primer na KLUB v zgornjem delu osnovne spletne strani Stotka in znašli se boste na spletni strani s podrobnostmi našega kluba. Vaša stran Ko poženete spletni brskalnik, se odpre spletna stran, ki ji pravimo domača ali osnovna stran. Verjetno se vam spletna stran, ki je nastavljena na začetku (pri Internet Explorerju je to recimo Windows Live), ne bo zdela najprimernejša za vsakokratni začetek spletnega brskanja, na srečo pa je ni težko spremeniti. Recimo, da bi vedno radi najprej videli stran Stotke na, kot smo že prej zapisali, http://www.stotka.net/. Za začetek odprite to stran, z desno miškino tipko kliknite ikono s hišico v desnem zgornjem kotu brskalnika in izberite Dodaj ali spremeni domačo stran. V pogovornem oknu, ki se bo odprlo, izberite Uporabi to stran kot edino domačo stran in kliknite še gumb Da. V Firefoxu in Chromu privzeto domačo stran zamenjate v nastavitvah. V Firefoxu kliknete osnovni gumb Firefox levo zgoraj, izberete Možnosti in v osnovnih nastavitvah kliknete Uporabi to stran (pred tem morate seveda odpreti tisto spletno stran, ki bi jo radi uporabili kot domačo). V Chromu kliknite ikono s ključem (desno zgoraj), izberite Možnosti in pri nastavitvah za domačo stran kliknite Odpri to stran. Tako bo stran revije Stotka postala vaša osnovna, izhodiščna, domača stran. Prijetno deskanje in branje vam želimo. Stotka

Brez skrbi, kar naprej! Prvi vodič o računalniku in za uporabo svetovnega spleta za starejše v slovenskem jeziku! Naročila in informacije: http://trgovina.finance.si/ 080 15 80

%02- tsupop az

Samo za bralce revije Stotka

koda za popust -20%

BREZSKRBI20

avgust/september 2012, številka 3| www.stotka.net| Stotka STO03_54_55_splet.indd 55

02ZE

is.ecnanif.anivogrt inarts intelps an !jerpan rak ,ibrks zerB egijnk

55 6. 07. 12 12:48

KULTURA: Napovednik

Kaj se dogaja avgusta in septembra Izbor kulturnih, poučnih, zabavnih in rekreativnih prireditev, ki se bodo zvrstile avgusta in septembra in so po mnenju uredništva vredne obiska.

Trnfest 2012 Ljubljana, KUD Franceta Prešerna, od 31. julija do 2. septembra 2012 Mednarodni poletni festival Trnfest vse od leta 1992 ponuja žanrsko raznovrsten program z domačimi in tujimi izvajalci s področij glasbe, gledališča, plesa, filma, likovne in vizualne umetnosti ter fotografije. Konec avgusta bo iztekajoči se Trnfest na Eipprovi ulici dopolnil še mednarodni ulični festival Emonska promenada s predstavami, ustvarjalnimi delavnicami in drugimi prireditvami,

Peti glasbeni večer v paviljonu na Kongresnem trgu Ljubljana, Kongresni trg, 1. avgusta 2012 ob 21. uri Letošnji peti glasbeni večer v paviljonu bo v znamenju šansona. Občinstvu se bo predstavila zmagovalka zadnjega Festivala slovenskega šansona 2011 Katja Šulc. Na tokratnem koncertu se bo predstavila s šansoni ter glasbenima partnerjema Blažem Jurjevčičem za klavirjem in Igorjem Matkovičem na trobenti.

Trnfest 2012

S kolesom na teran in pršut

Urban Štebljaj

Presenečenja na vrhu Nebotičnika: razstava glasbenega opusa Jureta Robežnika Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana do 19. avgusta 2012 Narodna in univerzitetna knjižnica je pripravila pregledno razstavo o življenju in delu skladatelja Jureta Robežnika ob njegovi 80-letnici. Skladatelj je bil dolga leta zaposlen na Radiu Slovenija, ustvarjal je tako za Plesni orkester Radia Ljubljana kot za Revijski in Zabavni orkester. Vsi poznamo uspešnice Na vrhu nebotičnika, Ljubljančanke, Lastovka, Pegasto dekle, Ptica vrh Triglava, Maja z biseri, Orion in Mlade oči, malokdo pa ve, da je njihov avtor Jure Robežnik. Večina njegovih rokopisnih partitur je v nototeki RTV Slovenija, vendar bo prav ob razstavi številne dragocene izvirnike prevzela v hrambo Glasbena zbirka NUK.

Muzikal Jesus Christ Superstar namenjenimi vsem generacijam. Prireditve na festivalu so brez vstopnine in potekajo na prostem, pred-

vsem pa Trnfest odlikujejo kakovost, pestrost, poletna lahkotnost in izvirnost nastopajočih.

S kolesom na teran in pršut Dutovlje, 11. avgusta 2012 ob 10. uri V okviru tradicionalnega praznika terana in pršuta bo tudi letos potekalo organizirano rekreativno kolesarjenje, tokrat po novi trasi, ki je v dolžini 25 kilometrov krožno speljana v osrčju Krasa po gozdnih in makadamskih poteh. Kolesarji se bodo podali na pot Dutovlje–Brje pri Koprivi– Kosovelje–Gabrovica pri Komnu–Pliskovica. Proga ni zahtevna, zato je z gorskimi kolesi primerna za vse kolesarje. Med potjo bo na dveh okrepčevalnicah poskrbljeno za osvežitev. Prijavnina znaša 15 evrov in jo vplačate na dan prireditve pred startom. Število mest je omejeno, zato priporočamo, da se prijavite na spletni strani www.kraskimaraton.com. Naslednji dan, v nedeljo, 12. avgusta, pa bodo organizatorji priredili pohod z naslovom »k nogam na teran in pršut«, prav tako v Dutovljah.

56 Stotka |www.stotka.net| avgust/september 2012, številka 3 STO03_56_57_napovednik.indd 56

6. 07. 12 12:58

Koncert Josipa Lisac & Band Dolenjski muzej, Novo mesto, 1. septembra 2012 ob 21. uri Prve dame hrvaške pop glasbe Josipe Lisac verjetno ni treba posebej predstavljati. Njen pronicljiv glasbeni izraz, mešanica različnih glasbenih žanrov in edinstvena ter ekscentrična scenska pojava, so zaznamovali celotno glasbeno sceno na območju nekdanje skupne države. Tek Lahkih nog naokrog Portorož, 2. septembra 2012 Tekaški dnevi »Lahkih nog radovedni naokrog« so sestavljeni iz družabnega teka po zanimivih poteh. Ljubljansko športno društvo Mladi up jih organizira enkrat na mesec, udeležujejo pa se ga tekači iz vse Slovenije. Na njih spoznavajo mnoge skrite kotičke v Sloveniji in tudi zunaj nje. Pot, ki jo pretečejo (in morda tudi delno prehodijo), je večinoma dolga 10 ali 20 kilometrov, ki jo opravimo s krajšimi postanki. Prav zato je primerna za ljudi zelo različnih tekaških sposobnosti. Biološka vitrina četrtletja: Nazaj v morje Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, do 31. oktobra 2012 Življenje se je začelo pred skoraj štirimi milijardami let v morju, sčasoma je osvojilo tudi kopno. Vendar je bil boj za preživetje neizprosen, zato so se nekateri kopenski organizmi vrnili v morje, ki ponuja obilico hrane. Razstava prikazuje, kako je evolucija tekla naprej: prilagojeni na življenje na kopnem so se spet bolj ali manj prilagodili na morsko okolje. Čeprav je takšnih »povratnikov« v živem svetu veliko, je na razstavi prikazanih le nekaj izbranih primerov med plazilci, ptiči in sesalci. Razstava je nastala v okviru študijskega krožka Narava – znana neznanka, ki je potekal v Prirodoslovnem muzeju Slovenije v sodelovanju z Univerzo za tretje življenjsko obdobje.

Stotka

Pleše, teče in vzgaja novi rod plesalcev Profil plesne koreografinje Mojce Horvat

iplomirana anglistka je bila nekoč prepričana, da bo študirala matematiko, pravo ljubezen pa je našla v plesu. Plesna koreografinja in lastnica plesne šole je s svojimi plesalci na domačih in mednarodnih odrih dosegala izjemne rezultate. Kako ostajate v dobri (psihofizični) formi? Plešem po službeni dolžnosti približno osem ur na dan, imam zelo ustvarjalen poklic, zaradi katerega sem v zelo različnih okoljih – od skupin predšolskih otrok do strokovnih, včasih celo diplomatskih srečanj, z vsakim novim projektom se znajdem v novi ustvarjalni ekipi, kot so drama, film, opera. Sprememba osvežuje. Poleg tega vsaj štirikrat na teden tečem. Povejte o sebi nekaj presenetljivega (česar še ne vemo). V mladosti sem želela študirati matematiko. Zadnji kos nove tehnologije, ki ste si ga privoščili? Novi Applov ipod, predvsem zaradi uporabnih programov za predvajanje glasbe. Zadnja dobra stvar, ki ste jo naredili za planet. Mislim, da v svoji plesni šoli vzgajam ne le plesalce, ampak predvsem dobre ljudi za ta svet.

Osebni arhiv

Muzikal Jesus Christ Superstar Ljubljana, Križanke od 20. avgusta do 25. avgusta 2012 Znameniti rockovski muzikal bo v Ljubljani na ogled v povsem novi postavitvi s 30 izvajalci z londonskega West Enda. Jesus Christ Superstar je bil prvi muzikal A. L. Webbra in Tima Ricea za profesionalni oder. Premiera je bila 12. oktobra leta 1971 v gledališču Marka Hellingerja v New Yorku, 9. avgusta leta 1972 pa je zaživela londonska postavitev. Po osmih letih in 3.358 predstavah je muzikal postal predstava z najdaljšim stažem v zgodovini West Enda. Muzikal Jesus Christ Superstar od takrat redno izvajajo po vsem svetu. Velik uspeh je doživel tudi v koncertni postavitvi Harryja M. Millerja v Avstraliji. Produkcija Bronowski oživlja rockovski muzikal v povsem novi postavitvi s 30 izvajalci z West Enda.

Kaj vas razjezi oziroma moti? Nevoščljivost. Živeti, da bi delali ali delati, da bi živeli? Pravzaprav nimam občutka, da delam. To, kar počnem, preprosto moram početi. Največji osebni delovni (poslovni) uspeh? Priznanje dveh svetovnih federacij za najboljše koreografije, okoli 150 pokalov s svetovnih prvenstev, odprtje Univerzijade in Evrovizije, predsedovanje mednarodni žiriji na festivalu profesionalnih gledališč, osem predstav v poklicnih gledališčih v Beogradu in to, da od svojega dela sploh lahko živim. Na pot nikoli ne greste brez … … tekaških copat. Najdragocenejše imetje oziroma stvar? Jadrnica. Kaj je največ, kar lahko človek stori zase? Da dela to, kar ga veseli, in se druži z dobrimi ljudmi. Po čem se vas bodo spominjali? Saj menda še nismo tako daleč ...! Stotka

avgust/september 2012, številka 3| www.stotka.net| Stotka STO03_56_57_napovednik.indd 57

57 6. 07. 12 12:58

KULTURA: Zimzeleno – Batič

Njegov navdih ostajajo antične zgodbe Akademski kipar Stojan Batič kljub častitljivim 87 letom še vedno ustvarja in meni, da se stvari od antike niso sploh nič spremenile. Manja Pušnik manja.pusnik@stotka.net

»Ko si enkrat v tem poklicu, ne moreš nehati umetniško ustvarjati. Dokler si živ in imaš ideje, lahko ustvarjaš. Čeprav delam s težavo, sem še vedno aktiven,« pravi Stojan Batič. Navdih za zdajšnje ustvarjanje so antične zgodbe, saj v njih najde motiv in jih primerja z današnjim časom. »Od antike do danes se namreč ni čisto nič spremenilo. Vsa tista zavist, laži in boj za oblast so pri današnjem človeku in družbi enaki,« pravi. Bi v svojem življenju kaj spremenil? »Bi, v mladosti sem sanjal, da bo drugače, in ne tako, kot je zdaj po zaslugi današnje politike. Pa ne zato, ker bi šel čas mimo mene ali ker mladi danes drugače razmišljajo. Držim se tega, kar je dejal France Prešeren: »Pusti peti moj'ga slavca, kakor sem mu grlo ustvaril.« Trbovlje v njegovem srcu Otroška leta je preživel v Trbovljah, zato ga na to rudarsko mesto vežejo lepi in težki spomini. Trbovlje ima še vedno rad, tam je začel svojo mladostno avanturo – od rudnika do partizanov in do študija v Ljubljani ter Parizu. Batič je v Sloveniji najprepoznavnejši likovni umetnik, ki je ustvarjal na rudarsko tematiko. Čeprav mu nikoli ni bilo z rožicami postlano, je optimist. Ne skriva, da je

Urban Štebljaj

rešernov nagrajenec, dobitnik številnih priznanj, ki je razstavljal doma in tudi v tujini, je svojo umetniško pot začel kot risar v trboveljskem rudniku. Bil je prva generacija umetnikov kiparjev, ki je diplomirala pri Frančišku Smerduju, kot prvi slovenski štipendist pa se je izpopolnjeval v Parizu. Stojan Batič letos praznuje 87 let in ne miruje.

»Ko si enkrat v tem poklicu, ne moreš nehati umetniško ustvarjati. Dokler si živ in imaš ideje, lahko ustvarjaš,« pravi 87-letni kipar Stojan Batič. bil vedno levo usmerjeni aktivist. »Prav zato me danes boli, ker ta neoliberalna politika skupaj s klerikalci uničuje tisto, kar smo si že pred leti izbojevali,« pravi. Položaj umetnikov nikoli ni bil lahek, pravi. »Kot umetnik si že tedaj imel dve možnosti: ali si postal ljudski umetnik, dobil državna naročila ter tako prišel do svojega vikenda. Ali pa si šel v drugo smer: imel menedžerja, s katerim sta si delila vsak pol in si hitreje uspel. No, pri nas ni bilo ne enega ne drugega, zasebnega kapitala ni bilo, država pa je dvignila roke. Tako smo slovenski umetniki veliko razstavljali, tudi v tujini, na koncu pa prejeli le katalog,« je kritičen Batič. Stran od realsocializma Na specializaciji v Parizu je, kot pravi, imel srečo in spoznal slovenskega sli-

karja Vena Pilona in dramaturga Janeza Negroja, ki je pozneje postal njegov najboljši prijatelj. V ateljeju francoskega kubističnega kiparja ruskega rodu Ossipa Zadkina je znanje zajemal z veliko žlico. »Odprl se mi je nov svet, delno je to vplivalo na moje delo,« pravi. S postavitvijo miljnega kamna, spomenika NOB v Logatcu leta 1958 je pretrgal tradicijo realsocialističnega kiparstva in tako sprožil proteste občanov. Takrat je razmišljal celo o izselitvi v tujino, vendar si je, tudi zaradi družine, premislil. Danes se na občasnih druženjih sreča s prijatelji, s katerimi si izmenjajo mnenja o sodobnem svetu in tudi o nostalgičnem življenju. »Ampak družim se le z določenimi ljudmi, s katerimi imamo enake misli in poglede,« še pravi Batič. Stotka

58 Stotka |www.stotka.net| avgust/september 2012, številka 3 STO03_58_59_bat_al.indd 58

6. 07. 12 12:59

KULTURA: Na platnu

Al Pacino daje v zrelih letih prednost kakovostnim filmskim projektom. Miran Inhof stotka@stotka.net

do bi zmagal v dvoboju, če bi se pomerila mafijca Tony Montana iz filma Brazgotinec in Michael Corleone iz filma Boter? Tega spopada (žal) ne bomo nikoli videli na velikem platnu, sta pa to nedvomno vlogi, ki sta iz Ala Pacina naredili filmsko ikono. Dvainsedemdesetletni Pacino je o igralski karieri, klišejsko, začel sanjati kot otrok, ko ga je mama vozila v kinematografe. »Zanjo je bil to pobeg iz realnosti, zame pa navdih. Po vsakem filmu sem doma vadil prizore, ki so me prevzeli. Mislim, da je to odločilno zaznamovalo mojo poznejšo pot,« se spominja prvih poskusov, kako se vživeti v osebnost nekoga drugega.

Rad je avtoritativen Najbolje se počuti v avtoritativnih vlogah, veliko odmevnih pa je zavrnil – Kramer proti Kramerju, Rojen 4. julija, Apokalipsa zdaj, Vojna zvezd. Toda igralca si zapomnimo po likih, ki jim je vdihnil življenje in jih še leta pozneje citirajo filmski ustvarjalci in navdušeno občinstvo. Pacino levji delež uspeha v dolgoletni karieri, sicer polni različnih vlog, dolguje prav interpretacijam kriminalnih likov, mafijcev in nasilnežev. Čeprav so se za vlogo v Botru potegovali takrat že uveljavljeni Jack Nicholson, Robert De Niro in Robert Redford, je režiser Francis

Ford Coppola po mučnem lobiranju šefe prepričal, da najamejo neznanega Pacina, po rodu Sicilijanca, odraslega v New Yorku. To sodelovanje je bil začetek plodne kariere, ki mu je po sedmih nominacijah za oskarja leta 1993 prinesla kipec za vlogo vojnega veterana v Vonju po ženski. Kljub številnim nagradam za filmske, televizijske in gledališke projekte pa ima Pacino za sabo tudi kritiške in finančne polome. Ostaja na preži Igralec se sicer s komercialnimi neuspehi – na primer film American Revolutionary War, po katerem si je vzel štiriletni odmor od snemanj in se posvetil gledališču – ne obremenjuje, saj jih obravnava kot potrebni del življenja. »Kot igralec potrebuješ nekoliko negotovosti, to te ohranja na preži, tudi če si pred tem dosegel uspeh in si vajen pohval. Nisem še začel razmišljati o upokojitvi. Šokiralo me je, ko je Paul Newman pri 82 letih napovedal, da se umika v pokoj. Ne bi rad, da me doleti enaka usoda kot toliko drugih igralcev, ki zbledijo kot stari vojaki,« je povedal v nedavnem intervjuju. Mimogrede, po leta 2006 izdani računalniški igri, sodelovanje pri njej je zavrnil, je pred kratkim izšla še aplikacija Scarface – na svojem ipodu ali ipadu lahko »pozdravite svojega malega prijatelja, ustvarite denar, dobite moč, nato pa še ženske«, kot velevajo neštetokrat citirani stavki iz filma.

Večni samec Takšne legendarne vloge zahtevajo svoj davek. »Lepo je, ko lahko življenje deliš z nekom. Od malega, ko je naju z mamo zapustil oče, sem stremel k temu. Vendar je igralec čustveni atlet, to je naporna služba, polna bolečin, zaradi katere trpijo predvsem tvoji bližnji.« Interesentk ni manjkalo – med njimi je bila tudi soigralka iz Botra Diane Keaton – in čeprav je na filmu tako pogosto snubil ter zagovarjal družinske vrednote, se Pacino nikoli ni poročil. Prvič je postal oče tik pred petdesetim rojstnim dnevom, ko mu je učiteljica drame povila hčerko, ko je vstopil v sedmo desetletje, pa je (zdaj že nekdanja) druga partnerica rodila še dvojčka. Zrel ustvarjalec Tako kot v filmu je tudi v resničnem življenju premagal kronično nespečnost, s štirih škatlic cigaret na dan, ki naj bi imele zasluge za prepoznaven raskav glas, je presedlal na občasne zeliščne cigare, včasih je rad pregloboko pogledal v kozarec, sčasoma pa se je umiril in začel ceniti zasebnost. »Nekdaj se mi je zdelo, da je vrhunec počutja čas med drugim in tretjim martinijem. Všeč mi je bilo, kdo sem v tistem trenutku postal, zato sem pil,« pravi. V zrelih letih življenja namesto komercialno izpostavljenim daje prednost kakovostnim projektom, kot sta televizijska nadaljevanka o Philu Spectorju in njegov tretji režiserski podvig Wild Salome. »Upam, da me ljudje dojemajo kot igralca. Nikoli si nisem želel postati filmski zvezdnik.« Stotka

avgust/september 2012, številka 3| www.stotka.net| Stotka STO03_58_59_bat_al.indd 59

Shutterstock

Noče zbledeti kot star vojak

59 6. 07. 12 12:59

KULTURA: Glasbene ocene

Beach Boys: That’s Why God Made the Radio

rian Wilson, Mike Love, Al Jardine, Bruce Johnston in David Marks, vsi še živeči člani kalifornijske skupine Beach Boys, so se ob 50. obletnici začetka kariere spet zbrali v Los Angelesu, da bi posneli ta mesec izdano ploščo. Svojo, 29. po vrsti, a hkrati prvo zares novo po desetletjih reizdaj. Poleg samega presenečenja, da so se po letih tožarjenj zaradi avtorskih pravic in uporabe imena vnovič zbrali in se celo odpravljajo na turnejo, je najbolj opazna odloči-

NEIL YOUNG: AMERICANA Neil Young je institucija. Vpliven, samosvoj, spoštovan glasbenik in avtor je nepogrešljivi del mozaika ameriške glasbene zapuščine. Na novi plošči se je zapuščine drugih lotil tudi sam. Americana je kolekcija priredb klasičnih ameriških folk skladb. Himne, ki so spremljale proteste, balade o umorih, taborniške popevke – vse se najde v zbirki, ki vsebuje tako pesmi iz devetnajste-

Miran Inhof

stotka@stotka.net

tev, da se kljub častitljivemu jubileju niso lotili recikliranja svojih starih uspešnic, ampak pripravili svež material. Če bi bili bolj »komot«, bi lahko prearanžirali Surfin' USA, Good Vibrations, Kokomo, Help Me Rhonda ali kateregakoli drugega izmed treh ducatov hitov, pa prvemu med surferskimi bendi tega nihče ne bi zameril. A so fantje očitno želeli dokazati, da, čeprav na surfu niso več tako agilni, kot so bili na vrhuncu kariere v šestdesetih, to še ne pomeni, da so za med staro kramo. Ploščo so kritiki in oboževalci težko pričakovali vse od povratniškega nastopa na letošnji podelitvi nagrad grammy, vsi po vrsti pa jo hvalijo – ne prinaša sicer ničesar

prelomno novega, vendar že po nekaj taktih veste, koga poslušate. Ima tisti prepoznaven pečat, zaradi katerega so prodali več kot sto milijonov plošč in zaradi katerega so pred več kot štirimi desetletji postali prvi bend, ki si je pri veliki založbi izbojeval pravico do popolne kreativne svobode. Vokalne harmonije, zimzelena besedila, brezčasnost sproščenega pohajkovanja po plaži. Kaj je sploh lahko boljšega za glasbeno podlago poletja? Stotka

ga stoletja (na primer Oh Susannah) kot zimzelene melodije iz dvajsetega (na primer Get A Job). Za glasbene raziskovalce. KOMPILACIJA VAL 202 PLUS Če se vam zdi, da niste na tekočem s sodobno glasbeno produkcijo in da radii vrtijo le ene in iste skladbe, verjetno ne poslušate Vala 202, ki vestno skrbi za uravnoteženo predstavitev različnih žanrov, dovolj pozornosti pa posveča kakovostnim mlajšim izvajalcem. Ob svoji 40-letnici delovanja so izdali prvo kompilacijo, na kateri združujejo najbolj priljubljene tuje in domače izvajalce. Priročen miks za na piknik – zbrali so vse od letošnje Evrovizijke Eve Boto, vseprisotnega didžeja

Davida Guette, trendovskih Maroon 5 in celo Jana Plestenjaka. BEE GEES: NUMBER ONES Ob nedavni skoraj hkratni smrti disco dive Donne Summer in ustanovnega člana Bee Gees Robina Gibba se znova ugiba, ali so luči polnokrvnih diskotek že zdavnaj ugasnile. A če upoštevamo velikansko dediščino uspešnic, ki nikoli ne gredo iz mode (in nji-

hove poznejše priredbe), je jasno, da je disko še zelo živ. Robin, Barry in Maurice so se podpisali pod številne med njimi – Stayin 'Alive, How Deep Is Your Love, Night Fever … Od dvajsetih skladb v zbirki jih je 19 zasedlo vrh prodajne lestvice (Bee Gees sicer glede na dosežke na lestvicah in po prodaji veljajo za eno najuspešnejših skupin v zgodovini), zadnja pa je posvečena leta 2003 preminulemu članu Mauriceu.

60 Stotka |www.stotka.net| avgust/september 2012, številka 3 STO03_60_61_KU_recez_kriz.indd 60

6. 07. 12 13:00

Pokrovitelj 3. nagradne križanke Stotka je Posestvo Pule, ki podarja naslednje nagrade: 1 x vstop v spa s savnami in masažnim bazenom za 2 osebi 1 x vstop v spa s savnami in masažnim bazenom za 1 osebo 1 x vstop v spa s savnami in masažnim bazenom za 1 osebo

Izpolnjeno nagradno geslo pošljite do 3. septembra 2012 po pošti na naslov: Časnik Finance, d. o. o., Revija Stotka, Dalmatinova 2, 1000 Ljubljana Pravila in pogoji sodelovanja v nagradni križanki revije Stotka so objavljeni na www.stotka.net/klub

Izžrebanci knjižnih nagrad iz 2. številke Stotke: Angela Pesjak (Furlanija - Julijska krajina, pot okusov) Vojka Svetičič (Slovenska tranzicija od Kardelja do tajkunov) Janez Štrbenc (Zadnji rimski cesar)

avgust/september 2012, številka 3| www.stotka.net| Stotka STO03_60_61_KU_recez_kriz.indd 61

61 6. 07. 12 13:00

ZABAVA: Zapovedi

Gospod, treba bo migati ... … reče zdravstvena delavka petdesetletniku, ki na leto preteče vsaj dva maratona in ultramaraton.

išuka, pri petdesetih si že mrtev ali pa vsaj v plenicah in na cevkah. Upam, da nikoli ne bom toliko star. Tudi seksaš ne več, oziroma se ne spomniš več, kdaj se je to nazadnje zgodilo …

n z

Piše: Mažo

stotka@stotka.net

Tako sva s sošolcem čivkala v rosni mladosti. Seveda seksa takrat še povohala nisva … No, Jure, ali še vedno tako misliš? Ne, že dolgo ne. Infuzije nimam, plenic tudi ne. Si bova povedala po resnici? Jaz sem danes dvakrat. Jaz pa samo enkrat, ženi se je mudilo v službo. Oba sva že čez 50. Eden brez službe, drugi še mora delati vsaj še dve leti (po starem zakonu). Ždiva na sončku pred kavarno in srebava kavo. Čeprav je bilo obema že tisočkrat položeno na dušo, da ni dobra za visok pritisk. Lani sem bil na sistematskem pregledu. Še vedno ne vem, ali je bila zdravnica že za odpis. Najprej se me loti vampirka, ki nikakor ne najde moje žile. Gotovo dela tudi na črno, s penzijo si že ne bi mogla privoščiti tiste prekrasne proteze. Ali potrebujete pomoč gospa? Če se mi trese roka, še ne pomeni, da ne znam, gospod. Sploh veste, koliko žil sem že obdelala? Med razburjanjem ji igla pade na tla. Ne zamerim ji, saj ne vem, kakšen bom jaz pri sedemdesetih. Ampak voljo pa ima. V drugi ambulanti me sprejme sestra, ki bi lahko bila moja hči. Malček ima problem z namestitvijo vseh seskov za EKG. Hja, gospod, super ste za svoja leta, le pulz imate zelo nizek, najbrž ste bili športnik.

Uf, kako boža moj ego. Ja, še vedno malo tekam. Hitro se pohvali, da tudi sama to redno počne. In doda, da zame tek vsak dan že ne more biti zdrav, saj sklepi v mojih letih niso več pravi. Ego krvavi. Draga punčka, ata pred tabo vsako leto preteče po dva maratona in še kakšen ultra, vsaj 75-kilometrski maraton. Hja, gospod, zato ste pa videti tako zmatrani. V naslednji ambulanti me čaka specialistka z metrom in tehtnico, ki kaže pet kilogramov plus ali minus, odvisno, s katere strani stopiš nanjo. Strokovnjakinja ugotovi, da sem v redu, edino s tehtnico je danes nekaj narobe. Izračun kaže, da sem preveč zamaščen. Ni pa nujno, da je to res, reče. Okulistka me prepričuje, da je moj vid super. Bolj ji ponavljam, da res slabo vidim, bolj trmasto vztraja, da imam za svoja leta krasen vid. Kaj? Torej je po petdesetem normalno, da le še po vonju ugotavljaš, ali si v ženski ali moški družbi? Na koncu me čaka zdravnica nad zdravnicami, vsaj za deset let bolj obrabljena od mene. Ko strokovno

pregleda vsa mnenja in izvide predhodnikov, slovesno izjavi: Gospod, treba bo začeti skrbeti za kondicijo. Pri teh letih je čas, da začnete migati. In kaj je narobe z menoj? Za zdaj nič, le pritisk imate malo visok.

Gospa doktorica, preden sem prišel k vam, je bil moj pritisk čisto v redu. Pojdite sami skozi vse te preglede in potem poglejva vaš pritisk.

V k

Nekateri zdravniki razmišljajo tako, kot sva s sošolcem pred štiridesetimi leti in več: da so ljudje po petdesetem za staro šaro. Na nogah jih lahko drži le še ukvarjanje s svojo boleznijo. Privoščiti si smejo le še dezodorant z vonjem cipres, nesladkan čajček in, jasno, zdravilen sprehod. Ni res! Kot mulc sem se hudičevo motil.

Jure, kaj si pa tako zaripel? Morda res ne bi smel piti kave?

Ne, Mare, to je od tistega dekolteja pri sosednji mizi. Se je spomniš, sošolke Marte? Ti boga, kako dobra baba je postala. Ali ni njen mož, tisti piflar iz višjega razreda, lani umrl? Je, ampak sama očitno hoče še vedno živeti. Stotka

V S P

Z o

62 Stotka |www.stotka.net| avgust/september 2012, številka 3 STO03_62_64_ZB_ne50+.indd 62

• • • • •

6. 07. 12 13:00

n o v o !

nova brezplačna revija in portal za aktivni del prebivalcev, starih nad 50 let Berite o zdravju, potovanjih, hrani, premoženju, učenju ... in vstopite v svet polnega življenja.

Klub

Klub Stotka www.stotka.net

Kartica je last Časnika Finance, d. o. o., Dalmatinova ulica 2, 1000 Ljubljana, Slovenija.

www.stotka.net

Velja Velja do: do:

Novak Ana Ana Novak

09/201453001 53001 09/2014

Kartica ni prenosljiva. Če jo najdete, jo vrnite izdajatelju.

Dodatne informacije: 080 15 80, klub@stotka.net, www.stotka.net/klub

Živeti polno

Včlanite se v Klub Stotka in koristite različne ugodnosti kluba ter prejemajte revijo na izbrani naslov. Z letnim članstvom v Klubu Stotka pridobite: • • • • •

šest številk revije Stotka, 10-odstotni popust ob nakupu knjig v spletni trgovini Časnika Finance, šest številk časopisa Medicina in ljudje, popuste pri aktivnostih Kluba Stotka, sodelovanje v nagradnih igrah. DARILO: zgoščenka z glasbeno kompilacijo najlepših slovenskih ljubezenskih pesmi iz 70. let

Letna članarina v Klubu Stotka znaša 9,5 EUR (z DDV). Včlanite se lahko na www.stotka.net/klub Stotka je tudi lepo darilo. Podarite članstvo v klubu svojim sorodnikom in prijateljem. Pišite nam na klub@stotka.net.

Izidi revije v letu 2012: 21.9.2012 I 23.11.20121 Za dodaten brezplačni izvod revije nam pišite na klub@stotka.net oziroma nas pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 15 80.

www.stotka.net STO03_62_64_ZB_ne50+.indd 63

6. 07. 12 13:00

www.volkswagen.si

Svet boste videli drugače. Modeli Volkswagen Sky. Ne glede na to, za katerega izmed modelov Volkswagen Sky se odločite, boste videli svet drugače kot ste vajeni. Modeli Sky s prestižnim strešnim oknom vam nudijo užitek v neomejenem pogledu proti nebu. Z biksenonskimi žarometi boste imeli odličen razgled tudi pred seboj. Da niti ne omenjamo preostale dodatne opreme. Obiščite enega izmed pooblaščenih trgovcev Volkswagen in preverite široko paleto vozil Volkswagen Sky, ki so sedaj na voljo s prihrankom do 3.800 EUR.*

Emisije CO2: 109–199 g/km. Kombinirana poraba goriva: 4,2–8,6 l/100 km. Porsche Slovenija d.o.o., Bravničarjeva 5, 1000 Ljubljana. Število vozil na zalogi je omejeno. Slike so simbolne. Več informacij o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah CO 2 pri novih osebnih vozilih najdete v priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO 2 , ki ga lahko brezplačno dobite na prodajnem mestu in na spletni strani www.volkswagen.si. *Višina prihranka je odvisna od modela vozila.

STO03_62_64_ZB_ne50+.indd 64 VWoglasSky_203x271_Stotka(Finance).indd 1

6. 26.6.12 07. 12 13:00 12:58