Stotka 04

Stotka www.stotka.net oktober/november 2012, št. 4

brezplačni izvod

Živeti

100 na uro

Hudičeva urednica revije Vogue stran 59 Kdo bo ušel pokojninski reformi stran 47 Bi raje spali pod ledom ali v skali? stran 12

Ženske podpirajo polovico neba Sunita Williams, ena najbolj spoštovanih astronavtk našega časa, je tudi slovenskega rodu.

Kdaj bomo poleteli za njo.

Več zabojnikov pri vas doma, manj surovin v smeteh Ali veste, da zelo veliko papirja, embalaže in stekla še vedno konča v črnih zabojnikih? Ti koristni odpadki gredo na odlagališče in številne surovine so tako za vedno izgubljene.

Ker pa si vsi želimo, da bi jih čim več končalo v predelavi, je Snaga spremenila način zbiranja odpadkov in vsem uporabnikom razdelila nove (dodatne) zabojnike za embalažo.

Metanje vseh odpadkov v eno vrečko ali zabojnik naj bo preteklost!

Z zabojnikom za zbiranje embalaže, ki zdaj stoji poleg vašega doma, je pravilno odlaganje odpadkov zdaj veliko bolj enostavno in prijazno.

V te zabojnike z rumenim pokrovom odložite: • plastenke pijač in živil, čistil in pralnih sredstev; • pločevinke živil in pijač; • kartonsko votlo embalažo od mleka, sokov ipd.; • plastične vrečke in lončke; • plastično embalažo šamponov, zobnih past in tekočih mil; • plastično in aluminijasto folijo, v katero so zaviti izdelki; • embalažo iz stiropora.

En zabojnik za embalažo, drugi za biološke odpadke, tretji …

… za preostanek odpadkov (črni zabojnik), za lažje ločevanje pa prihaja še četrti – zabojnik za papir. Te bo Snaga v Ljubljani razdelila med letošnjim decembrom in marcem 2013.

Po novem tudi manj praznjenj črnih zabojnikov

Več ločeno zbranih odpadkov pomeni tudi manj polne črne zabojnike, zato jih Snaga po novem prazni manjkrat.

Nov sistem je takšen: • če prej odvoz preostanka 1x/teden prehodno obdobje do 1. marca 2013: 1x/14 dni  po 1. marcu 2013: 1x/3 tedne (v območjih zelo goste poselitve pa 1x/teden);

• če prej odvoz preostanka 2x/teden  1x/ teden (po 1. marcu 2012 pa v območjih redkejše poselitve 1x/3 tedne).

Enako pogosto kot črne Snaga prazni tudi zabojnike za embalažo. Urnik odvoza bioloških odpadkov za zdaj ostaja nespremenjen, prav tako pa ostaja nespremenjena cena, ki jo uporabniki plačujete za Snagine storitve.

Šest preprostih nasvetov za ločevanje odpadkov doma 1. LočEvanjE ni nič tEžkEga! Če ne veste, kaj spada v kateri zabojnik, poglejte na zadnjo stran zabojnika. Če živite v bloku, lahko prosite hišnika ali upravnika, naj na oglasno desko namesti Snagine plakate.

2. Pri LočEvanju vaM Lahko PoMagaMo tudi na Snagi Pokličite Snago na številko 01 477 96 00, če pa imate računalnik in ne veste, kam spada kakšen odpadek, ga lahko poiščete v elektronski abecedi odpadkov na spletni strani www. mojiodpadki.si.

3. PoEnoStavitE Si živLjEnjE Če imate dovolj prostora, zbirajte vsako vrsto odpadkov posebej (npr. v vrečah, škatlah, košarah), sicer pa embalažo, steklo in papir zbirajte skupaj (npr. v posebni škatli pod kuhinjskim pultom ali v shrambi).

4. ni rES, da PotrEbujEtE vELiko čaSa in ProStora Zbrani odpadki lahko zasedejo zelo malo prostora (papir poravnajte, škatle in embalažo od mleka ter sokov zložite, plastenke in pločevinke stisnite ter jih zaprite). Ne splakujte steklenic ali kozarcev, razen če so zelo umazani. Ne odstranjujte nalepk, saj jih pri predelavi avtomatično odstranijo.

5. tudi LočEvanjE bioLoŠkih odPadkov ni bavbav Papir, na katerega ste lupili sadje ali zelenjavo, lahko skupaj z olupki odvržete v rjav zabojnik za biološke odpadke. Ostanke hrane, jajčne lupine in čajne vrečke je najbolje odlagati v biorazgradljivih vrečkah, lahko pa jih odložite tudi v papirnatih vrečkah (npr. od kruha) ali zavite v papir. V rjav zabojnik spadajo tudi vlažen papir in papirnate brisače ter robčki.

6. kaj Pa batErijE, SijaLkE in izrabLjEn SuŠiLEc za LaSE? Te odpadke je najbolje zbirati v kletnem prostoru (v ločeni škatli ali vreči). Nevarne odpadke (poiščite oranžen znak na embalaži), baterije, sijalke, zdravila ipd. lahko odnesete v premično zbiralnico, ki je po določenem urniku na različnih lokacijah v Ljubljani, ali v zbiralnico na Povšetovi ulici. Baterije in sijalke lahko oddate tudi pri mnogih trgovcih, odpadna zdravila pa v lekarnah ali zdravstvenih domovih.

Stotka

UVOD

je brezplačna revija za aktivni del prebivalcev, starih nad 50 let

Gorazd Suhadolnik,

www.stotka.net

odgovorni urednik

Dolgo delati in živeti

P

recej osovražena umetnica Svetlana Makarovič je pred časom dejala, da so si tisti, ki ostanejo brez dela, krivi sami, ker so, leni, računali, da bodo do konca svojih dni pač delali eno in isto stvar, potem pa izgubijo službo in žalostno tarnajo. V takšni posplošeni skici seveda obstajajo izjeme, ampak tudi sam verjamem, da je težko najti kaj bolj duha in telo ubijajočega od monotonije vselej istega dela, življenja po istem vzorcu, preživetja brez izziva.

Starati se začneš takrat, ko se vdaš navideznemu udobju, ker se ti ne ljubi več, raje gledaš televizijo, kot da bi šel na sprehod. Misliš, da ne zmoreš več? V obširni raziskavi so že pred leti dokazali, da ob primernem gibanju in telesni dejavnosti mišična masa raste tudi po sedemdesetem letu življenja.

Pri šestdesetih, petinšestdesetih letih starosti ne more biti izgovor niti pešajoče zdravje – sladkorna, srce, pritisk,

Kazalo

Stotka www.stotka.net oktober/november 2012, št. 4

brezplačni izvod

Živeti

100 na uro

Hudičeva urednica revije Vogue stran 59 Kdo bo ušel pokojninski reformi stran 47 Bi raje spali pod ledom ali v skali? stran 12

Ženske podpirajo polovico neba Sunita Williams, ena najbolj spoštovanih astronavtk našega časa, je tudi slovenskega rodu.

Kdaj bomo poleteli za njo.

IZ NASLOVNICE: Sunita Williams, ena od najbolj spoštovanih astronavtk našega časa, je tudi slovenskega rodu. 8

OSEBNO: Intervju: Sergej Pavlin, arhitekt in oblikovalec 4 LEpO živLjENjE: Sunita Williams, pot med zvezde 8 Nenavadni hoteli 12 Nepozabna jutra v skritih kotičkih Slovenije 16 Iz dnevnika vrtičkarice 20 Drveči veteran na motorju 22

astma, sklepi, revma … Drži, nadlog je v zrelih letih na pretek, ampak zelo verjetno so posledica desetletij zanemarjanja samega sebe. Nikoli ni prepozno, da se katerikoli od »modernih« zablod (nezdravi hrani, alkoholu, cigaretam) vzvišeno odpoveš. Vedno se lahko počutiš boljše. Vedno se lahko razumeš boljše. Z drugimi in s sabo.

Današnji upokojenci trepetajo, ker ne vedo, ali bodo še lahko normalno preživeli. Jutrišnji že vemo, da na »državno« rento ni pametno računati.

Vse možnosti imamo, da živimo dlje, smešno bi bilo, če bi se čez deset, 15 let že kar upokojevali. Delati do konca – zakaj pa ne, to te ohranja živega, tako kot gibanje, spoznavanje novega, komuniciranje. Seveda, če ob tem lahko ohraniš dostojanstvo in lepe navade. Če pa pridobiš še modrost, si imel res srečno usodo. Tako kot Sergej Pavlin, intervjuvanec v tej številki Stotke. Stotka

ZdravjE: Jesen na krožniku 26

družBa: Kdo bo ušel pokojninski reformi 46

Zajahajte v nov dan 32

Komentar: Osmi smrtni greh 47

Kako krotiti sladkorno 34 Pomoč izkušenih diabetikov 36 Luknje v spominu je mogoče zakrpati 40 Enkraten kot prstni odtis 42

Vrvež vseh generacij v hramu kulture 48 Intervju: »Zdaj bi svoje otroke bolj hvalila in razvajala« 50 učENjE: Pogumno nad tipke in miške 52

Odgovorni urednik: GORAZD SUHADOLNIK telefon: 01 30 91 549, e-pošta: gorazd.suhadolnik@finance.si Novinarka: MANJA PUŠNIK telefon: 01 30 91 574 , e-pošta: manja.pusnik@finance.si Uredništvo: Dalmatinova 2, 1000 Ljubljana tel.: 01 30 91 540, faks: 01 30 91 545, e-pošta: stotka@stotka.net Oblikovanje in prelom: MAJA VOLK Urednik fotografije: ALeŠ BeNO Jezikovna urednica: TATJANA HOSTA Poslovna vodja: KLAVDIJA BANFI telefon: 01 30 91 422, e-pošta: klavdija.banfi@finance.si Direktor oglasnega trženja: TOMAž ČePON telefon: 01 30 91 457, e-pošta: tomaz.cepon@finance.si KLUB STOTKA: je združenje članov – obiskovalcev portala stotka.net in bralcev revije Stotka.

Informacije o članstvu v Klubu: brezplačna tel. številka: 080 15 80 e-pošta: klub@stotka.net www.stotka.net/klub Klub Stotka

Klub

www.stotka.net

Kartica je last Časnika Finance, d. o. o., Dalmatinova ulica 2, 1000 Ljubljana, Slovenija. Kartica ni prenosljiva. Če jo najdete, jo vrnite izdajatelju.

www.stotka.net Velja do:

09/2014

Dodatne informacije: 080 15 80, klub@stotka.net

Ana Novak 53001

Informacije o sodelovanju v Klubu (partnerji Kluba): telefon: 01 30 91 480 Tisk: SeT, d. o. o., Ljubljana.

Natisnili smo: 35.000 izvodov

Nasvet: Kakšen telefon izbrati 54

Revija izhaja vsak drugi mesec.

Naslednja številka izide v petek, 23. novembra 2012.

KuLtura: Napoved dogodkov 58

Izdal in založil:

Nuklearna hudičevka 59

Direktor in glavni urednik: Peter Frankl

Glasbene ocene 60

Transakcijski račun pri Unicredit bank: 29000-0059800842

ZaBava: Stvari, ki si jih morate privoščiti 62 Nagradna križanka 61

Živeti poln

ISSN 2232-5603

Časnik Finance, d. o. o., Dalmatinova 2, 1000 Ljubljana

Revija Stotka upošteva Kodeks Časnika Finance in interna pravila finančnega novinarstva, objavljena na spletni strani (http:// www.finan-ce.si/kodeks).

Portfelji članov redakcije Stotka so objavljeni na spletni strani (http:// www.finance.si/portfelji).

oktober/november 2012, številka 4| www.stotka.net| Stotka

3

INTERVJU

Sergej Pavlin: arhitekt, oblikovalec, francoski vitez

Barviti svet očeta stekleničke Cockte

Z

a življenje 83-letnega profesorja arhitekture, oblikovalca in slikarja je mogoče najznačilnejši njegov dinamizem, saj prav baročno vrvi od zgodb in prizorov. Za debelo knjigo jih je: lani je izšla njegova biografija, v njej se prepletajo jedrnati opisi Pavlinovih projektov z najrazličnejših koncev sveta z diskretnimi krokiji o njegovih prijateljstvih in stikih s

zelo zanimivimi ljudmi … Kot pravi Pavlin, ga je k njegovim doživetjem največkrat pripeljalo naključje. V začetku letošnjega poletja je francoski predsednik Sergeja Pavlina odlikoval z redom viteza nacionalnega reda za zasluge. Čeprav francoski vitez iz Ljubljane ne nosi meča, se mu ta naziv odlično prilega, tako kot barvi srajce in suknjiča, ki sta pri Pavlinu vselej skrbno izbrani.

Gorazd Suhadolnik; fotografije: Irena Herak gorazd.suhadolnik@stotka.net Fotografije: Irena Herak

Skoraj 60 let je že od tega, ko ste ustvarili izvirno steklenico ter logotip za cockto.

Bila je zanimiva izkušnja, s katero sem se tudi širše uveljavil, najprej v Zagrebu. S tamkajšnjimi arhitekti in grafiki sem postavljal velesejme, najprej v hrvaški prestolnici, nato po vsem svetu. V Zagrebu in Beogradu so si vsako leto porazdelili do 50 gospodarskih razstav na leto, v Ljubljani so bili do mojega dela zelo zadržani, saj so ji bili »dodeljeni« le velesejmi v Trstu, Celovcu in Gradcu.

Vaši tedanji plakati so videti optimistični, uživaški, iz njih veje želja po boljšem življenju.

Takrat sem že delal plakate za Planico, Logarsko dolino in Bohinj. Bili smo bolj povezani med seboj, zgledovali smo se sicer po zahodu, vendar nihče ni poskušal brezobzirno izkoriščati drugih. Veselili smo se malih stvari in velikih prijateljstev.

Kakšna je bila tema vaše diplomske naloge, ki ste jo zagovarjali pri znamenitem arhitektu Edvardu Ravnikarju?

Pri profesorju sem diplomiral s projektom za Velo polje. Leta 1960 so hoteli tam narediti sodoben smučarski center.

Zbral sem arhivsko in obilico svojega gradiva, fotografij in skic s pohodov od Velega polja do Kredarice. Predlagal sem, da vse, razen žičnice, naredimo vkopano v zemljo. Profesor Ravnikar je skomignil z

rameni in pripomnil, da je to primerno za Julesa Verna, bo pa tudi za diplomo. Zaradi naravovarstvenih zadržkov projekt na srečo nikoli ni bil uresničen.

V svoji bogati karieri ste delali tudi kot barvni svetovalec. Kaj ste svetovali?

S posredovanjem dr. Antona Trstenjaka sem postal gostujoči profesor na IACC (International Association of Colour Consultants), mednarodni zvezi barvnih svetovalcev, na salzburških seminarjih, vsebinsko vezanih na pomen barve v psihologiji, uporabo svetlob in barvil na splošno. Predaval sem barve in prostor, predavanja so obiskovali že izkušeni oblikovalci iz znamenitih tovarn Siemens, Bosch, Osram, Philips, BMW …

Spoznali ste tudi Oscarja Niemeyerja, enega izmed največjih svetovnih arhitektov.

Pri meni se je veliko srečanj zgodilo po naključju. Član žirije ljubljanskega mednarodnega grafičnega bienala je bil tudi direktor nürnberškega muzeja dr. Mahrow. Vprašal me je, ali bi se lotil postavitve nürnberškega grafičnega bienala.

Pokrovitelj je bil grof Faber Castell, ki je želel imeti tudi dela Oscarja Niemeyerja. Ponudil mi je, da ga obiščem v Riu de Janeiru. Niemeyer me je s svojim

4 Stotka |www.stotka.net| oktober/november 2012, številka 4

črnim mercedesom za tri dni odpeljal na ogled Brasilie. Bil je radoživ in zelo preprost, nikoli vzvišen. Ob slovesu mi je rekel: Predstavil ti bom še enega arhitekta, sicer ni dober arhitekt, je pa veseljak. In res je imel okoli sebe same »sambe«. To je postalo večplastno spoznavanje arhitekture Brasilie.

Niemeyer je sicer na stara leta precej kritičen, ker so, kot pravi, veliko stvari v Brasilii naredili narobe oziroma so naredili tisto, kar je sam hotel opustiti. Ko sem bil tretjič pri njem kot gost, je imel 98 let, zdaj je star 104 leta.

Zase pravite, da ste arhitekt, ki zna slikati. Kako prehajate iz ene dejavnosti v drugo?

Sposobnost risanja je dar, lahko se ga priučiš, lahko ga vadiš, vendar moraš imeti tudi občutek. Razlika med arhitekturo in slikanjem je v tem, da se pri slikanju ustaviš pri okvirju. Umetniški opus se izživi na ploskvi. Če te zanima prostor, pa je nujno, da misliš in delaš tridimenzionalno. Če hočeš biti ustvarjalen, moraš dodatno imeti srečo, da dobiš dobro naročilo.

Sam sem jih ob postavljanju razstav našel veliko. To so bile male izkušnje za velike vizualne učinke razstavnih prostorov.

Arhitekt, pedagog, oblikovalec, slikar – v katerem poklicu najbolj uživate?

Karkoli bi izbral kot najpomembnejše, bi razvrednotilo vrstni red. Vsaka od naštetih dejavnosti mi je pomagala pri delu.

Praktično rečeno, sem se vselej počutil kot arhitekt, ki obvlada prostor in barvo, kot arhitekt, ki oblikuje prostor. Združil sem dejavnosti, vendar sem seveda pri tem moral upoštevati želje naročnikov, ki se morajo vedno videti kot avtorji. Teme naročniku ne moreš spremeniti, to lahko narediš pri slikarstvu. Zato je slikarstvo ustvarjalna sprostitev. Vzameš čopič in si sam svoj gospodar.

Slikate že vse življenje.

Imam različna obdobja, ko preizkušam samega sebe. Zelo rad sem hodil v Pariz in Benetke. Nikogar ne poznaš in nihče ne pozna tebe, zato si lahko daš duška. Čutiš atmosfero. Mimo tebe hodijo turisti in kupci. Pariz in Benetke imajo neverjetno atmosfero za vse.

Najboljše krajinske slike pa sem ustvaril doma, v Bohinju, na Pokljuki, Velem polju in seveda na morju.

Poznali ste tudi Zorana Mušiča (slovenskega slikarja, op. a.) ...

Spoznal sem ga leta 1958, ko sem se vračal iz Bruslja, kjer sem sodeloval na

Vendar stara Ljubljana niso le lokali. Mesto ni muzej, zato bi moralo biti usklajeno s potrebami prebivalcev.

Cenim vse, kar so naredili v Ljubljani, razen tega, da je staro mestno jedro povsem zaprto. Javni prevoz bi morali imeti urejen, vendar ne z otroškim vlakcem. svetovni razstavi Expo. Pogosto sem poiskal razlog, da sem lahko odšel v Pariz.

Mušič me je seznanil s pariško družbeno in umetniško smetano. Bila je visoka šola druženja z visoko družbo.

Kako ste se znašli v računalniškem svetu sodobne arhitekture in velikih projektantskih ekip?

Nelagodno. Zdajšnji ritem je podrejen stroju, računalniku. Mene je računalnik zanimal leta 1973, kot izziv – Nove tendencije Zagreb, Arteonica Sao Paulo in Bordeaux –, sicer pa se mi ne zdi ustvarjalen, saj le pomaga zlagati podatke. Navadil sem se kreativno izražati z risbo, besedo, barvo, vzorcem. V arhitekturi vam lahko računalnik zamisel dopolnjuje ali pa uničuje, največje breme stroke pa je vsekakor administracija, ljudje, ki so sicer nujno potrebni, a s svojo togo neustvarjalnostjo zavirajo razvoj.

So v Sloveniji razmere v zvezi z urbanizacijo in pozidavo že kritične?

Pri nas je težava razpršenosti. Če se je že pojavila kriza, bi moral biti njen pozitivni vpliv vsaj razumna razdelitev prostora.

Vendar pravi ljudje, ki obravnavajo prostor, sploh ne pridejo do besede. Kirurg operira to, kar zna, mosta ne zna izračunati nihče, ki ni inženir, prostorske zadeve pa rešujejo kar za pisalnimi mizami, uradniki. Takšne grenke izkušnje poznam iz veliko primerov.

V času, ko so odločali ljudje s partijskimi knjižicami, je bila le ena ovira, ena zapoved. Zdaj, v času demokracije, niti božjih zapovedi ni. Nova zapoved je – brezobzirni pohlep.

Kako ocenjujete današnjo ureditev Ljubljane?

Visoko cenim vse, kar so naredili, razen tega, da je staro mestno jedro povsem zaprto. Poznam veliko starih mest po svetu, ki živijo z meščani. Javni prevoz bi morali imeti urejen, vendar ne z otroškim vlakcem. Ker nisem urbanist, nimam pravice kritizirati. Ureditev obrežja Ljubljanice z živahnim utripom lokalov pa je odlična.

Pravite, da je potreba po stiku z ljudmi zbledela. Imate vi še prave prijatelje?

Od moje generacije nas je ostalo le še malo. Časi so ljudi povsem spreobrnili.

Tudi tisti, ki si jih imel za prave prijatelje, nimajo več časa. Da nekomu ponudiš roko, daš besedo, tega danes ni več. Ko opazujem mladino v Ljubljani, v lokalu pri jedi ali na kolesu, vsi držijo telefon ob ušesu in nekaj »nakladajo«. To niso prava prijateljstva, ampak mimobežno zapolnjevanje časa. V tej časovni ihti ni več časa za prava prijateljstva, dotik in prave ljubezni.

Tudi iskrenost ni več vrlina.

Danes ljudje v poslu z iskrenostjo manipulirajo, saj drugače ne znajo preživeti.

Celo slikarji, najsvobodnejša dejavnost, ne: nihče si ne upa slikati tako, kot zna, čeprav so številni med njimi svetovljani. Tisti, ki vztraja pri tem, da slika tako, kot zna, je bolj ali manj izobčen. Gre za neskladje v razmišljanju in tako imamo namesto umetnosti – inštalacije.

Kaj vam pomenijo partnerski odnosi?

Partnerski odnosi so pogoj za družbeni uspeh. To se danes mogoče sliši relativno, saj že življenjska resnica napeljuje k temu spoznanju. Zelo rad opazujem naravo – in vidim, kako ima svoj bioritem, v vseh pogledih ima prav.

Kaj vam je družina pomenila v mladosti, kako nanjo gledate danes?

Imam dve hčeri in pet vnukov. Družina mi še danes pomeni zelo veliko, saj lahko z njo pokažeš, kdo si in od kod so tvoji. Je pa treba upoštevati tudi interese. Ti so zgodbe vsake družbe in družine. Interesi združujejo in razdružujejo. V slogi je moč, je pravilo preteklosti.

Poskušal sem delati in dati čim več, zdaj uživam v valovanju usode.

Se sme človek po 50. letu vsaj malo ustaviti? Človek se ne bi smel ustaviti. Vendar smo po značaju zavrti, odprti, dosledni in nedosledni. Poglejte, kako ljudje vozijo avtomobile: na cesti se vidi značaj človeka.

Dostojne razdalje, da imaš na primer možnost drugemu dati prednost, dejansko ni več. Celo kolesarji so nova grožnja v prometu, ponoči, brez luči in brez prednosti, s polnim zagonom, med pešci in avtomobilisti.

oktober/november 2012, številka 4| www.stotka.net| Stotka

5

OSEBNO: Sergej Pavlin Česa pa se po 50. letu vseeno ne spodobi več početi?

Marsičesa, v resnici pa se spodobi vse, kar se ti ljubi, pomembno je, da se ti ljubi.

Dejavnost na stara leta je neizogibno potrebna, tudi malo fantazije pomaga.

Kako doživljate gospodarsko krizo, ki precej vpliva tudi na odnose do ljudi?

Občutim jo v več smereh. Materialno tako, da ni več naročil. Po drugi strani pa je čas tak in nihče noče pokazati, da ga nekaj zanima, vsi se bojijo jutrišnjega dne.

Veliki projekti padajo čez noč.

Projektirali ste prenove francoskega, nemškega in ameriškega veleposlaništva v Ljubljani.

To so bili nekakšni interni, zelo zahtevni natečaji. Ko so me potrdili za svojega arhitekta, sem bil odgovoren za vse, to pa pomeni po eni strani zaupanje in poslanstvo, po drugi strani pa veliko odgovornost – penale za vsako zamudo in nobenih aneksov.

Francozi so se vam oddolžili in vas junija letos odlikovali z redom viteza nacionalnega reda za zasluge.

Bili so naklonjeni, ko sem dopolnil 80 let.

Sporočili so, da je dan predlog za odlikovanje. Vendar sta od dneva, ko je predlog šel v postopek, do podelitve minili več kot dve leti. Preverjali so me verjetno na vseh ravneh. Če odlikuje predsednik francoske republike, je razumljivo, da si ne morejo privoščiti morebitne pomote.

Če seštejem vse preletene milje, sem trikrat obkrožil svet.

Ali svoje skrivne ljubezni občudujete, osvajate?

Imam določena leta in menim, da je primerno početi vse ob svojem času. Na srečo sem imel časa dovolj.

Torej je le ena stvar, ki se je ne spodobi početi na stara leta? Če si povabljen, ne zavrneš. Sama »stvar« še ni afera, ta nastane po aferi, na stara leta nepotrebna.

Kako presojate človeka skozi barve?

Barva je sestavni del našega življenja.

Svet je v barvah. Vsi, ki jo negirajo, poenostavljajo stvar. Veliko kolegov je prepričanih, da je zveličavna le črna in da se ne sme oblačiti kako drugače kot v črno. Je pa to praktično, črna se pač ne umaže.

Iz mladosti se spominjam arhitekta Josipa Costaperarie, ki je nosil rdeč suknjič in črn klobuk. Spominjam se tudi Jakopiča, Vavpotiča in Sternena, vsak je imel svoj kolorit. Le mojster Plečnik je bil dosledno odet v črnino. Mogoče ga posnemajo tisti, ki bi se radi istovetili z njim.

nost, odločajo sekunde in metri, vse drugo sta le špekulacija in trgovina. Če pa delaš to v škodo ljudi, družbe, kradeš, da drugi nimajo, je to škandal.

To, kar so naredili z gradbenimi delavci, je zame največja sramota naše države.

Podjetja imajo toliko denarja, da bi lahko vse te dolgove poplačala, država pa ni pritisnila na nikogar.

Najpomembnejši življenjski moto?

Preizkušena izkušnja. Številni, ki so mi hoteli slabo, so sami slabo prišli skozi, pa ne zato, ker bi bil jaz kriv za to, le ugotovil sem, da jih je usoda nekje spodnesla. To mi je dalo vedeti – ne delaj škode drugemu, da ne narediš težave samemu sebi. Včasih se mi zdi to fatalno, se spomniš tega in onega ter ugotoviš, da še tako pomembni poniknejo.

Kaj vam pomeni denar?

Meni je bil pomemben zato, da sem si ogledal svet. Zaželel sem si na primer, da bi letel s concordom, pa sem si leta 1978 doplačal za letalsko vozovnico za svetovni kongres arhitektov v Mehiki. Če seštejem vse preletene milje, sem trikrat obkrožil Zemljo.

Ali mladim danes zavidate?

Rad bi jim zavidal, a jim danes nimaš česa zavidati. Mladina nima merila, učitelji se med sabo prepirajo, negotov je tudi nacionalni ponos. Na srečo imamo športnike, s katerimi se mladina lahko identificira.

Lahko ji zavidam le to, da ne ve, kaj je grozota vojne in vojnih časov.

Koliko sta bila za vas v življenju pomembna finančna stabilnost in materialno bogastvo?

Pohlep, pri nas čedalje pogostejša beseda, je razkrojil družbene vrednote. Če imaš načelo »nikoli zadosti« za športni cilj, je nekako logično. Šport je edina jasna dejav-

Imate kakšen konjiček, za katerega ljudje ne vedo, kakšno skrivno ljubezen?

Skrivna ljubezen so lepe stvari in lepa bitja. Na primer ženska je kot sončni žarek, zato se rad usedem v senco in prebiram vesoljsko tehniko.

Kateri človek je naredil v življenju najmočnejši vtis na vas?

Srečal sem veliko ljudi, ki so name naredili močen vtis, to so bili dogodki in trenutki kot dodana vrednost. Če odkrito pomislim, so to tisti, ki mi v življenju niso lagali niti škodovali. Za deset prstov jih je bilo. Stotka

6 Stotka |www.stotka.net| oktober/november 2012, številka 4

Lepo življenje

Začimba z zdravilnimi lastnostmi Kurkuma oziroma njen izvleček ima neverjeten razpon zdravilnega delovanja: prečiščuje prebavila, blaži vnetja, varuje možgane in celo zavira rast tumorskih celic.

Kurkumo verjetno poznate kot začimbno rastlino, ki jedem daje lepo rumeno barvo in značilen okus, ter tudi kot eno izmed sestavin karija (curry). Pa ste vedeli, da v tradicionalni kitajski in ajurvedski medicini že tisočletja poznajo zdravilne lastnosti kurkume? Tudi v moderni medicini je kurkumin (izvleček kurkume) s skoraj štiri tisoč članki ena izmed najbolj raziskanih snovi.

Kurkuma (Curcuma longa) je rastlina tropskih gozdov jugovzhodne Azije in Indije.

Kot začimbo uporabljajo zmleto korenino.

Kurkuma vsebuje številna eterična olja in kurkumin. In prav kurkuminu pripisujejo največ zdravilnih lastnosti.

V predelih južne Azije in v Indiji hrano pripravljajo v slabših higienskih razmerah. Če pomislite še na visoke temperature in visoko stopnjo vlažnosti, je tam kurkuma nujen dodatek jedem. Znana sta namreč njeno protimikrobno delovanje in tudi izjemna sposobnost prečiščevanja telesa.

Kurkuma spodbuja izločanje žolča, bilirubina in holesterola ter topi žolčne kamne, pomaga pa tudi pri boleznih želodca in ledvic, saj razkužuje mehur in blaži vnetja.

Učinkovit pri rakavih obolenjih Znanstveno potrjeni učinki so tudi pri kolitisih, Chronovi bolezni in sindromu razdraženega črevesja. Kurkumin je naravno protibolečinsko zdravilo brez neželenih želodčnih težav ter zaviralec COX in LO. Z močnim antioksidativnim delovanjem varuje celice pred poškodbami zaradi prostih radikalov, zaščiti črevesno steno, izboljša prebavo ter poveča odpornost organizma. Študije nakazujejo uspehe pri upočasnjevanju razvoja multiple skleroze in pri Alzheimerjevi bolezni, saj naj bi tudi odstranjeval amiloidni plak.

Znano je njegovo protirakavo delovanje.

Potrjeno je zaviranje rasti tumorskih celic in metastaz pri raku dojke in prostate ter pri rakih, ki so pogojeni z vnetnimi procesi (rak želodca, dvanajstnika, jeter …), saj učinkuje na ravni genov, kjer se razvije tudi rak. Žal pa je kurkumin za celice zelo slabo dostopen in se v prebavilih prehitro razgradi. Zato so potrebni dnevni odmerki kurkumina od ene do dveh zvrhanih žlic, kar pa je težko zaužiti. Na trgu se je pojavila novost: standardizirani vezani kurkumin v kapsulah z bistveno izboljšanim prehajanjem v celice in stabilnim delovanjem v prebavilih.

Promocija

Uporabljajo jo pri opeklinah in urezninah.

Znanstveniki so prišli do neverjetnih spoznanj – kurkumin iz kurkume varuje možganske celice pred možgansko kapjo, preprečuje smrt možganskih celic in celo spodbuja rast novih. Kurkumin ima odličen protivnetni učinek in se je izkazal pri zdravljenju vseh vrst vnetij, posebej pri vnetju oči in osteoartritisu, obrabljenih in bolečih sklepih. Pri slednjem se močno izboljša gibljivost, prizadeti občuti manj bolečin in jutranje otrdelosti v sklepih.

LEPO ŽIVLJENJE: Pot med zvezde

Ženske podpirajo polovico neba Gorazd Suhadolnik, Marjan Bauer stotka@stotka.net

Ž

e več kot dva meseca nas opazuje iz vesolja. Z vesoljsko ladjo Sojuz je 15. julija poletela iz ruskega oporišča Bajkonur na mednarodno vesoljsko postajo (MVS). V vesolju bo ostala do sredine novembra. Sunita Williams, ki je pred dnevi dopolnila 47 let, je astronavtka z rekordom v dolžini bivanja v vesolju: pri prvem poletu je na MVS preživela 195 dni. Med štirimi vesoljskimi sprehodi (EVA, extravehicular activity) se je do letošnjega poleta po vesolju gibala 29 ur in 17 minut. Po tem, ko se je ta mesec z MVS na Zemljo vrnila prejšnja ekspedicija, je Sunita prevzela poveljstvo na vesoljski postaji. To je seveda znamenje zaupanja in veliko priznanje.

Vesoljski sprehod je trdo delo Z japonskim kolegom Akihikom Hošidejem sta konec avgusta in v začetku septembra na dveh vesoljskih pohodih preživela novih 13 ur. Za njen peti izlet v breztežnostno prostranstvo so ji pripravili vesoljsko oblačilo z rdečimi črtami.

Dan na vesoljski postaji poteka tudi v popravilih.

Tako sta Sunita in Akihiko morala 5. septembra zapustiti varnost vesoljske postaje in se napotiti ven, v golo, odprto vesolje. Pokvaril se je namreč razdelilnik elektrike, ki jo dobivajo iz sončnih panelov.

Zaradi okvare so morali astronavti izklopiti več naprav. Tak vesoljski sprehod, ki je trdo in natančno delo, traja nekaj ur. Sunita in Akihiko sta poskušala razdelilnik pritrditi že prej, a jima je to preprečil poškodovani vijak. Sunita je ob tem neuspehu v blogu zapisala, da bi se vijak morda vdal že nekaj kapljicam WD 40, vendar je uporaba pršila v vesolju zapletena. S popravilom se je mudilo ne samo zaradi pomanjkanja elektrike, ampak tudi, ker se je ameriškemu astronavtu Josephu Acabi, ki je upravljal robotsko roko, ki tudi sodeluje pri zapletenih zunanjih opravilih, iztekal rok bivanja na postaji.

Pretekla prvi vesoljski maraton Suniti ni tuje niti vesoljsko tekmovanje. Pred šestimi leti je na MVS pretekla bostonski maraton, tokrat pa se je na vesoljski postaji udeležila triatlona Nautica Malibu Triathlon. Tisto z bostonskim maratonom je posebna zgodba. Pretekla ga je, kot pravijo, na daljavo, na vesoljski postaji, dosegla je čas štiri ure, 23 minut in 10 sekund. Suniti je bilo v veliko čast, da se ji je že prej uspelo kvalificirati

na tekmovanje, o ideji teka kar na vesoljski postaji pa je povedala, da je bila rahlo nenavadna, vendar zelo odmevna.

Sunita Williams, ena od najbolj spoštovanih vesoljk našega časa, je tudi slovenskega rodu.

Vpliv vesoljske kranjske klobase na nacionalno samozavest

Kdaj bomo lahko med zvezde odpotovali tudi sleherniki?

8 Stotka |www.stotka.net| oktober/november 2012, številka 4

Tekla je namreč na napravi za fitnes, ki je v ruskem delu postaje, kjer sta se ravno izmenjavali posadki, poleg tega je fitnes zraven spalnice in kopalnice.

Maraton v Bostonu se je začel štiri ure pred prebujanjem, Rusi so bili malo zaskrbljeni, vendar so prijateljsko dovolili prvi maraton v vesolju. Tam je nenehna breztežnost, zato so Sunito z elastičnimi trakovi okoli ramen in pasu pritrdili na napravo.

Med tekom, ko skočiš, te vedno znova potegne dol.

In tako ves čas.

Na MVS je Sunita skupaj z drugimi astronavti spremljala tudi olimpijske igre v Londonu.

Sunita, sad slovensko-indijske ljubezni Slovenski mediji kar pogosto pišemo o Suniti Williams predvsem zato, ker je po materi slovenskega rodu. Mama Ursula Bonnie z dekliškim priimkom Zalokar, ki je bila rojena v mestecu Euckid na obrobju še vedno kar slovenskega Clevelanda, država Ohio, je po preselitvi v Massachusetts v službi spoznala priseljenca iz Indije, zdravnika, harvardskega raziskovalca in profesorja dr. Deepaka Pandya in se z njim poročila. Družina je živela v mestecu Needham, nedaleč od univerze Harvard, Suni, kot domači in prijatelji pravijo Suniti, je po končani srednji šoli zanimala veterina, ko pa je njen brat končal mornariško akademijo v Annapolisu, se je odločila, da bo tudi sama študirala na tej elitni državni šoli. In res je tam leta 1987 končala študij fizike, pozneje pa na floridskem tehnološkem inštitutu magistrirala še iz inženirske uprave.

Sunita je poskusni pilot na helikopterjih in letalih, v mornarici je dosegla čin commanderja, poveljnika, je namestnica poveljnika ameriškega astronavtskega korpusa. Potem ko je po naključju srečala legendarnega astronavta Johna Younga, ki je dober prijatelj dr. Jerryja Linengerja, astronavta slovenskega rodu, si je zaželela postati astronavtka. Njen prvi poskus ni uspel, a trmasta Suni se je vztrajno izpopolnjevala in bila leta 1998 sprejeta na astronavtsko urjenje najprej v Ameriki, potem pa še v Rusiji. Po koncu programa ameriških vesoljskih čolničkov namreč vozijo ameriške astronavte v vesolje Rusi.

oktober/november 2012, številka 4| www.stotka.net| Stotka

9

LEPO ŽIVLJENJE: Pot med zvezde

Strokovnjakinja za bivanje človeka v breztežnosti Sunita, ki, kot povedano, poveljuje tokratni odpravi, kot inženirka specialistka za izmenjavo sončnih plošč, ki proizvajajo električno energijo, sodeluje tudi pri napeljavi stalnega električnega sistema. Odgovorna je za raziskovanje obnašanja človeškega organizma v breztežnem prostoru, še posebej za analizo krvi in merjenje izgube mišic ter redčenje in slabljenje kosti ter za ukrepe proti tem težavam. Torej za primerne telesne vaje in prehrano. Od tod najbrž tudi njena ideja o bostonskem maratonu in triatlonu. Če se bodo ljudje odpravili na Mars in še dlje, bo treba čim bolj zmanjšati negativne učinke dolgotrajnega bivanja v vesolju.

še danes piše Azman Meats. Ko je prišla na vrsto, je kupila nekaj svežih kranjskih klobas, ki jih je doma podimila in posušila. Tako je Mary, Sunitina teta in sestra njene mame Ursule Bonnie, skupaj s klobasami vstopila v slovensko nacionalno mitologijo. Suhe klobase sta gospe namreč poslali Suni, ki se je pripravljala za polet v vesolje. Ko je 9. decembra 2006 Discovery pospešil proti zvezdam, so bile na njegovem krovu poleg Sunite in še sedmih astronavtov tudi kranjske klobase. Slovite mesnine, za katerih poreklo se potegujejo tudi Avstrijci in Hrvatje, so morale pri Nasi pred izstrelitvijo prestati nekaj testov. Vse je bilo v redu, Sunita je pozneje povedala, da so jih pojedli že takoj na začetku odprave, in to z velikim užitkom.

Na Sunito so poleg Američanov in Slovencev zelo ponosni tudi njeni sonarodnjaki po očetu, Indijci.

To bi bilo ob tem dogodku skoraj vse, če ne bi bilo slovenske navade, da vsako reč popljuvamo. Pisci v forumih so se razdelili na tiste, ki imajo kranjske klobase po izletu v vesolje še rajši, in one, ki trdijo, da je nacionalna samozavest na temelju zašpiljene klobase smešna, če ne kar bebava.

Valentina je bila prva in še vozila je Astronavtka in poveljnica Sunita Williams je le ena od žensk, ki so poletele v vesolje. Prva je bila 16. junija 1963 ruska kozmonavtka Valentina Tereškova, ki je Zemljo v Vostoku 6, krogli s premerom 2,5 metra, obkrožila 48-krat. Tereškova je bila prvi vesoljski potnik, ki so mu dovolili, da je plovilo upravljal sam. Ni bila pilotka, delala je v tekstilni tovarni, se dopisno šolala ter veliko in rada skakala s padalom. Zadnje jo je poleg dobrih psihofizičnih lastnosti pripeljalo v šolo za kozmonavte.

Še dobro, da nismo dolžni nekaj milijard menda tako humornih klobas. Za ljudi, ki se zbudijo v dan brez slabe volje, je

Rusinji je čez železno zaveso, ki je medtem padla, šele 20 let in dva dni pozneje sledila Američanka Sally Ride, doktorica

Zgodba o vesoljskih kranjskih klobasah Nam, Slovencem, pa se je nekako še bolj umestila v srca zaradi prigode o kranjski klobasi. Takole je bilo. Nekega dne leta 2006 se je gospa Mary Ann Zalokar Ikicki ustavila v mesariji Ažman v mestecu Eucklid pri Clevelandu. Na pročelju

10 Stotka |www.stotka.net| oktober/november 2012, številka 4

namreč zadeva preprosta: klobase so bile in so jih pojedli. Le malo višje se je zgodilo.

Komaj pa si upam pomisliti, kakšne peklenske polemike bi bile, če bi v vesolje odfrčala tudi naša orehova potica, ki Suniti tudi zelo tekne. Mimogrede, skupaj s slovenskimi klobasami je šla v vesolje tudi indijska dobrota, vendar se Indijci zaradi tega na internetu ne obmetavajo z rižem in zmerljivkami.

Po Sally Ride so ženske v ZDA redne članice vesoljskih odprav, druga Rusinja po Tereškovi pa je bila 19 let po njenem odmevnem poletu Svjetlana Savicka v Sojuzu T-7. Ridova je pred dobrim mesecem umrla zaradi raka na trebušni slinavki, za njo je v kozmosu bivalo še 42 Američank, med njimi tudi Sunita Williams.

Kaj je rekel še danes veliki Mao Ko je Kitajska 16. junija letos pod zvezde izstrelila četrto plovilo s človeško posadko, je bila v družbi dveh astronavtov tudi 34-letna vojaška pilotka Liu Jang. Liu je seveda članica kitajske komunistične partije in ima čin majorke. Še pred poletom je postala nacionalna junakinja. Opisujejo jo kot popolno študentko, odlično odbojkarico, vrhunsko vojaško pilotko, dobro sodelavko in mamo, seveda enega otroka. »Vodja Mao Cetung je nekoč izjavil, da ženske podpirajo polovico neba, in zdaj se uresničujejo tudi te njegove besede,« je povedal komentator hongkonške tele-

Komaj pa si upam pomisliti, kakšne peklenske polemike bi bile, če bi v vesolje odfrčala tudi naša orehova potica, ki Suniti tudi zelo tekne.

vizije Phoenix Qiu Zhenhao. Ja, ženske podpirajo tudi polovico neba.

Ruski vesoljski turizem bo spet zaživel Če že imamo rojakinjo med najbolj spoštovanimi astronavtkami – kdaj bo lahko na vesoljski izlet poletel navaden Slovenec, civilist?

Možnosti za orbitalni vesoljski turizem so še vedno zelo omejene in zelo drage. Do zdaj ga je izvajala le ruska vesoljska agencija. V obdobju od leta 2001 do 2007 je s Sojuzom na MVS letelo sedem turistov, moških, večinoma Američanov iz računalniškega, telekomunikacijskega in bančnega sveta. Na MVS so ostali od osem do 15 dni, za celotno avanturo pa so plačali od 20 do 35 milijonov dolarjev.

Leta 2010 so Rusi turistične polete zaradi prostorske stiske na vesoljski ladji začasno ustavili, njihovo vnovično

uvedbo pa okvirno načrtujejo že za prihodnje leto.

Kmalu bomo lahko poleteli za njo Za zdaj se še ni razvil niti suborbitalni vesoljski turizem, načrtujejo pa, da bo finančno in organizacijsko precej ugodnejši. Suborbitalni poleti bodo dosegali višino od sto do 160 kilometrov; višina sto kilometrov oziroma Karmanova črta neuradno velja za mejo med Zemljino atmosfero in zunanjim vesoljem. Suborbitalni popotniki bodo doživeli od tri do šest minut breztežnosti, drugačen pogled na zvezdno polje pa tudi na ukrivljen obod modrega planeta. Cena takšnega poleta bo okoli 200 tisoč dolarjev. Ena od vodilnih skupin s tega področja Virgin Galactic je prodala že 500 kart po 200 tisoč dolarjev (oziroma rezervacij po 20 tisoč dolarjev). Upajo, da bodo prvo zasebno vesoljsko turistično podjetje, ki bo civiliste redno pošiljalo v vesolje.

Civilni astronavt se bo moral na vesoljsko izkušnjo pripravljati le tri dni, polet pa bo trajal dve uri in pol. Preštejte torej svoje prihranke, postavite se v vrsto in se pripravite na pot do kalifornijske puščave Mojave, od koder bodo proti vesolju kmalu vzletele prve turistične rakete. Ko še ni bilo svetovne krize in recesije, se je za polet v vesolje menda prijavil vsaj en Slovenec, omenjali so, da je rezervacijo vplačal Mirko Tuš. Stotka

Gettyimages

znanosti s Stanforda in članica petčlanske posadke drugega poleta pozneje ponesrečenega Challengerja, ko je v nesreči umrla tudi Christa McAuliffe, ki bi bila prva učiteljica v vesolju. Dve vesoljki sta umrli tudi v nesreči raketoplana Columbia.

oktober/november 2012, številka 4| www.stotka.net| Stotka

11

LEPO ŽIVLJENJE: Potovanja

Bi raje spali pod ledom, v skali ali pod vodo?

Nekaj predlogov za tiste, ki iščejo avanturo in luksuz.

Gorazd Suhadolnik

gorazd.suhadolnik@stotka.net

A

Če ste torej že obdelali Pariz in London, Dunaj pa je vaš stari znanec, oziroma če iščete zares posebno doživetje, preverite izbor desetih izvirnih hotelov z vsega sveta.

Zasebnost, primerna za kralja. Otok Baron, 30 minut oddaljen od južne španske obale, je nekdanje kraljevsko lovišče kralja Amadea iz Saboya. Sredi tega ekskluzivnega naravnega rezervata na skoraj 900 hektarjih stoji petnadstropni razgledni stolp, zgrajen v petdesetih letih prejšnjega stoletja po načrtih slovitega arhitekta Franka Lloyda Wrighta. Imeli boste svoje osebje, teniško igrišče in zasebno plažo z opremo za različne vodne športe: jadranje na deski, potapljanje na dah, smučanje na vodi in ljubiteljsko jadranje s športnim katamaranom.

Otok Baron, Murcia, Španija Opazovalni stolp Franka Lloyda Wrighta

Kerala, Indija Green Magic Treehouse Resort

vantura, potovanje, ki si ga začrtate sami, je čedalje bolj priljubljeno. Veliko popotnikov izbira počitniške cilje zunaj utečenih in poznanih poti.

Za marsikoga na pragu zrelih let je »občutek avanture« eden od najpogostejših motivacijskih dejavnikov pri izbiri potovalnega cilja.

Za otroke po srcu. Peljali se boste skozi nasade kave, kardamoma in popra ter dospeli do svoje lastne utrdbe na drevesu. V kompleksu čarobnih hiš na drevesih je na izbiro več razkošnih drevesnih utrdb, postavljenih več kot 30 metrov nad tlemi. Zgradili so jih pripadniki plemena Paniya in pri tem uporabili lokalne materiale ter tehnike gradnje. Hiše so dvonadstropne, spalnice so v zgornjem nadstropju, do njih pridete po zavitih lesenih stopnicah, verande v celoti obdajajo hišo, kopalnice imajo hladno prho, zavese pa so iz gozdnih lijan. Dobro je vedeti, da se hiše včasih nagibajo (skupaj z drevesom). Tistim, ki so z nogami vseeno raje na trdnih tleh, pa ponujajo tudi ekološko kočo, postavljeno pod drevesi.

12 Stotka |www.stotka.net|

oktober/november 2012, številka 4

njenim s fantazijskim svetom Julesa Verna. To je še posebej mamljivo za izkušene potapljače. V času za počitek se lahko prepustite prehranskim užitkom, ki jih pripravlja hotelski »morski« šef kuhinje.

Farmington, Nova Mehika Kokopelli's Cave Bed & Breakfast Dobesedno na zemlji oziroma v njej. Kokopelli’s Cave Bed & Breakfast, soba z zajtrkom, so izvirno zgradili kot

Jukkasjarvi, Švedska Ledeni hotel Zares kul. Hotel na švedskem severu je v celoti zgrajen iz snega in ledu, vsako leto pa ga zgradijo na novo. Lahko se zadržujete v filmski sobani, kapelici ali spite na ledeni postelji. Brez skrbi: v hotelu vam priskrbijo posebej oblikovane toplotne spalne vreče, ki so položene na kožuhe severnih jelenov, ta kombinacija pa zagotavlja, da boste na toplem. Za dodatno toploto boste morda poskrbeli v ledenem baru, kjer pijače strežejo seveda v ledenih kozarcih.

Key Largo, Florida Jules' Undersea Lodge Če si želite biti zares pod vodo. Julesov podvodni hotel je izviren podvodni raziskovalni habitat s hotelom, navdih-

sedež podjetja za geološko raziskovanje. Umetno izdelane votline so vdelane v flišno steno, več kot 20 metrov nad tlemi. Udobje dopolnjujejo jacuzziji, stilsko pohištvo v slogu ameriškega jugozahoda in zunanja ploščad z odlično možnostjo za nepozabno opazovanje zvezdnega neba. Imajo tudi prostor, namenjen tradicionalnemu indijanskemu obredu kiva.

Llandudno, severni Wales Svetilnik

Ne prav tipičen svetilnik. Zgrajen je bil leta 1862, spominja bolj na grad, ki stoji na vrhu klifa. Do leta 1985 je deloval kot svetilnik, potem pa so ga spremenili v hotel, na voljo je prenočitev z zajtrkom. Ponuja očarljiv razgled na irsko morje. Iz zajtrkovalnice se ponuja razgled nad 110-metrsko vertikalno morsko pečino. oktober/november 2012, številka 4| www.stotka.net| Stotka

13

LEPO ŽIVLJENJE: Potovanja

Otok Robinzona Crusoeja, Čile Votlina Robinzona Crusoeja Za občudovalce Robinzona Crusoeja. Preživite noč v nekdanjem bivališču Alexandra Selkirka, ki je navdihnil pisatelja Daniela Defoeja, da je napisal svoj sloviti roman.

Ob slikoviti obali Čila ponuja Otok Robinzona Crusoeja (staro ime otoka je Mas-A-Tierra) neustrašnim potnikom možnost, da prespijo v votlini, v kateri je Selkirk preživel več kot štiri leta, preden so ga leta 1709 rešili.

Weligama, Šrilanka Otok Taprobane Zasebni raj. Hektar velik otok premore eno samo luksuzno vilo v paladijskem slogu: leta 1920 jo je zgradil fran-

Les Cerniers, Švica Ekološki kompleks White-pod Ste ljubitelj iglujev? Švicarski ekološki kompleks je dostopen le s smučmi in ponuja enkratno izkušnjo v središču Alp. Kamp leži na nadmorski višini 1.400 metrov, sestavlja pa ga 20 bungalovov v obliki iglujev. (V resnici gre za kupolaste šotore, postavljene na lesene platforme, ki v polkrogu sestavljajo alpsko naselje.) Vsak šotor je ogrevan s pečjo na drva in lahko zdrži tudi močan snežni plaz in orkanski veter. Kompleks je pravo izhodišče za ledno plezanje, smučarske ture, vodene (ali samostojne) snežne pohode, turno smučanje in izlete s pasjo vprego. Stotka

coski grof, potomec nekega Napoleonovega generala, pozneje pa je bil njen lastnik pisatelj Paul Bowles. Otok leži v plitvini ob obali Šrilanke, nanj lahko pridete tudi na slonovem hrbtu. Notranjost vile je minimalno opremljena, zato se ponuja pogled na morje s skoraj vsake točke v vili.

Otoček ima svojega hišnika, strežnika, kuharja, vrtnarja in varnostnika.

Puščava Gobi, Mongolija Hotel pri treh kamelah Za vašo nomadsko dušo. Prespite v tradicionalnih šotorih iz klobučevine (ger), med mongolskimi nomadi, v Koči pri treh kamelah. Hotel je opremljen s pečmi na drva in preprostim pohištvom, šotori stojijo v senci 47 milijonov let starega vulkanskega kraterja v narodnem parku Gurvansaikhan. Ta do okolja in kulture odgovorni kamp ponuja še čudovit hotel, v katerem se lahko spočijete po celodnevnem trekingu na kameli in drugih podobnih drznih dejanjih.

14 Stotka |www.stotka.net| oktober/november 2012, številka 4

»Iz svojih izkušenj ležišča in vzglavnike podjetja Dollar priporočam vsem, ki želijo kaj storiti za svoje zdravje in hkrati dobro spati.« Dr. med. Maxim Krylov, nevrolog, specialist manualne medicine

Kot doktor medicine, nevrolog in specialist manualne terapije se srečujem z ljudmi, ki imajo težave z bolečinami v predelu hrbtenice. Najpogostejši so ti problemi v vratnem in ledveno križnem delu. V mnogih primerih je vzrok za te težave v neustreznem ležišču in vzglavniku.

Anatomski vzglavniki iz lateksa zaradi svoje posebne oblike pravilno podprejo vrat, zaradi česar ima celotna hrbtenica pravilen fiziološki položaj in obliko ravne črte.

Mišice so razbremenjene in to pomeni, da se boste zbujali brez bolečin v vratu in hrbtenici.

Kakovost spanja je v največji meri odvisna od pravilno izbranega vzglavnika, ki je najpomembnejši del ležišča.

Ne pozabite: po jutru se dan pozna!

Sodelujte v nagradnem

žrebu!

Potegujte se za vrhunski ortopedski vzglavnik iz lateksa Ortopedic Piramid.

Vzglavnik omogoča individualno možnost nastavitev višine in naklona!

Redna cena: 112,40 €

AKCIJSKA CENA: 89,92 € razec.

Za sodelovanje v nagradnem žrebu izpolnite ob Ime:

Priimek:

Ulica:

Poštna številka:

Kraj:

Telefon:

Prodajni saloni Dollar

Elektronski naslov:

Datum rojstva:

Ljubljana, City Park

Podpis:

Domžale, Spar center Telefon: (01) 520 93 00

Izpolnjen obrazec pošljite do 30.11.2012 po pošti v pisemski ovojnici na naslov: Dollar d.o.o., Stari trg 33, 3210 Slovenske Konjice.

www.dollar.si

Žrebanje za vzglavnik Ortopedic Piramid bo 3.12.2012. Izžreban bo en nagrajenec.

Delovni čas klicnega centra: vsak delovnik med 8. in 18. uro, v soboto do 14. ure.

Udeleženec nagradne igre dovoljuje organizatorju Dollar d.o.o. uporabo osebnih podatkov. Osebni podatki udeležencev se uporabljajo in shranjujejo skladno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Udeleženec dovoljuje, da organizator navedene osebne podatke uporablja v namene obveščanja o ponudbi podjetja. Navedene osebne podatke lahko organizator hrani in obdeluje neomejeno do preklica udeleženca.

Več informacij o nagradni igri na (01) 520 93 00. Nagrajenec bo o rezultatu žrebanja obveščen po navadni pošti. Pred prevzemom nagrade mora nagrajenec posredovati kopijo svoje davčne številke. Nagrade niso izplačljive v gotovini.

✃

Za več informacij ali naročilo nas pokličite na številko (01) 520 93 00.

LEPO ŽIVLJENJE: Neznana Slovenija

Čarobno jutro v dvorcu ali v lesenem šotoru

Izbrali smo pet zanimivih kotičkov za preživljanja počitnic s pridihom jeseni.

Manja Pušnik

manja.pusnik@stotka.net

Kendov dvorec, Spodnja Idrija Ameriška revija Hideaway Report, ki ocenjuje prestižne hotele po vsem svetu, je pred dobrima dvema letoma Kendov dvorec uvrstila med najboljše hotele na svetu. Če želite uživati v spokoju, v sobah, opremljenih v slogu podeželskega baroka, izvrstni kulinariki, pridihu preteklosti, umetninah in vrhunskih vinih, je to pravi kraj za vas. Kendov dvorec je bil leta 2000 sprejet tudi v prestižno združenje gradov in dvorcev Relais & Chateaux, katerega člane združuje in zavezuje predanost temeljni zamisli, zaokroženi v petih C: Courtoisie (vljudnost), Charme (šarm), Charactere (značaj), Calme (spokojnost) in Cuisine (vrhunska kuhinja). Poslopje nekdanje Kendove domačije ima 11 sob,

opremljene so s starinskim pohištvom iz 19. stoletja, poimenovali so jih po nekdanjih članih premožne Kendove družine. Prti, zavese in posteljnina so izdelani iz znamenite idrijske čipke. Spodnji prostori Kendovega dvorca so namenjeni dnevnemu bivanju, pogostitvam, poročnim in drugim slovesnostim ter poslovnim srečanjem. Če želite razvajati svoje brbončice, je to pravi kraj za vas – kuhinja Kendovega dvorca je namreč prava harmonija okusov pristnih idrijskih jedi in vrhunskih vin.

Seveda ne moremo mimo cene: za dvoposteljno sobo boste plačali od 180 evrov na dan, odvisno od tega, katero izmed sob si boste zaželeli.

Sončna hiša, Banovci Sončna hiša je butični luksuzni hotel na severovzhodu Slovenije, v idiličnih Banovcih, tam, kjer se zemlja dotakne neba, kot pravijo domačini. Gre za intimni hotel, kjer sta združeni vrhunsko udobje in gostoljubje v pristnem prekmurskem okolju. V njem lahko naenkrat gostijo največ 13 ljudi, ki pa jim ne ponujajo le postelje in zajtrka, temveč predvsem luksuzno bivanje.

Hotel ima pet sodobno opremljenih sob, knjižnico in vinoteko. V sončnem velnesu ponujajo neomejeno uporabo savn in zunanjega masažnega bazena, klasične in posebne masaže, kot so aromaterapije, ajurveda, masaže s kamni ... Vsaka od luksuzno opremljenih sob je posebna po svojem grafičnem elementu in ima svojo zgodbo, ki jo zaokrožajo oblikovalski elementi najboljših svetovnih oblikovalcev. Veliko pozornosti namenjajo zdravemu prehranjevanju, predvsem najpomembnejšemu obroku dneva – zajtrku. Ta vključuje odlične marmelade, narezke, naravne sokove, sveže pečen kruh, sadne pite in potice. »Za zdaj ponujamo le zajtrke, gostom pa lahko pripravimo tudi prigrizek iz domače tunke ali z vrta,« pravi Aleš Kegelj, solastnik Sončne

16 Stotka |www.stotka.net|

oktober/november 2012, številka 4

uživanja v naravi pa ima vsaka Gozdna vila tudi zunanja ležalnika. Goste razvajajo s posebno ponudbo košar za piknik. Zajtrk v pikniški košari gostom ob izbrani uri dostavijo pred vrata. Kosilo iz košare si gosti lahko privoščijo na obali jezera, med kolesarskim izletom na lepem razglednem kraju ali kar v čolnu sredi jezera na poti do blejskega otočka. Večerjo s steklenico penine pa si gosti lahko postrežejo kar v vroči kadi zraven Gozdne vile. Posebno ponudbo so pripravili za tiste, ki na počitnice pridejo s svojimi hišnimi ljubljenčki. Program za pasje smrčke vključuje klasično sprehajanje, sprehode po vodnih in gorskih poteh in celo lepotičenje pri pasjem frizerju. »Ob uvedbi novega produkta – glampinga – smo starejše goste imeli še posebej v mislih. Gozdne vile namreč uporabljajo tudi dedki in babice, ki na počitnice pridejo s svojimi vnučki. V tem primeru jim oddamo obe Gozdni vili,« pravijo v Kampu Bled. Lahko si izposodijo tudi električna kolesa. Ta so še zlasti primerna za vse aktivne, ki pa strmih kolesarskih poti ne zmorejo več. Skupaj z električnim kolesom je gostom na voljo kolesarska navigacijska naprava s programiranimi kolesarskimi turami in vrisanimi prostori za piknik. Cene bivanja so od 40 do 80 evrov na noč za dve osebi.

hiše. Drži, hotel ima tudi svoj vrt in je urejen tako, da se zliva z naravnim okoljem. Na njem so zasadili tudi avtohtone vrste rastlin, kot so močvirske trave, breze in vrbe. In cene? Od 145 evrov na noč za dve osebi.

Gozdne vile, Bled Kamp Bled je s postavitvijo prvih dveh lesenih hišk (poimenovali so ju gozdne vile) k nam pripeljal prvi glamping – glamurozno kampiranje. Gozdne vile stojijo na dvignjeni naravni terasi v odmaknjenem delu blejskega kampa, obdane z zelenjem in v neposredni bližini Blejskega jezera. Zgrajene so iz ekološkega, neobdelanega macesnovega lesa in krite z macesnovimi skodlami. So dobro izolirane in ogrevane ter zato primerne za bivanje v vseh letnih časih. V vsaki gozdni vili sta dve postelji z žimnicami in posteljnino iz naravnih materialov. Idealne so za pare, ki si želijo intimnosti in zasebnosti. K dodatnemu udobju pripomoreta lesena zunanja kad z ogrevanjem na drva in zasebna kopalnica v sanitarnem objektu v bližini Gozdnih vil. Za še več oktober/november 2012, številka 4| www.stotka.net| Stotka

17

LEPO ŽIVLJENJE: Neznana Slovenija

Sordjan iz Natura Eco Campinga, imajo štiri drevesne šotore, ki jih bodo postavili v prihodnjih letih, postaviti pa nameravajo tudi posebne lesene drevesne hišice.

Natura Eco Camp, Kranjska Gora Le lučaj iz središča Kranjske Gore, v bližini naselja Čičare, so pred dvema letoma odprli majhen ekološki kamp Natura, kjer lahko šotor, prikolico ali avtodom postavite od aprila do oktobra. Kamp je urejen na večjem travniku, ki ga z vseh strani obdajajo gozdovi, njegov čar pa je v majhnosti: sprejme namreč lahko do 150 gostov. In zakaj je ekološki? Ker se vsi v kampu do narave vedejo odgovorno. Tako imajo na primer za pomivanje posode in umivanje na voljo le ekološke izdelke v posebej pripravljenih posodicah. Elektriko pridobivajo iz sončnih celic, zato v kampu ne morete priključiti potratnih aparatov, za polnjenje mobilnih telefonov in drugih naprav pa poskrbijo na recepciji. Novost je tudi drevesni šotor, ki je edinstven pri nas. Njegova prednost v tem, da je nad tlemi, zato je v njem topleje, vlage pravzaprav ni, njegova velikost pa omogoča gostoljubje dvema osebama. Kot pravi Zoran

Koča na samem, Prosenjakovci V osrčju Goričkega, v prekmurskem kraju Prosenjakovci, sredi jase in gozdov, stoji koča na samem. To ni povsem navadna koča, gre za pravi podeželski luksuz. Koča je namreč sredi neokrnjene narave, ponuja pa pravo razkošje bivanja. Namenjena je predvsem tistim, ki se želijo prebuditi ob petju ptic in uživati ob šelestenju listov, žuborenju bližnjega potoka, stran od vsakdanjega stresnega življenja. In kaj ponuja koča na samem, kjer lahko biva skupina do deset ljudi? Zastekljen dnevni prostor s pogledom na jaso, povsem opremljeno kuhinjo z vsemi potrebnimi gospodinjskimi aparati in štedilnikom na drva, veliko kopalnic oziroma masažno kad in sobo za goste. Koča ima vse potrebne priključke, kot so internet, telefon in televizija, za primer, če vseeno ne bi zdržali brez povezave z zunanjim svetom. Zunaj koče boste lahko občudovali jelene, ki se hranijo v neposredni bližini, na voljo so tudi velik vrt in igrala za otroke. Če vam bo vseeno dolgčas, lahko v okolici kolesarite (poskrbeli so tudi za kolesa), nabirate gobe, ribarite v bližnjem Bukovniškem jezeru ali pa se odpravite na pohod. Cena: 150 evrov na noč. Stotka

18 Stotka |www.stotka.net| oktober/november 2012, številka 4

I

TAKOJŠNJI POPUSTI PRI BLAGAJN

s to kartico boste prihranili več kot 900 € na leto Preprosto izberete in naročite

Večje stroške lahko razdelite na obroke

Presenetite svoje bližnje in razvajajte sebe

BOGAT NAGRADNI PROGRAM DINERS CLUBA

NA 12 OBROKOV

50 % POPUSTA PRI GURMANSKI VEČERJI,VIKENDU V TERMAH IN ŠE VELIKO VEČ

še danes naročite kartico, s katero boste prihranili več kot 900 € na leto Postopek je preprost. Pristopnica vas čaka v vašem društvu upokojencev.

Lahko pa nas tudi pokličete na brezplačno telefonsko številko 080 1345 in poskrbeli bomo, da bo pristopnica dostavljena na vaš naslov.

PLAČILO

NA OBROKE

Samo s podpisom OMOGOČA:

DCFinance

080 1345 www.dinersclub .dinersclub.si clanstvo@dinersclub.si

LEPO ŽIVLJENJE: Iz dnevnika vrtičkarice

Učite se iz letošnjih napak

Po vrtovih pobiramo še zadnje pridelke in počasi bo treba razmišljati o naslednji vrtičkarski sezoni.

P

red nedavnim sem na spletu našla fotografijo regratove lučke, ki ji je veter odnesel pol kapice, puhasti padalci pa so komaj čakali, da padejo na košček vlažne prsti in zasejejo novo regratovo rastlino. Pod sliko je bilo napisano približno takole: »Se tudi vi počutite kot plevel? Plevel se znajde v vseh razmerah, prepleza vse ovire, najde vse luknje, posrka vsako kapljico vode, da lahko preživi in gre naprej. Samo v vrsti ne zna rasti.«

Sergeja Mulej

stotka@stotka.net

Vsaj tako dobro, kot se na naši zelenjavni gredi počuti plevel, bi se morale tudi uporabne rastline. Nemalokrat imamo pred očmi čudovito urejene gredice, kjer so enako velike glave solate pravilno postrojene, korenčki v vrsti kot vojaki, take in drugačne vrste zelenjave delajo pravilne vzorce in včasih bi jih najraje pustili kar v zemlji, ker so tako lepe. V nasprotju s pravilno zasaditvijo naših zelenjavnih varovancev plevel najde vsako špranjo, da se nasrka sončnih žarkov in se kar tako sproti še odžeja.

Ker ne more pričakovati naše pomoči, je veliko bolj zdrav in iznajdljiv, rasti v vrsti pa si sploh ne more privoščiti. Če se želite proti plevelom bojevati po naravni poti, sta samo dve rešitvi: zastiranje (mulčenje) in pletje.

Letos sem gredice zastirala s slamo in si precej olajšala mukotrpno pletje.

Pravzaprav sploh nisem veliko plela.

Slamnata zastirka se je dobro obnesla tudi po potkah med gredicami. Kar sem pozneje mimogrede izpulila, sem položila na vrh zastirke, namesto da bi nosila na kompostni kup.

Nekatere trave, med njimi prav gotovo pirnica, so tako trdožive, da se jih zlepa ne rešite. Če mi uidejo v cvet, jih previdno porežem in skupaj s semeni odvržem na tisti del vrta, ki ga še kosimo. Nikar cvetočih trav na kompost! Na kompostni kup sodi plevel, ki ni zacvetel in nima trdoživih plezalnih koreninic. Semena plevelov bodo v vašem kompostnem kupu potrpe-

Pri izdelavi preprostega slamnatega strašila lahko združite zabavo s koristjo in pokličete na pomoč otroke. žljivo čakala na prvo najmanjšo možnost za klitje. In tudi vzklila ter zasejala se bodo nazaj v vašo gredo.

Eterična olja zelišč Tabele z dobrimi in slabimi sosedi ter informacije o blagodejnih učinkih mešanih posevkov najdemo na vsakem

20 Stotka |www.stotka.net| oktober/november 2012, številka 4

koraku. Večinoma se rastline kar dobro razumejo med seboj, in odkrito moram priznati, da si še nikoli nisem naredila natančnega načrta setve. Upoštevam nekaj pomembnejših zakonitosti, peteršilj in solato imam vsakega v svojem koncu, prav tako krompir in paradižnik.

Daleč narazen sta tudi grah in fižol. Med

zelenjavo brez vsakega vrstnega reda uvrstim zelišča, ki pridno odganjajo škodljivce, med pletjem pa tudi sama uživam v aromah, ko se nehote dotaknem ene ali druge. Šetraj in nekaj peteršilja posejem okrog fižola, da ga zaščitim pred ušmi, v ta namen imam na več koncih vrta posajeno tudi kapucinko in žametnico, ki še posebej lepo skrbita za paradižnik. Rumeni ognjič in modra boraga se vsako leto v velikih količinah zasejeta sama.

Odstranim ju samo takrat, ko premočno posežeta v prostor druge rastline.

Kapucinka, žametnica in ognjič imajo živobarvne cvetove, ki privabljajo koristne žuželke, vabijo k opraševanju in preventivno skrbijo za druge sosede. Letos sem med gredicami pustila tudi rman, meliso, meto, pehtran, zeleno, koper, komarček in luštrek.

Tako pisan, zdrav in lep počasi postaja pravi »gartlc«. Zakladnica zelišč za čajne mešanice, hermelike proti čebeljemu piku, ognjiča za pripravo celilne ognjičeve kreme, aromatičnih mešanic za ozimnico in tudi najbolj sveža špajza z domačo zelenjavo, ki jo ima gospodinja vedno pri roki.

Zbogom, glivice, plesni in rja V prejšnjih vrtnarskih sezonah se s pojavom tovrstnih nevšečnosti na vrtu nisem preveč ukvarjala. Ravnala sem se po občutku, da se bo že nekako izšlo, če ne prej, naslednje leto. Odkar sem se vrtu začela nekoliko bolj posvečati in iz njega nositi na mizo obilne pridelke od zgodnje pomladi do pozne jeseni, mi ni več vseeno, če mi jo zagode ta ali ona vrsta plesni. Lani sem samo nemočno opazovala, kako je v slabih dveh dneh na tla padlo par deset kilogramov zelenih paradižnikov, ki jih je napadla krompirjeva plesen. Čez zimo sem nadlogo natančno proučila in se pri paradižnikih odločila za precej nenavaden ukrep.

Zemljo sem že zgodaj spomladi škropila z brozgo iz njivske preslice, ki sem jo naredila po enem od receptov s spleta,

Buče hokaido so se v precej mešanem in pisanem posevku dobro znašle.

slice dodala koprivno in gabezovo prevrelko, več časa in pozornosti pa bom namenila tudi vzgoji lastnih sadik, saj so se vse doma vzgojene izkazale za veliko bolj zdrave.

Paradiž– nikom nisem privoščila strogega vršičkanja in visoke opore, dobili pa so izdatno kopel s preslično brozgo. saj ostankov obolelega paradižnika nisem odstranila in zažgala, ampak sem jih pustila na zemlji. Krompirjeva plesen je gliva, ki se aktivira iz zemlje, zato je treba poskrbeti za zdravo prst. Pozneje sem s pripravkom iz brozge vsakih nekaj dni škropila paradižnikove sadike.

Odtrgala sem samo petino zalistnikov, sadike sem pustila bujno rasti v širino, na višino jih nisem posebej pripravljala, niti jih nisem pokrila. Ker na Pohorju letos ni bilo sušnega obdobja, sem ga še posebej skrbno opazovala, ko ga je močilo tri dni zapored. Plesen se je pojavila, vendar sem po navodilih še škropila s preslico in ustavila bolezen. Z gotovostjo lahko rečem, da se je varstvo paradižnika, ki je bil izpostavljen skoraj mačehovskim razmeram, dobro obneslo. Prihodnje leto mu bom omogočila vršičkanje, visoko oporo in preslico.

Pričakujem zmagovalca med bioparadižniki.

Brozgo iz preslice sem uporabljala predvsem zaradi paradižnika, vendar se je izkazala kot do rastlin neverjetno prijazna kopel. Uspešno sem pregnala pršice, ki sem jih iz vrtnarije prinesla skupaj s sadikami jajčevca, posušile pa so se tudi listne uši na zgodnjem nizkem fižolu.

Ker ne uporabljam kupljenih škropiv, bom prihodnje leto pripravkom iz pre-

V spominu imam trgovca, ki mi je prodal sadiko breskve, poleg pa mi je ponudil še stekleničke s pripravki proti kodravosti. Na vprašanje, ali mi morda prodaja bolno rastlino, ni vedel odgovoriti. Breskev sem več let pustila pri miru.

Sem in tja kakšen sadež, sami kodri, ena velika žalost. Letos sem jo obdelala s preslico in gospodična je zdrava.

Udomačene miši, ptiči in polži Za polže se mi je zdelo skoraj samoumevno, da jih bo zaradi večje populacije žab čedalje manj. To leto je bilo s polži res milostno. Na začetku mi jih je nekaj zlezlo pod toplo gredo in prve sadike bučk so čez noč izginile. Pozneje sem občasno kakšnega iz solate prestavila med okrasne raketke, ki jim bolj teknejo.

Da je letos manj polžev, mi je pritrdila tudi mama, ki ima vrt na drugem koncu Slovenije.

Ker sem se predvsem ukvarjala s tem, kako se na preslico odzivajo zelenjadnice, sem na začetku povsem spregledala ptiče, ki so pridno praznili jagodni stolp ter obirali ribez in kosmulje. Da delajo precej škode, sem opazila šele v grmovju borovnic in robid. Nekaj pogumnih kosov se je začasno preselilo na naš vrt in zdelo se mi je še najbolje združiti prijetno s koristnim. Družinski obisk nečaka in nečakinje sem izkoristila za izdelavo pravega slamnatega ptičjega strašila, za katero si ne upam trditi, da so se ga ptiči posebej prestrašili, saj so mu večino časa sedeli na rami. Kljub odlični zamisli brez zaščitne mreže ni šlo. Pokrila sem samo borovnice, med robide pa sem malo večkrat poslala našo živahno višavsko terierko.

Pri letošnji številčni populaciji miši so se domače tri mačke odlično izkazale. Na zelenjavni gredi mi niso naredile škode, tudi voluharje in bramorje so muce pridno odnašale. Stotka

oktober/november 2012, številka 4| www.stotka.net| Stotka

21

LEPO ŽIVLJENJE: Veterani

Ko ti zaropota pod ritjo, ni več zavor Gorazd Suhadolnik

gorazd.suhadolnik@stotka.net

N

a najstrmejšem alpskem prelazu so pred dvema tednoma odpeljali 16. Hrastov memorial, tekmo v spomin na slovite cestno-gorske dirke, ki so na Ljubelju potekale od leta 1926 do 1961. Na letošnjem memorialu je v sedmih razredih (po starosti motociklov in delovnih prostorninah) tekmovalo skoraj sto motoristov.

devet let član komisije za starodobnike pri AMZS. V državnem prvenstvu starodobnikov ne tekmuje več, ljubeljskega rodea pa noče zamuditi za nobeno ceno. Ta spominska dirka je zanj nekaj posebnega: »Ko ti enkrat zaropota pod ritjo, ni več zavor, to je hudič, se ne da razložiti, adrenalin dela svoje,« pravi Jožef, ki prisega na angleški motocikel, 350-kubični matchless, nekje njegove starosti. »Podoben je triumphu, ima motor z dolgim hodom in majhnim batom, štiri prestave in zato veliko navora v nizkih obratih. Za hrib je odličen,« pravi Komljanec, ki ima na svoji domačiji v Zgornji Lipnici nad Radovljico impozantno zbirko več kot 40 starodobnikov.

Med rednimi zmagovalci ljubeljske dirke je tudi Jožef Komljanec, letnik 1937, ki je bil

Jožef Komljanec je živa enciklopedija znanja o starih motorjih, znanje pa s pridom uporablja pri njihovem obnavljanju. Enkrat na leto si da duška na najdrznejši tekmi veteranskih motorjev pri nas.

Nikoli končane razlage

Če se hoče človek s Komljancem pogovarjati o starih motorjih, si mora vzeti čas. Gospod je živa enciklopedija znanja o motorjih, ki jih ne pozna nihče več, razen seveda tistih, ki se zanosno ukvarjajo z njimi. Še več, Komljanec stare motorje obnavlja, tako rekoč oživlja. Pogosto mu prinesejo 60, 70 let star motor oziroma tisto, kar je od njega ostalo, v dveh ali treh zabojčkih, zraven še zarjavel, s pajčevino prepreden okvir, mogoče tudi rezervoar, po možnosti ne izvirnega. Komljanec vse to obnovi in sestavi v zgledno celoto; pri tem zanj ni tako pomembno, koliko se na vnovič vstali starini lesketata lak in krom, najpomembnejše je, kot pravi, da motor dela. Da pelje tako, kot je treba.

Irena Herak

Ko se deset, 15 starih puchov, BSA, DKW, BMW, triumphov, NSU, tomosov, za začimbo pa še kak ekskluzivnejši italijanski in angleški izumrli primerek, zbere v pripravljalnem boksu, ko tako zagrmi trop starin, začnejo ljubitelji nebeško uživati in zasvojeno uho lahko razbira kondicijo posameznih ostarelih mrcin skozi njihovo globoko hropenje, rezko pokanje in plinske tone, ki bruhajo iz izpušnih cevi. Tekmovalci navijajo ročico za plin, kot da bo konec sveta, potem pa jih starter v minutnem presled-

ku spušča na progo brez milosti. Na ozki cesti z večinoma 30-odstotnim naklonom ter ostrimi in nepreglednimi ovinki odnaša zadnji in sprednji konec motorja, kamenje frči izpod ozkih koles na vse strani.

22 Stotka |www.stotka.net| oktober/november 2012, številka 4

Z gospodom Komljancem se je mogoče nostalgično prepuščati razpravam o takšnih posebnostih, kot je ime ameriške hupe iz začetka prejšnjega stoletja, ki se je med Francozi uveljavilo kot generično ime za motociklistične troblje. Ali pa na primer o

Urban Štebljaj

S svojo najljubšo znamko Matchless je premagoval tudi 500-kubične zverine, dve leti je bil državni prvak. Na policah prostora, v katerem počivajo tri dolge vrste starodobnih motorjev, ima bogato zbirko pokalov, nekaj jih je tudi z rallyjev starodobnih motorjev.

Na rallyjih se zbirajo meritumi: za pet udeležb dobiš bronasto značko, za 10 srebrno in za 15 zlato. Jožef jih ima 13, njegova žena pa 10. »Ne vem, ali bom prišel do zlate, nekaj se vse skupaj krotoviči,« ugotavlja.

Od ključavničarja do inšpektorja Zastrupljen od malega

levih in desnih prikolicah, pa o logičnem pomenu kratic (nemških) motorjev, ali pa o tem, zakaj je drugi cilinder (tisti bolj pomaknjen v notranjost agregata) obvezno bolj črn. In zakaj mora iz angleških motorjev obvezno kapljati olje … Podrobno razlaga, zakaj njegov BSA iz leta 1924 potrebuje poseben kapljalnik olja: »Če motor goniš v breg ali če ga preganjaš v direktni prestavi po ravnem, mehanska črpalka daje premalo olja za mazanje in je treba tako ročno dodajati olje, ki kaplja neposredno na glavno gred motorja, kjer potem izgori.« Za ta motor mora Komljanec nekje v Angliji stakniti še kolesna obroča, zavorni mehanizem je že naredil sam, lotiti pa se bo moral celo izdelave lesene (!) zavorne obloge.

»Brat je imel dva motorja in ju je stalno 'šravfal', bil sem, jasno, nenehno zraven in me je zastrupil – nič nenavadnega,« pripoveduje Komljanec. Pri 15 letih mu je brat dovolil, da sam vozi njegov DKW po rodnem Tržišču. Leta 1961 je brat motor prodal in 15 let je sameval v neki kleti.

Potem ga je Jožef odkupil, to je bil njegov prvi starodobnik. Sredi letošnjega poletja ga je po dolgih desetletjih odpeljal na izlet na Dolenjsko, in ko se je pripeljal pred hišo, je brat nemudoma prepoznal zvok motorja.

Od leta 2000 imajo v Komljančevem rojstnem kraju veteransko dirko za pokal Malkovca, Jožef, ki si jo je izmislil, ima častno številko ena, doslej je zmagal v vseh predvojnih kategorijah. Cestno progo bi, razumljivo, lahko prevozil miže.

»Ali ste po izobrazbi inženir?« ga vprašam, očaran nad njegovo sistematičnostjo in razsvetljensko razumljivostjo, s katero razlaga skrivnosti davno izumrlih motorjev. »Ne, ne, tri diplome imam,« odgovori, »najprej sem bil ključavničar, potem mehanik, kar sem resnično hotel postati, a najprej ni bilo pogojev za uk, na koncu pa sem končal še šolo za kontrolorja za mehansko obdelavo kovin.« Kot ključavničar je Komljanec leta 1964 odšel delat v Afriko, čez noč dobil delo mehanika in pospravil dvakrat višjo plačo od direktorja. Ob tem se je naučil še strojne tehnične francoščine. Po vrnitvi v domovino se je zaposlil kot avtomehanik v ljubljanskem servisu avtomobilov Simca. »S kmetov doma navajen delati ves dan sem v Dolu pri Ljubljani odprl še mehanično delavnico in popoldne v njej 'fušal' z registrirano popoldansko obrtjo. Potem sem naredil v centru strokovnih šol izpit za mehanika in postal tehnični inšpektor

oktober/november 2012, številka 4| www.stotka.net| Stotka

23

Irena Herak

LEPO ŽIVLJENJE: Veteran

za Simco za vso Jugoslavijo.« Po 10 letih, ko so Simco prodali Peugeotu, ta pa jo je načrtno uničil, se je odločil, da gre na svoje.

Prodal je stanovanje v Domžalah, uredil hišo na Gorenjskem in iz hleva zgradil mehanično delavnico ter garažo. V njej ima spravljene svoje obnovljene starodobnike, ki se jim je povsem posvetil po upokojitvi na začetku devetdesetih let.

Vse njegove starine

»Vozni motorji me nikoli niso zanimali, kupoval sem le razbitine, rjo. Hočem imeti občutek, da sem motor obnovil sam, da je moje delo,« pravi Komljanec in pripomni, da restavriranje motorja ni preprosto opravilo in da moraš biti 'kar malo v tem noter'.« Komljanec je doslej obnovil več kot 60 starin, nekaj za druge, nekaj jih je prodal.

Matchlessi so njegova velika slabost: trenutno jih ima šest. Pri vseh, razen pri enem, je sam naredil zadnji del okvirja. Po koncu druge svetovne vojne so namreč Angleži med vračanjem iz Afrike pustili v Italiji na tisoče teh motorjev, italijanska oblast jih je »nacionalizirala« in posredovala v tri tovarne motorjev – Moto Guzzi, Benelli in Bianchi. Tam so jih prilagajali zahtevam italijanske zakonodaje in jim vgrajevali zadnje vzmetenje. Kot pravi Komljanec, je to predelavo naredil lepo le guzzi, benellijeve in bianchijeve nadgradnje pa so tako

24 Stotka |www.stotka.net|

Prodal je stanovanje v Domžalah, uredil hišo na Gorenjskem in iz hleva zgradil mehanično delavnico ter garažo. V njej ima spravljene svoje obnovljene starodobnike. obupne, da je moral narediti nov, izviren konec okvirja.

Vsi Komljančevi izpiti, diplome in pridobljene delovne izkušnje so zelo pomembni pri obnavljanju starih dvokolesnih podrtij. »Seveda koristi poznavanje motornih funkcij, materialov, obdelave, meritev, mednarodnih mer, milimetrskih in colskih – tega sem se naučil na pamet že kot ključavničar,« razlaga mojster.

Zanima ga stroj, ne blesk laka

Nekateri restavratorji starih motorjev pri nas stavijo vse na videz. »Res lahko tak motor hitro prodaš, vendar pa na koncu nihče ni zadovoljen, ker motor ni vozen. Sam prav nasprotno začnem obnovo pri najobčutljivejši podrobnosti motorja – motorni gredi. Potem grem naprej, medtem se posamezni deli čistijo, peskajo, kromajo … Moj poudarek je na stroju, ne na blesku laka. Tudi v svojem

oktober/november 2012, številka 4

času ti motorji niso bili svetli, bleščeči, bili so pač tovarniško narejeni. Ko gre iz mojih rok, mora delati, za to pa je treba poznati materiale, faze njihove obdelave, kaljenje, cementiranje … Zahtevne postopke, ki jih nekateri najraje kar preskočijo. Radi na primer spolirajo ohišje motorja, kar je zelo narobe, saj je iz poroznega aluminija, ki ima pomembno vlogo pri hlajenju,« razlaga Jožef.

O odnosih med ljubitelji veteranskih motorjev Komljanec nima najboljšega mnenja. Pravi, da so podoba slovenske miselnosti. »Veliko je nevoščljivosti, nekateri se imajo za velike strokovnjake, pa ni nobenih dokazov, da bi res bili. Tisti, ki nekaj zna, se sam loti obnove in ve, kaj bo to zahtevalo od njega, tisti, ki se ne spozna, pa da delati drugemu in mu je vse predrago, ker se ne spozna na delo in ne ceni vloženega dela. Zato nastajajo prepiri,« pravi Komljanec, ki se nenamensko nikoli ne usede na motor. Mora si postaviti cilj, četudi neznaten. Pravi, da so stari motorji resda težki za manevriranje, dokler stojijo na mestu. »Čim pa odlepite noge od tal, motor zaplava in vozi kot pesem,« pojasni Jožef.

Predvidoma konec leta bo o zanimivem Komljančevem življenju izšla biografska knjiga. Z motorji v glavni vlogi, seveda. Stotka

Upokojenci so v Tuπu deleæni posebnih ugodnosti. Izkoristite tiste, ki vam jih prinaπa Ëlanstvo v Tuπ Senior klubu, telefonirajte ceneje s Tuπmobilom in poiπËite mnoge druge ugodnosti, ki jih v Tuπu pripravljajo samo za vas.

Tuπ Senior klub V Tuπu so poleg rednih akcij pripravili posebne ponudbe samo za upokojence. S predloæitvijo Tuπ klub kartice in dokazila o statusu upokojenca se hitro in preprosto na blagajni poslovalnic Tuπ vËlanite v Tuπ Senior klub. S koriπËenjem Tuπ Senior akcij boste dodatno prihranili in si zato lahko privoπËili veË.

m

e se gr

n Da

Vsako sredo do 11 % bonusa

!

s v Tu

Ob sredah je v Tuπu poseben dan za upokojence, saj pri vsakem nakupu Ëlani Tuπ Senior kluba pridobijo 11 % nakupa kot bonus na Tuπ klub kartico.

Akcija poteka v Tuπevih trgovinah, franπizah, drogerijah in restavracijah.

Bonus se obraËuna tudi na akcijske izdelke, kar pomeni, da se ob sredah nakup v Tuπu res izplaËa. Iz akcije so izkljuËene le nekatere izjeme kot so revije in Ëasopisi, tobaËni izdelki, vrednostnice za mobilne telefone, povratna embalaæa, nakup darilnih bonov ali kartic in plaËilo poloænic.

Bonus se lahko izkoristi æe pri naslednjem nakupu ali katerikoli drug dan v tednu, pravilo je le, da se novi ne obraËuna na vrednost porabljenega. Stanje lahko preprosto spremljate na vsakem raËunu ali pa ga preverite na brezplaËni telefonski πtevilki 080 13 10, kjer prejmete tudi vse ostale informacije.

V Tuπu redno pripravljajo tudi mnoge druge priloænostne akcije, namenjene upokojencem. Spremljajte ugodnosti in jih izkoristite!

080 13 10

Izberite Tuπmobilov paket FREE2GO Senior S Tuπmobilovim predplaËniπkim paketom FREE2GO Senior brez pogodbe in meseËne naroËnine se boste lahko pogovarjali za 0,12 ¤ na minuto, SMS-e boste lahko poπiljali za 0,08 ¤. S Senior tarifo boste svoje klice v stacionarna omreæja pocenili celo na 0,01 ¤ na minuto. Izberite πtiri druæinske Ëlane ali prijatelje, ki prav tako uporabljajo Tuπmobil, in se z njimi v Sloveniji pogovarjajte vsak mesec 250 minut popolnoma brezplaËno. Tuπmobil je za upokojence pripravil πe eno izjemno ugodno ponudbo.

NaroËniπki paket FREE 5 lahko uporabljate æe za 5 ¤ meseËne naroËnine, vsak mesec pa vam je na voljo πe 100 enot za klice v ostala omreæja, SMS in MMS sporoËila ali prenos podatkov. Na vas pa Ëakajo tudi privlaËni in za uporabo preprosti telefoni æe za 1 ¤.

Tuπmobilovi sodelavci so vedno na voljo za vaπa vpraπanja na brezplaËni πtevilki 080 700 700.

Engrotuπ d. d., Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje

Tuπeve ugodnosti za upokojence

ZDRAVJE: Sezonske dobrote

Jesen na jedilniku Uživajte sezonsko, doma pridelano sadje in zelenjavo, okrepite si imunski sistem ter si naberite moči za zimo.

»Hrana, bogata z beta karotenom, pomaga krepiti imunski sistem, zato so v jesenskem času zelo dobrodošli buče vseh vrst in oblik, korenje, ohrovt, zelje in rdeča pesa. Ta hrana bo telesu omogočila postopno navajanje na hladnejše vreme,« pravi Anja Horvat Jeromel, strokovnjakinja za zdravo hrano. Jeseni si zato privoščite tudi čim več hrane srčaste oblike, kot so korenje, čebula, česen in sladki krompir.

Pri kuhanju lahko uporabljate »tople« začimbe, kot so pekoča paprika, gorčična semena, čebula in česen. Te začimbe pomagajo odpreti pljuča in sinuse ter pospešijo krvni pretok.

Jesen je tudi čas, ko lahko nekatero zelenjavo nekoliko popečete, na primer zimske buče in drugo jesensko zelenjavo. Začenja se že sezona hrušk, jabolk, kakijev, grozdja, na voljo pa so tudi slive in fige ter kostanj, orehi in lešniki.

Zakaj sploh jesti sezonsko Človekovo telo je ustvarjeno za uživanje sezonske in lokalne hrane. Težava je, da smo zaradi spremenjene ponudbe na trgu to pozabili. »Vendar, če pokukamo k našim prednikom, se kaj kmalu spomnimo, kako povezani smo v resnici z naravo in njenimi ciklusi. Nekoč so naši predniki tako živeli, pa niso poznali sodobnih civilizacijskih bolezni, kot so diabetes, debelost, srčno-žilna obolenja in motnje hranjenja,« razlaga Anja Horvat Jeromel.

toc ers utt Sh

S

eptembra začutimo, kako se začne poletna energija obračati navznoter in navzdol.

Listje začne odpadati z dreves in korenine začnejo močneje poganjati.

Narava se pripravlja na zimo. Jesen je tako odlična priložnost, da se tudi sami lotite razstrupljanja in okrepite svoj imunski sistem za zimo.

k

Manja Pušnik manja.pusnik@stotka.net Narava se v vseh teh tisoč tisočletjih ni spremenila, le mi smo se. Pravzaprav smo pozabili nanjo. »Seveda to ne pomeni, da bomo obrnili naše življenje na glavo, lahko pa se učimo od prednikov, se zgleduje zgledujemo po njih in se po korakih znova uravnamo z narav naravnim ravnovesjem,« pravi Horvat Jeromelova.

Sveža sezonska hrana je polna antioksidantov, ki organizmu zelo koristijo, saj lovijo proste radikale in omogočajo, da čim dlje ostanete mladi. Sezonska in lokalna hrana je tudi okusnejša.

Ima namreč možnost do konca dozoreti v naravi, saj je odtrgana zadnji trenutek, ko je ravno prav zrela, zato je tudi najbolj sveža. Le dovolj zrela in sveža hrana lahko razvije najpristnejši lasten okus.

Pri kuhanju uporabljajte »tople« začimbe, kot so pekoča paprika, gorčična semena, čebula in česen. Te začimbe pomagajo odpreti pljuča in sinuse ter pospešijo krvni pretok.

26 Stotka |www.stotka.net| oktober/november 2012, številka 4

Uživanje sezonske hrane pa nas pogosto prisili, da si več obrokov pripravljamo sami in si morda tudi pripravimo nekaj svoje ozimnice.

Z lokalno sezonsko hrano podpiramo lokalno ekonomijo in pripomoremo k čim večji domači samooskrbi. Ob pomoči Anje Horvat Jeromel smo pripravili seznam nekaterih jesenskih živil in mu dodali okusne recepte.

Kaki Ta jesenski sadež je zelo bogat z ogljikovimi hidrati, vsebuje pa tudi več kot 60 odstotkov vode. Veliko ima kalija in magnezija. Vsebuje tudi fosfor, kalcij, natrij in karotenoide. Od vitaminov je bogat z A in C ter nekaterimi iz skupine B. Pomembno je, da uživamo le zares zrele sadeže, ko so sladkorji dokončno oblikovani. Da je kaki kalorična bomba, je znano, manj znan pa je po tem, da je odlično odvajalo. Odličen je kar sam, saj že tak pomeni pravo poslastico, lahko ga uporabljamo tudi skupaj z drugim sadjem. Kadar je sezona preobilna, ga lahko

rstock Shutte

Recept: fige v presni čokoladi Vsi poznamo okusne jagode s čokolado. To pa je še bolj elegantna in okusna sladica, ki bo v nas sprožila dobro voljo. Za nameček je zelo preprosta za pripravo.

narežemo na rezine, posušimo na zraku ali v sušilniku za sadje ter se z njim sladkamo vso zimo. Lahko ga suhega namočimo v vodi in zmešamo. Tako dobimo odlično presno marmelado brez kakršnihkoli sladil ali drugih dodatkov.

Grozdje Je odlično sadje, ki uspešno čisti in razstruplja naše telo, saj iz telesa pomaga izločati sečno kislino. Grozdje je zelo bogato z ogljikovimi hidrati, vsebuje kar 80 odstotkov vode.

Odlično vzpostavlja tudi bazičnost telesa, saj vsebuje številne alkalne elemente. Ob sladkanju z domačim grozdjem si lahko uredimo prebavo. Vsebuje kalij, železo, kalcij, natrij, fosfor, magnezij in flor ter vitamine A, B, C in E. Grozdje je odlično že samo po sebi, zato ne potrebuje veliko obdelave. Lahko pa si iz njega pripravimo okusen sok, marmelado ali pa ga posušimo in dobimo rozine.

Shutterstock

Figa in figa s čokolado S figami se pogosto lahko sladkamo do oktobra. So najboljše naravno odvajalo in dobra zaloga kalija, kalcija in magnezija. Sestavlja jih približno 80 odstotkov vode in 15 odstotkov ogljikovih hidratov. Fige vsebujejo kalcij, železo in kalij, veliko vitamina B1. Odlične so pri urejanju prebave, saj vsebujejo zelo veliko vlaknin ter odpravljajo hemoroide. Uspešne so tudi pri čiščenju sečnih poti in zniževanju krvnega tlaka. Uživanje fig nam lahko pomaga izboljšati razpoloženje. Uporabljajo se tudi pri notranjih vnetjih in oteklinah ali pri težavah s kostmi.

Dobro vplivajo na jetra in žolčnik ter nas varujejo pred rakom. Sveže so najboljše brez vsega, saj so tako polnega okusa in nasitne. Lahko pa naredimo odlično in preprosto sladico, če jih pomočimo v stopljeno presno čokolado in jih v hladilniku strdimo. Pogosto jih tudi sušimo za ozimnico. Sušene lahko sproti namočimo v vodi in jih zmeljemo v presno marmelado.

Uživanje fig nam lahko pomaga izboljšati razpoloženje.

Uporabljajo se tudi pri notranjih vnetjih in oteklinah ali pri težavah s kostmi.

Potrebujemo: nekaj svežih fig Fige operemo in postavimo na papirnato brisačo, da se nekoliko osušijo. Vmes pripravimo presno čokoladno omako. Čokoladna omaka: 1 dl kokosovega olja 2–3 jedilne žlice agavinega sirupa (ali drugega sladila) 8 jedilnih žlic presnega kakava v prahu ščep soli 1/2 čajne žličke vanilje v prahu Sestavine počasi zmešamo z metlico ali mešalnikom. Pripravljeno čokoladno omako prelijemo v globoko posodico in vanjo pomakamo fige. Postavimo na papir za peko in damo v hladilnik, da se strdi.

Buče Buče so odlične za zimsko shranjevanje, na telo delujejo odvajalno, urejajo prebavo in z veliko vsebnostjo antioksidantov uspešno lovijo proste radikale. Njihovi pozitivni učinki na telo se kažejo tudi v protivnetnem delovanju, preprečevanju bolezni srca in ožilja, spodbujanju trebušne slinavke, jeter, žlez, mehurja in drugih organov. Vsebujejo lahko do 90 odstotkov vode ter številne minerale, kot so natrij, kalij, magnezij, železo, klor, fosfor, baker, jod, kalcij in žveplo. Kot nam pove že njihova barva, so bogate tudi s karotenoidi.

Vsebujejo vitamine skupine B in celo beljakovine. Uporabljamo jih lahko v najrazličnejših

oktober/november 2012, številka 4| www.stotka.net| Stotka

27

Sezonske dobrote

zelenjavnih jedeh, juhah, presnih juhah in smutijih, presnih krekerjih ali pitah in drugih sladicah.

oljčnem olju in sojini omaki. Lahko ga tudi na kratko posušimo v sušilniku do največ 45 stopinj. Takšen je odlična priloga, dodatek k solati ali omaki.

Shutterstock

LEPO ŽIVLJENJE:

Recept: testenine s kremno omako in mariniranim brokolijem To je ena izmed najhitrejših in preprostih krea jedi, ki ponuja možnost najrazličnejših kreacij. Bučne rezance lahko poljubno zamenjamo s korenjevimi, pastinakovimi in podobno. Prav tako jih lahko prelijemo z najrazličnejšimi omakami: semenskimi, paradižnikovimi, zelenjavnimi, pestom in podobno.

Recept: probiotični krekerji Krekerji poskrbijo za zdravo črevesno floro in so odlični za hladnejše obdobje.

Vsebujejo probiotike, ki so tudi v kislem zelju, po katerem pa krekerji sploh nimajo okusa.

Brokoli Brokoli odlikujejo številne rudnine, kot so železo, magnezij, kalcij, kalij, fosfor in žveplo. Bogat je z vitamini C in K, skupino B, beta karotenom, likopenom in drugimi karotenoidi. Vsebuje okoli 90 odstotkov vode. Je dober čistilec telesa, z močnim protirakavim delovanjem, zato ga imamo za najpomembnejše varovalno živilo z izjemno hranilno vrednostjo. Surov brokoli je odličen, če ga prej za nekaj ur mariniramo v limonovem soku,

28 Stotka |www.stotka.net|

Potrebujemo: testenine 2 večji bučki, korenje Marinirana zelenjava: srednje velika glava brokolija 2 jedilni žlici sojine omake tamari sok polovice limone 3 jedilne žlice oljčnega olja Omaka: 2/3 skodelice oreškov makadamija 1/3 skodelice sezama 1/3 srednje velike nasekljane čebulice (ali 1/2 šalotke) sok polovice limone čajna žlička kvasnih kosmičev (če jih imamo pri roki) 3/4 čajne žličke soli voda (po potrebi, približno 3/4 skodelice) Večer prej ali zjutraj narežete brokoli na čim manjše cvetke. Prelijete ga s sojino omako, limono in oljčnim oljem ter pustite, da se marinira. Za začetek priprave jedi najprej vse sestavine za omako vsujte v močan električni mešalnik ter postopno dodajajte vodo, da ne bi bila omaka preveč redka. Nato narežite bučki ali korenje s spiralnim rezalnikom (če ga nimate, bučko ali korenje naribajte na strgalu za debelejše rezance), mu dodajte brokoli in omako ter dobro premešajte. Stotka

Shutterstock

Potrebujemo: 1,5 skodelice sončničnih semen (namočenih, kaljenih) 1 skodelico kaljenega ovsa 2 skodelici narezanih kosov buče hokaido čebulo 2 česna 3/4 skodelice kislega zelja 2–3 čajne žličke soli koper, kumino, ingver, muškatni orešček, rdečo papriko, čili v prahu, kurkumo vodo za lažje mešanje skodelico lanenih semen in skodelico semen chia (namočenih za vsaj pol ure) Sestavine postopno dodajamo v mešalnik in mešamo, da dobimo gosto pasto, ki je še dovolj gosta, da jo lahko namažemo na papir za peko na pladnju sušilnika. Sušimo čez noč na eni strani, nato obrnemo in do želene hrustljavosti posušimo še na drugi strani.

Surov brokoli je odličen, če ga prej za nekaj ur mariniramo v limonovem soku, oljčnem olju in sojini omaki.

oktober/november 2012, številka 4

Biseri vašega zdravja!

Izdelki lekarna Ljubljana KAKOVOSTNI, VARNI. Izdelki za pomoč pri vzdrževanju normalne funkcije srca!

Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano.

www.lekarnaljubljana.si

zvesta vašemu zdravju

Vzajemna na Festivalu za tretje življensko obdobje Na Festivalu za tretje življenjsko obdobje bo Vzajemna izvajala brezplačne meritve krvnega tlaka, krvnega sladkorja, trigliceridov in holesterola ter spodbujala k preventivi in zdravemu življenjskemu slogu, skrbi za zdravje in dobro počutje. Obiskovalci bodo imeli tudi možnosti za sklenitev zdravstvenih in nezgodnih zavarovanj.

Zdravstvena zavarovalnica Vzajemna bo v od 1. do 3. oktobra 2012 sodelovala na že 12. Festivalu za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu. Gre za tradicionalno, specializirano prireditev za starejše v Sloveniji. Festival je prostor povezovanja, izmenjave idej in ustvarjanja, namenjen pa je aktivnemu staranju, izboljšanju kakovosti življenja starejših in uresničevanju solidarnosti med generacijami. Vzajemna bo na razstavnem prostoru pripravila zanimiv program za obiskovalce, namenjen ozaveščanju o zdravem življenju in zagotavljanju varnosti za vsakega posameznika.

Predstavniki Vzajemne bodo predstavili tudi ponudbo zavarovanj, storitev in ugodnosti s področja zdravja, programe v okviru Vzajemna Klub in ponudbo nezgodnih zavarovanj za starejše.

V okviru 12. Festivala za tretje življenjsko obdobje bo Vzajemna sodelovala v programih in aktivnostih, kjer bo spodbujala načelo vzajemnosti, socialno varnost in medgeneracijsko sodelovanje.

Poleg tega bo prisotna tudi v okviru strokovnega programa, in sicer v sklopu okrogle mize, ki bo pote-

kala 1. oktobra na temo dolgotrajne oskrbe.

Vzajemna je letos sponzor natečaja »Aktivno staranje in medgeneracijsko sodelovanje”, v katerem sodelujejo otroci in starejši z literarnimi, likovnimi in fotografskimi deli. Medgeneracijski natečaj združuje izkušnje, modrosti in znanje starejših, radovednost mladih in željo po izboljšanju kakovosti življenja vseh generacij. V zborniku nagrajenih del natečajev bodo predstavljena dela nagrajencev, ki so v sliki in besedi odlično povzeli koncept medgeneracijske solidarnosti.

Vabimo vas, da obiščete razstavni prostor Vzajemne na 12. Festivalu za tretje življenjsko obdobje, izkoristite priložnost brezplačnih zdravstvenih meritev, se udeležite okrogle mize o dolgotrajni oskrbi in vseh drugih dogodkov Festivala.

Sklenite nezgodno zavarovanje za starejše na razstavnem prostoru Vzajemne v času festivala in obdarili vas bomo s priložnostnim darilom.

Izkoristite priložnost!

ZDRAVJE: V sedlu

Zajahajte v nov dan Rastko, Mojca in Branka jutra začnejo s konji. Jahanje in skrb za konja sta postala del njihovega vsakdana.

Manja Pušnik

M

manja.pusnik@stotka.net

ogoče ste že pomislili, da bi se lotili jahanja, in opustili zamisel, prepričani, da ste za to prestari oziroma da si jahanja ne morete privoščiti? Nič od tega ne drži, pravijo naši sogovorniki. Jahanje pomirja, je dobro za psihofizično počutje, pa tudi cenovno ni tako nedosegljivo.

»Na splošno je jahanje izjemno dobro za fizično kondicijo,« pravi 68-letna Mojca Koren, ki se s konji ukvarja že od najstniških let. Več kot 25 let se je profesionalno ukvarjala s konji, tekmovala je v preskakovanju ovir in dresurnem jahanju ter tudi trenirala druge tekmovalce, zdaj pa občasno sodi na tekmovanjih. Leta 1965 je bila državna prvakinja v dresurnem jahanju, lani pa celo prva na ekipnem državnem prvenstvu, prav tako v dresurnem jahanju. Z ljubeznijo do konj je omrežila tudi svojo družino. Hči Manja se profesionalno ukvarja s konji na posestvu Ugar pri Ribnici in dosega izjemne rezultate na mednarodnih tekmah. Tudi Mojčin 13-letni vnuk je uspešen jahač.

Hči Manja, njen partner in vnuk živijo za konje in z njimi, pravi Mojca.

patološke anatomije. Opozarja pa, da so pri starejših poškodbe pri morebitnih padcih nekoliko hujše oziroma resnejše.

»Jahanje je izjemno dobro za držo in utrjevanje hrbtnega mišičevja, le poškodbe so pri starejših hujše oziroma resnejše,« pravi doktor anatomije Rastko Golouh.

Za konja je treba skrbeti vsak dan, ves dan

Rastko in Mojca se vsak dan, tudi ob koncih tedna, okoli osmih zjutraj odpravita v center za konjeniške dejavnosti ob hipodromu Stožice in se predata skrbi za konje. Oba imata svojega konja. »Condor je star že 21 let, zato potrebuje redno razgibavanje. Zanj skrbim od jutra do večera, saj želim, da živi v idealnih razmerah,« pravi Mojca. Zjutraj ga nahrani, in ko popije jutranjo kavo, ga očisti ter se odpravi na jahanje.

Pozno popoldne se vrne h konju, kar pomeni, da je kar dvakrat na dan pri njem.

»Jahanje je izjemno dobro za držo in utrjevanje hrbtnega mišičevja. Krepijo se mišice in občutek za ravnotežje. Blagodejno vpliva tudi, ko vas 'useka' v križu,« pojasnjuje doktor Rastko Golouh, 74-letni upokojeni specialist

Irena Herak

Rastko Golouh, upokojeni 74-letni specialist patološke anatomije, se vsak dan odpravi v center za konjeniške dejavnosti ob Hipodromu Stožice.

32 Stotka |www.stotka.net| oktober/november 2012, številka 4

Rastko ima mlajšega, 11-letnega Rika. Vsako jutro konja očisti, ga osedla in z njim začne jutranjo rekreacijo. »Čez dan za njegovega konja skrbijo naši zaposleni v centru za konjeni-

Irena Herak

Urban Štebljaj

Branka Petrač, 55 let, je z individualnimi urami učenja jahanja izgubila strah pred konji in se naučila, kako naj se na konju v določenih okoliščinah tudi odzove. Jahanje je že dve leti njena oblika jutranje rekreacije.

Mojca Koren, 68 let, se s konji ukvarja že od najstniških let. Za svojega 21-letnega Condorja skrbi od jutra do večera, saj želi, da konj živi v idealnih razmerah.

ške dejavnosti. To pomeni, da za hranjenje, čiščenje hleva in razgibavanje poskrbimo mi,« pojasnjuje Matej Bertoncelj, inštruktor jahanja in vodja centra konjeniških dejavnosti ob Hipodromu Stožice. Skrb za konja seveda tudi stane, po Rastkovih ocenah je treba mesečno plačati približno 400 evrov. Seveda v to niso všteti stroški za morebitno zdravljenje, za tovrstno oskrbo konja pa je treba pri veterinarju plačati približno toliko kot za psa. »Za ta podatek vem, ker imam psa in konja,« pravi Mojca Koren.

Stroški učenja niso tako visoki

Kaj pa, če bi se želeli naučiti jahanja? »Pri starejših, ki se učijo jahati, gre za drugačno metodo učenja. Vse delamo počasneje, predvsem je veliko teoretičnega dela in pojasnjevanja. Starejši se namreč rajši prepričajo, kako poteka jahanje v teoriji, medtem ko mlajši takoj osedlajo konja in se začnejo učiti. Vsekakor gre za izjemno dobro obliko rekreacije za starejše,« pravi Matej. Ura individualnega učenja tako stane 30 evrov (brez DDV). »Morda je cena za uro jahanja pri nas malo višja, vendar gre za delo v nadzorovanem okolju, kar pomeni, da se starejši jahanja učijo v naši jahalnici z dobro izšolanimi konji,« pojasnjuje Bertoncelj. V stožiškem centru je okoli 30 tekmovalcev, rekreativno se z jahanjem ukvarja pet ljudi, čedalje več pa je zanimanja za tečaje jahanja.

Pri jahanju ne moremo govoriti o dokončnem znanju te veščine, saj se ga učimo vse življenje, pravi Matej. Vsak, ki se začne učiti jahati, mora znati s konjem pravilno ravnati. To pomeni, da ga mora pred jahanjem očistiti, zauzdati, ga osedlati in zanj poskrbeti tudi po končanem jahanju.

Rekreativci si želijo jahanja v naravi

Jahač začetnik lahko jaha tudi v naravi, vendar mora najprej opraviti začetno šolanje. »Posameznik mora

Konji delujejo pomirjajoče, pomagajo jim pri psiho-fizični sprostitvi in zmanjšujejo stres.

dokazati, da konja obvlada, in opraviti teoretični in praktični strokovni izpit,« pravi Bertoncelj. Pravilnik Konjeniške zveze Slovenije določa program šolanja za jahače začetnike, po katerem lahko pridobijo naziv jahač ena in jahač dve. Ko posameznik pridobi naziv jahač dve, je usposobljen za jahanje zunaj dvorane. »Jahači rekreativci si seveda želijo čim prej obvladati konja in jahati v naravi. Tisti, ki se s tem profesionalno ukvarjamo, na to gledamo drugače. Sam najbolj uživam, ko opazujem napredovanje konja, za to pa potrebujem razmere, ki jih v naravi ni. Pri tem mislim predvsem na jahališče in ovire, kjer lahko s konjem treniram,« pravi Matej. Ali jahač začetnik jaha vedno istega konja? Ni nujno, pravi, jahač se celo več nauči, če jaha različne konje, saj se vsak konj odziva drugače. Starejši sicer rajši jahajo istega konja. Ne gre toliko za navezanost, ampak bolj za občutek varnosti.

Konji na starejše delujejo pomirjujoče, pomagajo jim pri psihofizični sprostitvi in zmanjšujejo stres.

Brankina jutra so lepša, odkar jaha

Petinpetdesetletna Branka Petrač je pred desetimi leti jahala skupaj s prijateljico, ki pa se je med jahanjem poškodovala. »Tako se je končalo tudi moje jahanje, saj sem ostala brez družabnice,« pojasnjuje. Pred dvema letoma je začela jahati pri Mateju Bertonclju, najprej enkrat, zdaj pa že dvakrat na teden. »Med drugim sem se naučila, kako naj se na konju odzovem v določenih okoliščinah. Zdaj vem, da sem imela pred desetimi leti srečo, ker se pri jahanju nisem poškodovala,« pravi Branka. Zaradi prijateljičinega padca se je v njej naselil strah, ki pa je zaradi Matejeve potrpežljivosti kmalu izginil.

Pomembno ji je, da se jahanja uči individualno, saj se ji inštruktor v celoti posveti in jo ima vedno na očeh. »To zame ni šola jahanja. Pri tem uživam, se psihično razbremenim, hkrati pa gre za odlično obliko jutranje rekreacije,« še pravi Branka. Stotka

oktober/november 2012, številka 4| www.stotka.net| Stotka

33

ZDRAVJE: Diabetes

Kako krotiti sladkorno

Thinkstock

Sladkorno bolezen lahko bolniki dobro vodijo in nadzorujejo, če upoštevajo navodila o dietnem prehranjevanju, gibanju in ustreznem jemanju zdravil. Sladkorna bolezen je namreč kronična in neozdravljiva.

Č

Manja Pušnik manja.pusnik@stotka.net

e ima sladkorni bolnik dostop do zdravil, ustrezne oskrbe in dobrih zdravstvenih nasvetov, ima vse možnosti, da živi dejavno in zdravo življenje ter zmanjša tveganje za zaplete pri bolezni. Dober nadzor nad diabetesom pomeni držati raven krvnega sladkorja tako blizu normalni vrednosti, kot je le mogoče. To je mogoče doseči z redno in zdravo prehrano, telesnim gibanjem in zdravili.

Inzulin znižuje raven sladkorja v krvi. Ljudje z diabetesom tipa 1 potrebujejo večkrat na dan inzulinske injekcije ali inzulinsko črpalko. Ljudje z diabetesom tipa 2 pa se zdravijo z oralnimi hipoglikemičnimi zdravili za znižanje krvnega sladkorja, lahko pa se v to zdravljenje vključi tudi inzulin.

Pomembno je doseči ravnovetežje med dietno prehrano, gibanjem in zdravili. Preveč ali premalo kateregakoli od teh lahko vpliva na počutje sladkornega bolnika. Doseganje ravnotežja mora biti dolgoročna zaveza vsakega posameznika, ki je zbolel za to boleznijo.

Pomembne so prehranske navade in telesna dejavnost Številne raziskave so pokazale, da dober nadzor sladkorja in krvnega tlaka občutno zmanjša možnosti za zaplete. Tako se tveganje za razvoj očesnih bolezni zmanjša do 76 odstotkov, za polovico se zmanjša tveganje za razvoj ledvičnih bolezni,

tveganje za razvoj obolenja živčevja se zmanjša do 60 odstotkov, do 33 odstotkov pa se zmanjša tudi smrtnost zaradi dolgoročnih zapletov.

Z različnimi prijemi lahko omilimo kronične posledice sladkorne bolezni. Vsak sladkorni bolnik mora preveriti svoje prehranske navade in telesno težo. Zmanjšanje telesne teže lahko precej pripomore k boljšemu počutju sladkornega bolnika.

Zdravilo za sladkorno bolezen je tudi telesna dejavnost, saj ta zniža raven glukoze v krvi. Delovanje inzulina postane učinkovitejše in glukoza se ustrezno porablja v mišicah. Znižajo se tudi stopnje škodljivih maščob v krvi (LDL-holesterol in trigliceridi), zviša pa se »dobri« holesterol (HDL-holesterol). Redna telesna dejavnost tako zniža krvni tlak, zmanjša tveganje za nastanek srčno-žilnih obolenj (kot so srčna in možganska kap ter zamašitve arterij nog) in drugih kroničnih zapletov sladkorne bolezni.

Pri Svetovni zdravstveni organizaciji ocenjujejo, da ima na svetu sladkorno bolezen kar 246 milijonov odraslih oziroma 5,6 odstotka prebivalstva, povečuje pa se tudi število otrok s to boleznijo. Slovenija se po pojavnosti in razširjenosti sladkorne bolezni ne razlikuje od primerljivo razvitih držav oziroma držav Evropske unije. Najnovejša poročila omenjajo v Sloveniji osemodstotno razširjenost sladkorne bolezni med prebivalci v starosti od 20 do 79 let. Stotka

34 Stotka |www.stotka.net| oktober/november 2012, številka 4

ZDRAVJE: Diabetes

Sprejmite pomoč bolj izkušenih

V Sloveniji imamo organizirano vrstniško svetovanje, kjer bolniki z diabetesom svetujejo tistim, ki so bolezen šele odkrili.

Manja Pušnik

O

manja.pusnik@stotka.net

rdinacija za sladkorno bolezen in zdravo življenje na Židovski ulici v Ljubljani, ki jo vodi zdravnica diabetologinja Karin Kanc Hanžel, ni običajna zdravniška ordinacija. Je prijazna do bolnikov, ob vstopu ne začutite značilnega vonja po zdravilih in razkužilih. V eni izmed čakalnic so namestili tudi tako imenovano Sladkolo, s katerim poskušajo ozavestiti mlade in starejše o tej resni bolezni. Prvi v Sloveniji so uvedli vrstniško svetovanje.

Predvsem starejši imajo težave s sladkorno boleznijo, čeprav se ta ne ozira na leta in prizadene vse generacije – tako dojenčke kot otroke in mladostnike ter starejše. Marsikdo niti ne ve, da je zbolel za to resno boleznijo, saj ne prepozna tipičnih znakov.

Ti so lahko zelo skriti in se več let sploh ne pokažejo.

Zelo očitna pa sta žeja in pogosto uriniranje. Zakaj? »Če je v krvi veliko sladkorja, ki zaradi pomanjkanja inzulina ne more iz krvi do celic, se bo sladkor prej ali slej izločil z urinom. Sladkor se tako v telesni tekočini raztopi in izloči v urinu. Prav zato so ljudje tako žejni, saj sladkor potrebuje veliko tekočine, da se lahko raztopi. Zlasti kritično je poleti, ko zaradi vročine veliko pijemo, in ne ločimo, ali pijemo zaradi sladkorne ali pa zaradi obilne izgube vode s potenjem. Še več, nekdo, ki že ima sladkorno (in tega še ne ve), v vročih dneh morda poseže po sokovih ali sladkih napitkih, ki vso stvar še poslabšajo,« pojasnjuje Karin Kanc Hanžel, zdravnica diabetologinja.

Drugi znaki sladkorne bolezni so lahko pogoste infekcije, na primer pri ženskah pogostejša vnetja sečnih poti (uroinfekti), lahko se razmnožijo tudi glivice. »Če je v telesu bolj sladko, gre za naravno gojišče vseh bakterij in glivic v okolici, ki se razmnožijo in povzročajo nevšečnosti,« pravi diabetologinja. Pri tem jemanje antibiotikov in zdravil proti glivicam ne pomaga trajno, saj najpomembnejše, torej sladkorna bolezen, še ni odkrito. Tako se infekcije ponavljajo. »Če uredimo raven sladkorja, se stvari v telesu postavijo na svoje mesto. Ustavi se začarani krog ponavljajočih se infekcij,« pravi Kanc Hanželova.

Kako jo prepoznati

Zdravnik ob prvem obisku bolnika preišče raven glukoze v krvi. Za določitev, ali gre za sladkorno bolezen ali ne, je dovolj meritev sladkorja na tešče oziroma

Tipični znaki so lahko skriti in se več let sploh ne pokažejo.

Zelo očitna pa sta žeja in pogosto uriniranje.

kadarkoli čez dan. »Normalna vrednost sladkorja je do 6,1 milimola na liter v krvi na tešče, po jedi pa do 7,8. Če te vrednosti odstopajo – če je na primer vrednost sladkorja sedem milimolov na liter ali več –, gre že za sladkorno bolezen,« pojasnjuje Kanc Hanželova. Če je zdravnik v dvomih, človeka napoti na glukozni tolerančni test s pitjem sladke vode. Če je vrednost sladkorja v krvi po dveh urah med 7,8 milimola na liter krvi in pod 11, gre za tako imenovano moteno toleranco za glukozo, kar je lahko predstopnja sladkorne bolezni. Če je pri testu v drugi uri vrednost glukoze v krvi 11,1 milimola na liter krvi ali več, gre za pravo sladkorno bolezen.

Virtualno do znanja

Slovenski pediatri so obupani, ker se sladkorna bolezen tipa 1 pojavlja pri že zelo mladih, celo pri dojenčkih.

Natančnega vzroka sladkorne bolezni tipa 1 zdravniki še ne poznajo, vendar ni povezan z nezdravim življenjem, kot je to pri sladkorni bolezni tipa 2. »Bolezen udari kot strela z jasnega. Zato v naši novi ordinaciji Jazindiabetes na Židovski 1 s tako imenovanim sladkolesom (izdelali so ga v sodelovanju s Hišo eksperimentov, op. a.) poskušamo ozavestiti mlade in starejše o tej resni bolezni,« poudarja diabetologinja. Sladkolo je interaktivni izobraževalni eksperiment, s katerim opazujejo spreminjanje glukoze v krvi glede na virtualno zaužito hrano. »Ko sedeš na sladkolo, se na zaslonu pojavi hrana. Medtem ko 'ješ' (in voziš kolo, op. a.), moraš vzeti pravo količino inzulina, da ostaneš na varni cesti, ki omeni zdravo vrednost sladkorja v krvi med štiri in osem milimolov na liter. Za levo bankino ceste se začne hipoglikemija oziroma premalo sladkorja v krvi, za desno pa hiperglikemija oziroma preveč sladkorja v krvi,« pojasnjuje Kanc Hanželova.

Ta virtualna izkušnja lahko nekomu, ki sladkorne bolezni nima, pomaga razumeti, za kakšno bolezen gre, hkrati pa poskuša razbiti predsodke o bolezni. »Mlajši bolniki so na primer na pogovorih za službo povedali, da imajo sladkorno bolezen, in najverjetneje tudi zaradi tega niso bili sprejeti v službo. To je zelo krivično.

Zato si želimo, da mlajši bolniki, ki bodo nekoč tudi sami delodajalci, ne bi imeli predsodkov o tej bolezni.

Pri izobraževanju v naši ordinaciji in v Hiši eksperimentov, kjer imajo še eno sladkolo, 'kolesarimo' na dolge proge in spreminjamo miselnost o sladkorni bolezni več generacij,« pravi Kanc Hanželova.

36 Stotka |www.stotka.net| oktober/november 2012, številka 4

Irena Herak

»Včasih se pri bolnikih pojavlja velika bojazen pred prvo inzulinsko injekcijo. Zato smo prvi v Sloveniji uvedli vrstniško svetovanje, pri katerem sodelujejo bolniki, ki so bili pred časom v 'podobni koži',« pravi zdravnica diabetologinja Karin Kanc Hanžel.

oktober/november 2012, številka 4| www.stotka.net| Stotka

37

ZDRAVJE: Diabetes Sladkorna bolezen tipa 2 je značilna za starejše, vendar z nezdravim življenjem prizadene tudi mlajše. »Na sladkolesu na primer učimo, da lahko človek poje vse, vendar pa je treba ogljikove hidrate (oziroma hrano) s kolesarjenjem in drugimi športi tudi sproti porabiti,« pravi Kanc Hanželova. Na žalost zdravniki vse bolj ugotavljajo, da zbolijo mlajši, predvsem zelo debeli posamezniki. Epidemija bolezni je tako na primer zajela tudi mlade Japonce, saj se ne prehranjujejo več tradicionalno, ampak so prevzeli ameriško hitro prehranjevanje.

Nosečnice želijo spodbuditi, da bodo med nosečnostjo skrbele za zdravo življenje in prehranjevanje ter to prenesle na druge člane družine še več let po nosečnosti.

Prva uvedla vrstniško svetovanje

Zdravljenje sladkorne bolezni poteka v smislu zdravega sloga življenja, gibanja in uživanja več manjših obrokov na dan. »Nobena tableta namreč dolgoročno ne more biti tako učinkovita, če posameznik ne živi zdravo z veliko gibanja in sprostitve,« pravi diabetologinja. Tablete namreč ne vsebujejo inzulina, temveč le spodbujajo trebušno slinavko, da proizvaja več inzulina. Druge vrste tablet pa spodbujajo, da je telo odzivnejše na inzulin in laže sprejme sladkor, zato sladkor v krvi upada. Če pri sladkorni bolezni tipa 2 ne morejo zdraviti s tabletami, bolniku pomagajo z inzulinom ali z analogi GLP-1.

Zapleti pri bolezni niso zanemarljivi

Pri sladkornih bolnikih se pojavljajo zapleti sladkorne bolezni. Teh je manj, če se ustrezno zdravijo ter upoštevajo zdravo prehranjevanje in gibanje. Kot poudarja Kanc Hanželova, ni blage in hude sladkorne bolezni, ampak gre v vseh primerih za resno bolezen.

Naše telo ima namreč spomin: ne samo za psihične travme, ampak tudi za vse dni, ko je bila sladkorna bolezen slabše urejena. Čim manj je tako imenovanih slabih dni oziroma let, manjši so zapleti. Ti se tako pojavijo na malih žilah v ledvicah in očeh ter na velikih žilah v srcu, možganih in nogah. Lahko rečemo, da gre za bolezen žil. »Sladkorna bolezen ni ozdravljiva, je kronična. Še posebej pri tipu 2 je velika dedna obremenjenost. Če je imel ali ima eden od staršev sladkorno bolezen tipa 2, je kar 30 odstotkov možnosti, da jo dobi tudi otrok. Če pa jo imata oba starša, se odstotek podvoji.

Ozdravljiva torej ni, vendar je z njo zdaj mogoče zelo kakovostno živeti,« pravi Kanc Hanželova.

Lahko pa se sladkorna bolezen tudi potuhne.

Tipičen primer »potuhnjene« sladkorne bolezni je, ko se pojavi v nosečnosti, po porodu pa izgine in se nato lahko pri isti ženski pojavi čez več deset let. Zato se v ambulanti doktorice Kanc Hanželove aktivno ukvarjajo z zdravo prehrano pri nosečnicah, takih, ki imajo nosečnostno sladkorno bolezen, ali takih, ki sladkorne bolezni nimajo, pa bi se le želele čim bolj poučiti o zdravi prehrani.

»S sladkorno boleznijo je treba živeti, življenje je težko le toliko, kot si ga sam narediš.

Predvsem pa se ne smeš smiliti samemu sebi. Treba je gledati v prihodnost!« pravi Anka Brus.

Irena Herak

Z boleznijo živi že več kot 60 let Anka Brus še ni dopolnila niti 11 let, ko je zbolela za sladkorno boleznijo tipa 1. Od takrat se že 62 let zdravi z inzulinom, pred dobrim letom je dobila inzulinsko črpalko. »Da je treba spremeniti slog življenja in prehranjevanja ter biti pri tem zelo discipliniran, je otroku težko dopovedati,« pravi. »To sem si lahko dopovedala šele, ko sem odrasla. Poleg tega je bilo po vojni veliko pomanjkanje in že zdravim je bilo težko živeti, kaj šele bolnim,« se spominja 73-letna Anka Brus. Prvi znaki sladkorne bolezni so bili tipični: huda žeja in pogosto uriniranje. Prvih izvidov pri zdravniku se ne spomni, ve le, da je medicinska sestra njeni mami pojasnila, da se bo vse kmalu uredilo. »In res je bilo tako. Že po prvi inzulinski injekciji sem začutila olajšanje,« pravi Brusova. Spominja se, da ob praznovanju osmega marca na čajanki v šoli ni smela več jesti piškotov.

»Veliko pozornosti namenjamo postopnemu uvajanju zdravljenja z inzulinom. Včasih se pri bolnikih pojavlja velika bojazen pred prvo inzulinsko injekcijo. Zato smo prvi v Sloveniji uvedli vrstniško svetovanje, pri katerem bolniki, ki so bili pred časom v 'podobni koži', svetujejo tistim, ki se prvič srečujejo z zdravljenjem z inzulinom in so v stiski,« pravi diabetologinja. Ljudje namreč v pogovoru z vrstnikom začnejo razmišljati drugače in laže sprejmejo sladkorno bolezen. Kot zdravnica si Kanc Hanželova namreč želi, da bi znala vsakega človeka usposobiti toliko, da bi si znal izdelati povsem svojo strategijo življenja s sladkorno boleznijo.

Ljudem s sladkorno boleznijo pa Karin Kanc Hanžel svetuje: »Jeste lahko takšno hrano kot vsi drugi, zato ni treba posegati po posebnih izdelkih za sladkorne bolnike. Tovrstna hrana je namreč zelo draga in vsebuje veliko maščob. Preizkušajte hrano in delajte svoj seznam živil, ob katerih se dobro počutite, berite deklaracije na živilih in se seznanite, koliko ogljikovih hidratov, maščob in vlaknin ima posamezen izdelek.

Tako boste lahko določili primerno hrano za vaše dragoceno telo.« Stotka

»Kot otrok se pravzaprav nisem ničemur odpovedala, saj smo živeli v pomanjkanju. Teže je tistim, ki zbolijo v teh časih, saj se morajo odpovedati veliko stvarem,« meni Brusova. Štiri leta ji je enkrat na dan inzulinsko injekcijo dala medicinska sestra, ki je živela v njihovem bloku, pozneje pa se je z inzulinom zdravila sama. Dokončala je šolanje, se poročila, rodila sina, hodila v službo.

Pri 44 letih se je invalidsko upokojila. »Pred tem sem veliko pozornosti namenjala službi, ob upokojitvi pa sem se začela bolj posvečati sebi,« priznava. Zaradi bolezni je zelo pazljiva pri nakupu in uživanju hrane, pozorna je na deklaracije na izdelkih, obroke si še vedno pripravlja sama.

Prehranskih dopolnil ne kupuje, saj vse potrebno dobi z zdravo hrano. »S sladkorno boleznijo je treba živeti, dokler bom lahko, bom skrbela zase. Življenje je težko le toliko, kot si ga sam narediš. Predvsem pa se ne smeš smiliti samemu sebi. Treba je gledati v prihodnost!« še pravi Anka Brus.

38 Stotka |www.stotka.net| oktober/november 2012, številka 4

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

E-

povezuje aktivni del prebivalcev

v zrelih letih na spletu

Na portalu Stotka najdete koristne informacije o zdravju, finančnih vprašanjih, družbenem dogajanju, sladkostih lepega življenja, učenju v poznejšem življenjskem obdobju, kulturi in zabavi.

Ne prezrite rubrike Klub s številnimi članskimi ugodnostmi!

www.stotka.net stotka@stotka.net

Živeti polno

www.stotka.net| Stotka

39

ZDRAVJE: Demence

Luknje v spominu je mogoče zakrpati Deset odstotkov demenc je namreč popravljivih, pomembno pa je, da bolezen zgodaj odkrijete in zdravite.

Katarina B. Štrukelj stotka@stotka.net

L

simptomih in tudi po zdravljenju.

Njihovo razlikovanje oziroma ustrezno diagnosticiranje tako ni le akademskega značaja, ampak omogoča izbiro najustreznejšega zdravljenja, tako z zdravili kot s psihosocialno pomočjo bolniku in svojcem.

Pomembno je, kako smo skrbeli za svoje zdravje, koliko smo bili aktivni, kakšne socialne povezave smo skozi leta zgradili. Starost je lahko seveda ustvarjalna, zadovoljna, hkrati pa je to tudi obdobje, v katerem se pogosteje srečamo z različnimi boleznimi. Med njimi postaja čedalje pomembnejša tudi demenca, ki je že med prvimi šestimi najpogostejšimi boleznimi v starosti, vse druge najpogostejše bolezni pa so z njo neposredno povezane. Ocenjujemo, da bo v Evropi kmalu od osem do deset milijonov bolnikov z demenco in od 25 do 40 milijonov njihovih skrbnikov. Pri starosti 65 let je bolnikov z demenco nekaj odstotkov, pozneje pa prevalenca bolezni strmo narašča, delež bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo pa se vsakih pet let podvoji.

Bolezen spoznavne sposobnosti Demence so bolezni, ki prizadenejo predvsem spoznavne sposobnosti.

Med te štejemo spomin, sposobnost razumevanja, računanja, učenja, govornega izražanja, orientacije ...

Hkrati se pojavljajo številne pridružene vedenjske in psihične težave, te pogosto bolnika prvič pripeljejo k zdravniku. Pogosto tudi še bolj kot sama prizadetost spoznavnih sposobnosti ovirajo samostojnost bolni-

Shutterstock

judje živimo čedalje dlje, starost postaja realnost. Življenjska doba se daljša in čedalje več nas ima priložnost uživati tudi to življenjsko obdobje. Kakšno pa je to za vsakega posameznika, je odvisno od številnih dejavnikov – nespremenljivih in spremenljivih, od vsega, kar smo v to obdobje prinesli iz prejšnjih.

Kljub čedalje večjemu znanju o demencah je še vedno prepoznanih le polovica do četrtina in nato zdravljena polovica od teh. ka ter znižujejo kakovost vsakdanjega življenja bolnika in njegovih svojcev oziroma skrbnikov. Brezvoljnost, pomanjkanje energije in interesov, huda žalost, številne bolečine in nespečnost močno posežejo v bolnikov vsakdan in v njegovo zmožnost skrbeti zase. Prav tako tavanje, močna vznemirjenost, neprepoznavanje okolice ali svojcev močno otežijo skrb za bolnika in dodatno obremenijo svojce. Pogosto so ti pridruženi simptomi prvi, ki se pojavijo v poteku bolezni, in ob njih moramo biti pozorni na možen začetek demence.

Prav tako demenca ni ena sama bolezen. Najpogostejša med njimi je demenca pri Alzheimerjevi bolezni, sledijo pa ji demenca pri Parkinsonovi bolezni, demenca z Lewyevimi telesci, frontotemporalna in vaskularna demenca. Med sabo se razlikujejo predvsem po prevladujočih simptomih, poteku same bolezni, pridruženih

40 Stotka |www.stotka.net| oktober/november 2012, številka 4

Zgodnje prepoznavanje pomembno za ustrezno zdravljenje Ne smemo pozabiti na dejstvo, da je okoli deset odstotkov demenc popravljivih. Vzrok imajo v različnih sistemskih boleznih, v motnji hormonskega sistema, prizadetosti možganov zaradi tumorja, lahko so posledica delovanja nekaterih zdravil. Reverzibilne so predvsem ob nastanku, ko pa okvara traja dalj časa, postanejo nepopravljive, dokončne.

Kljub čedalje večjemu znanju o demencah je še vedno prepoznana le polovica do četrtina in nato zdravljena polovica od teh. Preden bolniki pridejo prvič v stik z zdravnikom, trajajo njihove težave v povprečju od dve do tri leta. Tako imamo še vedno veliko možnosti za izboljšanje svojega dela. Le z zgodnjim prepoznavanjem in opredelitvijo bolezni lahko zagotovimo najustreznejše zdravljenje. Skupaj z bolnikom in svojci lahko načrtujemo obravnavo in tako olajšamo življenje z boleznijo, ki zahteva nenehno prilagajanje v vsakdanjih aktivnostih bolnika in njegovih bližnjih. Demenca je še vedno kronična napredujoča bolezen, ki jo z ustreznim zdravljenjem znamo nekoliko upočasniti, zelo dobro pa zmoremo zdraviti oziroma obvladovati pridružene simptome in motnje. S tem lahko precej vplivamo na vsakdanje delovanje in kakovost življenja. Stotka

Prepoznajte zgodnje znake

demence

in se

obrnite na svojega

zdravnika.

S staranjem se povečuje verjetnost za demenco. Zgodnje znake demence prvi opazijo svojci.

Zgodnji znaki demence so: Pozabljanje nedavnih dogodkov Težave pri besednem izražanju Težave pri dnevnih opravilih Izgubljanje v času in prostoru Nihanje razpoloženja in socialni umik In številni drugi

EXE-AD-08/12-SI

Literatura: Know the 10 signs. Alzheimer’s association, 2009, www.alz.org

ZDRAVJE: Spomin

Enkraten kot prstni odtis Zdravo staranje spomina ne prizadene toliko, da bi to vplivalo na vsakdanje življenje.

Katarina Barbara Štrukelj

Ž

ivljenje je polno različnih dogodkov, čudovitih in zoprnih, veselih in žalostnih, presenetljivih in dolgočasnih. Polno je znanih in neznanih obrazov, ki nam nekaj pomenijo, in izrečenih besed, ki si jih zapomnimo za vedno. Prvi dan šole, prvi poljub, otrokova matura, rojstvo vnuka. In vsi, ki smo jih v življenju podrobneje spoznali, jih imeli radi, jih objokovali, sovražili in jih pogrešali. Jim pisali pisma, od njih dobivali elektronsko pošto in všečkali njihove objave na medmrežju. Vse to in še mnogo več se ves čas shranjuje v naših spominih. In vse to nas dela takšne, kot smo, in to, kar smo. Vse, kar smo se v življenju naučili, usmerja naše misli, naša čustva in vedenje tukaj in zdaj.

Spomin in učenje

Ljudje na splošno verjamejo, da se ob spremembah spomina med staranjem bolje spominjajo dogodkov iz otroštva, kar ne drži povsem.

gubicami. Takoj usmerim svoj korak, ne morem se upreti nasmehu, ki z mojega obraza izbriše čemernost. Kdaj sem jo mlad čakal prav tukaj in si od živčnosti gladil srajco ter si popravljal ovratnik? Toliko let tega, pa je spomin še vedno enak. Zahajajoče sonce je metalo natančno takšne sence kot danes. Ona med vsemi, ki danes delijo isti trenutek, a vsak v svojih spominih, vsak v svoji preteklosti in vsak s svojo sedanjostjo in svojim življenjem.

Vsakega od nas kot glino v skulpture oblikujejo geni in okolica. Gene smo prinesli od prednikov, naše lastno življenje pa jih je preoblikovalo po svoje v edinstveno podobo, ki je samo naša. Vse, kar smo se naučili, in vse, kar smo doživeli, je vtisnjeno v poteze nevidnega čopiča okolja, ki je usmerjalo naše življenje. In mi sredi vseh teh odtenkov, edinstveni kot naši prstni odtisi.

Vsega tega ne bi bilo brez spomina in učenja, oboje pa si bomo podrobneje pogledali v nadaljevanju.

Irena Herak

Večerni sprehod. Množica obrazov in besed.

Nenadoma jo zagledam. Te sive oči in prijazen pogled. In sijoč bel nasmeh, obkrožen s prijaznimi

stotka@stotka.net

42 Stotka |www.stotka.net| oktober/november 2012, številka 4

Z učenjem pridobivamo spoznanja o svetu. Učimo se ves čas, ne le ob prebiranju učnega gradiva. Ko prečkamo cesto, plačujemo račun v trgovini in se po telefonu dogovarjamo za obisk prodajalca na domu.

Ob tem pridobimo zelo veliko informacij. Spomin nam omogoča, da vse to zapišemo, shranimo in pozneje prikličemo. Učenje in spomin sta neločljivo povezana in prepletena. Vse, kar smo, in vse, kar znamo, smo se naučili v življenju. In si tudi zapomnili. Od hoje do igranja klavirja, od držanja žlice do uporabe nalivnika za pisanje, od plavanja do vožnje kolesa. To so motorične spretnosti, s katerimi laže obvladujemo okolico, smo uspešnejši in hkrati varnejši. Govor je vedenje, ki omogoča komunikacijo. Z uporabo jezika se hkrati učimo od drugih in na druge prenašamo naučeno.

Tudi med generacijami, kar omogoča ohranjanje in bogatenje znanja, napredek in v primernih razmerah tudi blaginjo vseh nas.

zapletenem sistemu, ki ga ni vedno mogoče povsem razumeti. Tako kot ni vedno mogoče razumeti, zakaj smo pozabili pomembno naročilo in si hkrati zapomnili povsem nepomemben stavek s tretje strani časopisa. V zadnjih desetletjih so kognitivni nevroznanstveniki ob proučevanju spomina ugotovili, da so različne vrste spomina. Te nastanejo v treh temeljnih procesih pomnjenja – zapisu informacij, njihovem shranjevanju in priklicu.

Ali spomin s starostjo res peša

Že dolgo se ljudje sprašujemo, zakaj si nekatere dogodke in dejstva zlahka zapomnimo, drugi pa gredo mimo nas, kot da jih nikoli ni bilo. Zakaj imamo besedo včasih na koncu jezika, pa se je ne moremo spomniti? Zakaj se tako natančno spominjamo nekaterih dogodkov iz otroštva, drugi pa so izginili v pozabo?

Zakaj nas lahko glasba ali vonj popeljeta daleč nazaj ter nam zbudita različna občutja in razpoloženja, nas spomnita na ljudi in nam preteklost pripeljeta povsem živo v objem sedanjosti? Ali spomin s starostjo res peša? Smo obsojeni na življenje v pozabi, brez barv in ljudi naše preteklosti?

Na zadnje vprašanje lahko odgovorimo kar takoj.

Zdravo staranje spomina ne prizadene toliko, da bi to vplivalo na vsakdanje življenje. Tu in tam kakšen listek ali dva. Tu in tam ponovljeno vprašanje ali klic na mobilni telefon: »Kaj si že rekel, naj kupim?« Malenkost, ki ne moti preveč ob vsem bogastvu izkušenj in zakladnici spominov, ki jih nosimo s seboj.

Kljub občasni spominski zadregi se lahko uspešno in učinkovito spopadamo z nalogami tudi v obdobju starosti. Se učimo novega, pridobivamo nove izkušnje in bogatimo svoj in svet drugih.

Vsega si ni mogoče zapomniti

O spominu danes vemo kar veliko, glede na zapletene razvrstitve in različne teorije, ki se pojavljajo, pa smo vseeno daleč od tega, da bi vedeli vse. Spominski sistem je lokaliziran v različnih delih možganov. Ti sodelujejo med seboj in z drugimi deli možganov v

Irena Herak

Med potjo v trgovino sem si počasi nehal ponavljati seznam vsega, kar moram kupiti. Vstopim in se samozavestno zapodim med police. Nakup je bil hiter, na blagajni ni bilo vsakdanje gneče. Z vrečkama v vsaki roki se zadovoljno odpravim proti domu. Na vratih zaslišim: »Saj si prinesel jogurt?« Prešine me, da sem na jogurt pozabil, prinesel pa sem štiri različne paštete, ki naj bi jih sploh ne kupil. Zadrego reši zvonjenje telefona. Sin me sprašuje po registrski številki mojega avtomobila. Odprem usta, da bi jo zdrdral na pamet, ko nenadoma ugotovim, da je ne vem. 503 ali 533?

Mogoče 305? 353?

V vsakem trenutku se okoli nas dogaja zelo veliko stvari. Vseh informacij si niti ne moremo niti ne smemo poskušati zapomniti, saj je za nas v resnici pomemben le majhen del. Kaj je res pomembno v nekem trenutku, odloča naša pozornost. Tisto, na kar bomo pozorni, si bomo najverjetneje tudi zapomnili.

Prav gotovo poznate poved: »Če bi ti bilo pomembno, kar sem ti naročila, bi si tudi zapomnil.« Le informacija, na katero smo pozorni, se lahko zapiše v naše možgane. Ko pa si želimo ali se moramo nečesa spomniti, je treba to informacijo najti v množici zapisanih spominov. Del teh spominov je kratkoročnih in so povezani z nedavnimi dogodki, del pa dolgoročnih. Ti so se zapisali v bolj oddaljenem delu našega življenja.

Bolj ko je bil neki dogodek čustven, verjetneje bo ostal v spominu. Bolj je zaznamoval naše življenje, verjetneje bo ostal živ in laže ga bomo priklicali. Spomine lahko prikličemo zavestno, ker si to želimo ali ker to položaj zahteva od nas, recimo bančna uslužbenka, ki želi domači naslov. Lahko pa priklic spomina sproži neki drug dogodek, čustvo, položaj, vonj hrane, poletna večerna sapica ali zvonjenje iz bližnjega zvonika.

Različne vrste spomina

Kljub občasni spominski zadregi se lahko tudi v starosti učimo novega in pridobivamo nove izkušnje.

Raziskave so pokazale, da je pomembna delitev spomina glede na trajanje in časovno oddaljenost od njegovega nastanka. Z značilnostmi, nastankom, shranjevanjem in priklicom različnih vrst spomina so povezani različne oblike učenja in različni možganski procesi. Zato si vrste spomina lahko pogledamo podrobneje.

Nekatere informacije si zapomnimo le za nekaj sekund. Sem sodijo vse informacije, na katere nismo pozorni, na primer število sopotnikov na avtobusu, barva rute sosede v gledališču. Te informacije večinoma pozabimo že v 10 do 15 sekundah. Pogosto se niti ne zavedamo, da smo takšno informacijo sploh imeli.

Druge shranimo malo dlje in jih lahko uporabimo v določenih miselnih operacijah. Recimo vmesni rezultat pri računanju, pri črkovanju besede, branju knjižne zgodbe, ko moramo del prebranega ohraniti v spominu, da lahko razumemo celoto. Zato nam kratkoročni spomin omogoča predvsem razumevanje konteksta zgodbe, okolja, v katerem smo, in je nujen za vsakodnevno delovanje. Če se na primer odpravimo v mesto, da bi se s prijateljem srečali na kavi, moramo po poti ves čas vedeti, kje smo, in razumeti, kam moramo priti. Zavedati se moramo časa, ki ga imamo na voljo. In v spominu ves čas ohraniti cilj našega odhoda v mesto in kraj, kamor smo namenjeni. Seveda pa moramo ves čas vedeti tudi, kam se moramo vrniti ob odhodu iz mesta domov.

oktober/november 2012, številka 4| www.stotka.net| Stotka

43

ZDRAVJE: Spomin Dolgoročni spomin nima časovne omejitve. Tako se shranjujejo informacije, ki jih naši možgani predelajo in povežejo z našimi že shranjenimi spomini in izkušnjami. Dolgoročni spomin lahko naprej delimo po njegovi vsebini. Poznamo spomin za dejstva in osebna doživetja, za podatke, pa tudi za spretnosti in navade. Poznamo spomin za predmete in obraze ljudi. Zapomnimo si pomene besed, dejstva o svetu, naše odzive in primerna ali ustrezna vedenja.

Dolgoročni spomin nam omogoči globalno delovanje v zelo zapletenem okolju vsakdanjega življenja. Ob njegovi pomoči se za vselej naučimo voziti kolo ali avto, nikoli ne pozabimo smučati ali odpreti vrat s pritiskom na kljuko v pravilni smeri. Omogoča nam tudi, da natančno vemo, kaj moramo narediti na blagajni v trgovini, da znamo vtipkati pravilno številko na bankomatu in da vemo, po kateri poti se moramo odpeljati v službo.

Kdo je predsednik države

Vsaka od teh vrst spomina ima svoje značilnosti.

Nekatere od njih so nam dostopne zavestno, lahko se odločimo in spomnimo, kdo je predsednik države, kdaj cvetijo češnje in kako diši kava. Nekateri spomini so avtomatični in jih lahko prikličemo znova in znova, ne da bi se za to posebej trudili. Kolo ali avto znamo voziti, ne da bi o tem posebej razmišljali. Spet tretji spomini pridejo sami od sebe in se jih nenadoma zavemo sredi dela, ki s temi spomini sploh ni povezano. In četrti, ki jih sproži posamezen dogodek ali položaj. Različni dražljaji lahko na površje naše zavesti naplavijo različne dolgoročne spomine.

Težave s spominom

V vsakem od procesov pomnjenja in vrst spomina se lahko pojavijo tudi težave, ki so lahko vzrok pozabljanja. Težave niso vedno vezane na staranje ali starost. Če sem lačen, sem ful drugačen, je slogan znane reklame. Če sem zaljubljen, se težko učim, ker nisem pozoren na gradivo. Če sem utrujen, lahko sproti pozabim naučeno. Še bi lahko naštevali primere, ko je proces pomnjenja prizadet, pa to ni ne bolezen ne starost. Rečemo lahko, da težave s spominom niso povezane samo z demenco, ki je najpogosteje sinonim za motnje spomina.

Zakaj pozabljamo

Številni menijo, da je narava spomina tako zapletena, da na to vprašanje ni preprostega odgovora.

Prvi, ki se je znanstveno lotil pozabljanja, je bil Hermann Ebbinghaus, ki je leta 1885 objavil vrsto poglobljenih raziskav o spominu. Raziskave je izvajal na sebi. Uporabljal je nesmiselne kombinacije zlogov, ki niso pomenile znanih besed. S tem se je poskušal izogniti vplivu prej pridobljenega znanja. Izdelal je tako imenovano krivuljo pozabljanja, ki kaže ohranjanje in pozabljanje informacij skozi čas. Krivulja kaže strm upad ohranjanja informacij v prvih nekaj urah. V manj kot devetih urah je Ebbinghaus pozabil več kot 60 odstotkov naučenih zlogov. Iz tega je sklepal, da večino stvari pozabimo zelo hitro po učenju. Poznejše študije so pokazale, da so bili njegovi sklepi preveč pesimistični. Eden od razlogov je bil tudi ta, da je pri

svojem delu uporabljal povsem nesmiselne jezikovne enote. Ko si poskušamo zapomniti smiselnejše vsebine, kot je literatura ali logična formula, je krivulja pozabljanja precej manj strma. To velja tudi, če ob učenju povezujemo informacije med seboj in za priklic naučenega uporabljamo ključne besede, vidne podobe ali druge pomembne dražljaje.

Kratkoročni spomin je nujen za vsakdanje delovanje, dolgoročni spomin pa v zelo zapletenem okolju vsakodnevnega življenja omogoča globalno delovanje.

Velik del pozabljanja se le zdi pozabljanje. Lahko se zgodi, da informacija sploh ni bila zapisana v spomin. Če se nečesa nismo naučili, tega ne moremo pozabiti.

To je psevdopozabljanje. Najpogosteje ga povezujemo s pomanjkljivo pozornostjo. Če smo med učenjem nezbrani, si v resnici le »pripovedujemo« besede.

Vzrok pozabljanja je lahko tudi neučinkovit zapis naučenega v spomin. Raziskave kažejo, da so nekatere oblike zapisa učinkovitejše od drugih, kar je koristno v šolah ali delovnih okoljih. Poleg tega si vsak od nas sčasoma oblikuje svojo metodo učenja in pomnjenja, ki pomeni najučinkovitejše ustvarjanje dobrega spomina. Slovenski jezik pozna za te procese različne pregovore, recimo: Kar se Janezek nauči, to Janez zna ali Samo osel gre dvakrat na led. V življenju pa poznamo različne zaplete, od pozabljenih obletnic do mesece nezamenjanih pip v kuhinji.

Ko izgubljamo spomin

Teorija o propadanju spomina se osredotoča na shranjevanje informacij in razlaga pozabljanje kot bledenje spominskih sledi. Povezana je z metodami ustvarjanja spomina v možganih. Pogosto se posamezne informacije v nekem trenutku ne moremo spomniti (»Kdo je že napisal tisto knjigo?«), pozneje pa jo lahko prikličemo v spomin. Pomagajo nam podobne okoliščine, glasba na radiu ali neka ključna beseda. Pravo izgubljanje spomina je vedno povezano z okvaro enega od za spomin pomembnih delov možganov ali funkcionalno motnjo v delovanju sistema, ki skrbi za prenašanje informacij v spominskem sistemu v možganih. Med njimi je najpomembnejši acetilholinski prenašalni sistem, ki je prizadet ob demenci.

Spomin v starosti

Starost ni nujno povezana z motnjami spomina, ki bi vplivale na vsakdanje življenje. Raziskave pa kažejo, da spominske funkcije s starostjo res pešajo. Upad je odvisen od različnih okoliščin in ga ne moremo vedno označiti za bolezen. Starost na neposredni priklic skoraj ne vpliva, pri delovnem spominu pa je precejšen upad. Delovni spomin pomeni, da posamezniku ni treba le ohraniti naučenih informacij, ampak jih mora smiselno uporabiti, predelati ali povezati z novimi informacijami. Pri starejših se upad pojavlja tudi v dolgoročnem spominu, vendar je odvisen od težavnosti naloge in njenih pogojev. Največji je upad pri izvajanju nalog, ki z ničimer ne olajšajo zapisa ali priklica informacij iz dolgoročnega spomina.

Starejši ljudje pozabijo na novo pridobljene informacije, če naloge ne prilagodimo tako, da bo pomnjenje čim bolj učinkovito, informacije smiselno povezane z že naučenim in med seboj ter uporabne v vsakodnevnem življenju. To načelo velja tudi za mlajše.

Tako se lahko naučimo, da slovenska valuta ni več

44 Stotka |www.stotka.net| oktober/november 2012, številka 4

tolar, ampak evro, vendar bomo to pozabili, če ne bomo šli nikoli v trgovino in bo za naš denar skrbel kdo drug.

Ustvarjalni imajo boljši spomin

Pogosteje v starosti pozabimo vir informacij ali kontekst, v katerem se je dogodek zgodil (»Kje sem že srečal sošolca pred dvema tednoma?«).

Ljudje verjamejo, da se v starosti bolje spominjajo dogodkov iz otroštva. To drži predvsem, ko zaradi okoliščin v življenju pogosteje mislimo na preteklost. Otroštvo je pomemben del naše preteklosti, pogosta razmišljanja o njem pa zbujajo tudi različne spomine.

Po drugi strani pa je spomin za izvedbo prihodnjih dejanj v starosti dobro ohranjen, pogosto celo bolj kot pri mlajših. Tako je predvsem zato, ker starejši jemljejo naloge resneje. Pogosto si ustvarijo pravi sistem (recimo zabeležke), ki jih opominja, kaj morajo narediti, v kakšnem zaporedju in kdaj. To olajšajo tudi izkušnje. S temi lahko nadomestimo del težav s spominom. Omogočijo nam tudi, da nalogo opravimo temeljiteje in z manj truda. Končna uspešnost pa je pogosto enaka kot v mlajših obdobjih življenja.

Dober primer so ustvarjalni ljudje, ki svojo ustvarjalnost ohranijo v pozno starost, recimo univerzitetni profesorji, pisatelji, znanstveniki. Ali v to skupino sodijo tudi politiki, raziskave ne povedo.

S starostjo bolj upade spomin za dejstva in podatke kot pa za veščine. Tako lahko hitreje pozabimo, kar smo zjutraj prebrali v časopisu, smučanje pa nam ne bo delalo težav. V priklicu dobro naučenih podatkov med mlajšimi in starejšimi skoraj ni razlik. Kažejo se pri pomnjenju novih informacij. Očiten je upad pri priklicu imen, pogosto se ne spomnimo imen sošolcev, naključnih znancev, krajev, ki jih imamo na koncu jezika.

Ali imajo bolj izobraženi ljudje manj težav s spominom v starosti? Ali to velja tudi za naučene spretnosti? Po raziskavah izobrazba in delovne spretnosti skoraj nimajo vpliva na ohranitev spominskih funkcij, ki s starostjo pešajo. Starejši sicer lahko ohranijo pridobljena znanja in spretnosti, vendar upad pri učenju novih znanj v primerjavi z mlajšimi ostaja.

Potrebna je prilagoditev

Kljub vsem opisanim spremembam spomina v starosti večina starejših ni prizadeta pri dnevnih dejavnostih. In to čeprav vsakodnevne aktivnosti vendarle zahtevajo nenehno prilagajanje, načrtovanje in povezovanje starih in novih znanj. Najprej zaradi izkušenj, modrosti in bolj smiselne uporabe naučenih znanj. Pa tudi zato, ker te spremembe nastajajo zelo počasi. Nekatere se začnejo že zelo kmalu, na pragu srednjega obdobja življenja, in ne šele v pozni starosti.

To nam omogoči prilagoditev na nekoliko počasnejše iskanje zapisanih znanj ter povezovanje novih in starih informacij. Dejstvo, da ostaja splošno znanje dobro ohranjeno, pa omogoči uporabo številnih izkušenj in strategij prilagajanja, ki zagotavljajo uspešno reševanje vsakodnevnih težav.Stotka

ŠTEVILKA1 ŠTEVILKA1 SVETU! VV SVETU!

ŠTEVILKA1 V SVETU!

Arne Arne Hodalič, Hodalič, univ. univ. dipl. biol., fotograf revije National Geographic:

“Ne “Ne morem morem verjeti! Zjutraj vstanem in sem takoj ‘sestavljen’!

Ampak Ampak zdaj zdaj redno redno uživam po 12 kapljic Cellfooda zjutraj in zvečer.”

Arne Hodalič, univ. dipl. biol., fotograf revije National Geographic:

Arne Hodalič, univ. dipl. biol., fotograf revije National Geographic:

“Ne morem verjeti! Zjutraj vstanem in sem takoj ‘sestavljen’!

za: Zjutraj vstanem in sem takoj ‘sestavljen’!

Kapljice “NeKapljice morem verjeti! ve~jo MO^ in VZDRŽLJIVOST, •• ve~jo Ampak zdaj redno uživam po 12 kapljic Cellfooda zjutraj in zvečer.”

Kapljice za:KONCENTRACIJO, bolj{o •• bolj{o za:Kapljice za: • Kapljice večjo MOČ in VZDRŽLJIVOST, hitrej{o •• hitrej{o REGENERACIJO, • ve~jo MO^ in VZDRŽLJIVOST, • ve~jo MO^ in VZDRŽLJIVOST, • boljšo ve~joKONCENTRACIJO, ODPORNOST. •• ve~jo Arnepo Hodalič, univ. dipl. biol., fotograf revije Geographic: Ampak zdaj redno uživam 12 kapljic Cellfooda zjutraj inNational zvečer.”

Ampak zdaj redno “Ne uživam po 12verjeti! kapljicZjutraj Cellfooda zjutrajininsem zvečer.” morem vstanem takoj ‘sestavljen’!

• bolj{o KONCENTRACIJO, • bolj{o KONCENTRACIJO,

• hitrejšo REGENERACIJO, • hitrej{o REGENERACIJO, • VREDEN hitrej{o REGENERACIJO, ZAUPANJA • ve~jo ODPORNOST. • večjo ODPORNOST. Cellfood izdelki izdelki imajo certifikat Agencije za •• Cellfood • ve~jo ODPORNOST.

zdravila in in hrano, hrano, ZDA (FDA, Food and Drug zdravila Administration).

Administration).

• Cellfood izdelki imajo certifikat Agencije za več kot kot 90 90 državah državah že več kot 42 let. Na voljo •• VV več • Cellfood izdelki imajo certifikat Agencije za zdravila in hrano, zdravila in hrano, ZDA (FDA, Food and Drug je v ZDA, Kanadi, Južni Ameriki, Afriki, Aziji, je v ZDA, Kanadi, ZDA (FDA, Food and Drug Administration).

Administration).

• Cellfood izdelki imajo certifikat Agencije zaŠvici.

Avstraliji, Novi Novi Avstraliji, Zelandiji, državah EU kot in 42 let. Na voljo • V več kot 90 državah že več kot 42 let. Na voljo je v ZDA, • V več kot 90ter državah že več zdravila in hrano, ZDA (FDA, andsubstanc, Drug • Cellfood izdelki so izdelani izFood naravnih substanc, • Cellfood izdelkijeso izdelani iz naravnih v ZDA, Kanadi, Južni Ameriki, Afriki, Aziji, Kanadi, Južni Ameriki, Afriki, Aziji, Avstraliji, Novi Zelandiji, ter ne vsebujejo vsebujejo alkohola, alkohola, glutena, glukoze, kvasa, Administration).

Avstraliji, Novi Zelandiji, ter državah EU in Švici. ne glutena, glukoze, kvasa, državah EU in Švici.

• substance, Cellfoodžeizdelki so izdelani nitikot katerekoli substance, ki je je prepovedana • V več 90 državah več kot 42 let.iz naravnih Na voljosubstanc, niti katerekoli ki prepovedana • Cellfood izdelki so izdelani iz naravnih substanc, ne vsebujejo ne vsebujejo alkohola,športnih glutena, glukoze, kvasa, na profesionalnih ali amaterskih amaterskih profesionalnih ali športnih je vna ZDA, Kanadi,nitiJužni Ameriki, Afriki, Aziji, alkohola, glutena, glukoze, kvasa, niti katerekoli substance, katerekoli substance, ki je prepovedana tekmovanjih. tekmovanjih.

Avstraliji, Novi Zelandiji, ter državah EU in športnih Švici. ki je prepovedana na profesionalnih ali amaterskih športnih na profesionalnih ali amaterskih Študije (klinične (klinične dvojno slepe, marketinške, •• Študije dvojno marketinške, • Cellfood izdelki sotekmovanjih. izdelanislepe, iz naravnih substanc, tekmovanjih. vitro) izvajane izvajane na CELLFOOD® CELLFOOD® formulaciji • Študije (klinične slepe, marketinške, inin vitro) na formulaciji • Študije (klinične dvojno slepe, marketinške, in vitro) izvajane ne vsebujejo alkohola, glutena,dvojno glukoze, kvasa, družbe NuScience.

NuScience. in vitro) izvajane na CELLFOOD® formulaciji družbe na CELLFOOD® formulaciji družbe NuScience. niti• 1997, katerekoli substance, ki je prepovedana družbe NuScience. nagrada HITECH, HITECH, ZDA ZDA kot kot najboljše najboljše • 1997, nagrada • 1997, nagrada HITECH, ZDA kot najboljše prehransko na profesionalnih ali amaterskih športnih • 1997, nagrada HITECH, ZDA kot najboljše prehransko dopolnilo. dopolnilo. prehransko dopolnilo. prehransko dopolnilo. tekmovanjih.

ZAUPANJA VREDENVREDEN ZAUPANJA

VREDEN ZAUPANJA

• Študije (klinične dvojno slepe, marketinške,

L. 2010 2010izvajane NAGRADA RAKAVIH BOLNIKOV ZDA in L.na 2010 NAGRADA RAKAVIH BOLNIKOV v ZDA inkot Kanadi kot L. 2010 NAGRADA RAKAVIH BOLNIKOV v ZDA in Kanadi kot in L. vitro) CELLFOOD® formulaciji NAGRADA RAKAVIH BOLNIKOV vv ZDA in Kanadi Kanadi kot NAJBOLJ VARNO in UČINKOVITO UČINKOVITO prehranskoprehransko dopolnilo !!

NAJBOLJ VARNO in UČINKOVITO !

NAJBOLJ VARNO in UČINKOVITO prehransko dopolnilo! družbe NuScience.

NAJBOLJ VARNO in prehransko dopolnilodopolnilo

• 1997, nagrada HITECH, ZDA kot najboljše prehransko dopolnilo.

V lekarnah, ki vedo, SANOLABORJU in spec. trgovinah!

V lekarnah, ki vedo, SANOLABORJU in spec. trgovinah! lekarnah, ki ki vedo, vedo, SANOLABORJU SANOLABORJU in in spec. spec. trgovinah!

VV lekarnah, trgovinah!

INFO: 031 278 381, www.cellfood.si

INFO: 031 278 381, www.cellfood.si INFO: 031 031 278 278 381, www.cellfood.si www.cellfood.si INFO: 381, L. 2010 NAGRADA RAKAVIH BOLNIKOV v ZDA in Kanadi kot NAJBOLJ VARNO in UČINKOVITO prehransko dopolnilo !

oktober/november 2012, številka 4| www.stotka.net| Stotka

45

DRUŽBA: V prvi osebi

Kdo bo ušel pokojninsk V lada znova napoveduje pokojninsko reformo, mi pa smo pogledali, koga bo doletela zaostritev predpisov in kdo se ji bo izmuznil.

Kdaj se boste lahko upokojili, je po veljavnem zakonu odvisno predvsem od tega, kdaj ste začeli delati. Ženska se lahko upokoji, ko je stara 57 let in štiri mesece, vendar mora imeti 37 let in devet mesecev pokojninske dobe. Letos se bodo torej lahko upokojile ženske, rojene do konca septembra 1955. Moški pa mora dopolniti 58 let in pridelati 40 let pokojninske dobe. Tako se bodo letos lahko upokojili moški, rojeni leta 1954.

Dovolj pokojninske dobe bodo torej letos dosegle ženske, če so se zaposlile pri 19 letih in treh mesecih, oziroma moški, ki so se zaposlili pri

Lojze Javornik

lojze.javornik@finance.si

18 letih. Za tiste, ki so šli študirat, je v veljavnem zakonu druga možnost, po kateri se ženska upokoji z 61 leti, moški pa s 63, če imata vsaj 20 let pokojninske dobe. Letos bodo te pogoje izpolnile ženske, rojene leta 1951, in moški, rojeni leta 1949.

Reforma bo to možnost postopno odpravila.

Študijska leta po načelu enajstih dvanajstin Mogoče je uveljavljati tudi dodano dobo za študijska leta, obvezni vojaški rok oziroma čas brezposelnosti, in sicer enajst dvanajstin tega časa.

Pri tem je pomembno, da se dodana doba upošteva le za izpolnitev pogoja za pridobitev pokojnine, ne pa

46 Stotka |www.stotka.net| oktober/november 2012, številka 4

tudi za izračun odmernega odstotka.

Predlagana reforma bo dodano dobo za študij odpravila, medtem ko bodo lahko tisti, ki so služili obvezni vojaški rok, znižali upokojitveno starost za dve tretjini odslužene obveznosti.

Kako znižajo upokojitveno starost otroci Zahtevana upokojitvena starost pa se zniža tudi zaradi otrok. Zdajšnja lestvica je neenakomerna in se še vedno spreminja zaradi prehodnega obdobja: za letos velja, da se za enega otroka upokojitvena starost zniža za šest mesecev in 15 dni, za dva za 16 mesecev in osem dni, za tri za 29 mesecev in osem dni – naprej pa se starost za vsakega naslednjega zniža za 16 mesecev in osem dni, kar pomeni, da se upokojitvena starost za pet otrok zniža za pet let, en mesec in 24 dni. Vendar

V prvi osebi

Osmi smrtni greh

ki reformi se zaradi otrok upokojitvena starost ženski ne more znižati pod 56 let in moškemu ne pod 58. Po predlagani reformi bo vsak otrok prinesel za osem mesecev zgodnejšo upokojitev.

Julija letos je bilo v evidenci brezposelnih oseb prijavljenih

22.026

oseb, starih

55 let

Thinkstock

in več. V povprečju so bili na zavodu prijavljeni 2 leti, 5 mesecev in 6 dni.

Letos se bodo lahko upokojili moški, rojeni leta 1954, in ženske, rojene do konca septembra 1955.

Od tistih z visokošolsko izobrazbo pa bodo nehali delati moški, rojeni leta 1949, in ženske z letnico rojstva 1951.

Pravice brezposelnih, starejših od 55 let Posebni pogoji veljajo za brezposelne, starejše od 55 let, ki imajo več kot 25 let zavarovalne dobe. Po zakonu o urejanju trga dela ti brezposelni prejemajo 25 mesecev nadomestilo in če jim po izteku nadomestila do upokojitve manjka še leto dni, jim lahko zavod za zaposlovanje plačuje prispevek za pokojninsko zavarovanje do upokojitve. Za uveljavitev te pravice mora brezposelni od zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zahtevati izračun predvidenega izpolnjevanja pogojev za upokojitev in ustrezno odločbo.

Za preživljanje lahko z vlogo zaprosi na centru za socialno delo. Zavod za zaposlovanje je letos v prvem polletju prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje povprečno izplačeval 1.355 upravičencem na mesec.

Ali mora tudi starejši iskati delo?

Po zakonu o urejanju trga dela morajo brezposelni aktivno iskati zaposlitev, sicer izgubijo pravico do nadomestila. Nikjer v zakonu ne piše, da bi bili starejši od 55 let te obveznosti oproščeni. Na zavodu so pojasnili, da se vsak brezposelni o svojih obveznostih pri iskanju zaposlitve dogovori z osebnim svetovalcem in to podpišeta v zaposlitvenem načrtu. Ta temelji na oceni zaposljivosti in zaposlitvenih možnosti ter določa metode in intenzivnost aktivnega iskanja zaposlitve. Starejši brezposelni se lahko vključijo v vse programe aktivne politike zaposlovanja. Zavod je letos pripravil tudi specializirano delavnico Kariera po petdesetem.

Delodajalci, ki zaposlijo brezposelne, starejše od 55 let, lahko uveljavijo davčno olajšavo, delodajalci iz Pomurja in Pokolpja pa tudi povračilo prispevkov. Stotka

Marjan Bauer

marjan.bauer@finance.si

V

eliko se pogovarjamo o slovenski Cerkvi, njenem nespametnem gospodarjenju na štajerskem koncu, o njenih dostojanstvenikih, še posebej o nadškofu Uranu, ki ga mogočni Vatikan pošilja v tržaško izgnanstvo, ne da bi Božja pisarna na zemlji povedala, zakaj ta kazen. Rimski cerkvi nikjer ne gre dobro, predolgo je skrivala nespodobnosti pred tako ali drugače ustrahovanimi ovčicami.

In ovca je celo napol uraden, priljubljen izraz te institucije.

Pastirji so za vatikanskimi zidovi.

Ne zanima me, ali monsignor Uran ima otroke ali jih nima.

Težava je celibat, na koncu koncev le sredstvo, da je Rim bogatejši, kot bi bil, če bi se njegovi duhovniki lahko ženili in imeli otroke, ki bi jim seveda zapustili, kot dobri očetje, tudi kaj materialnega. Tisto, kar zdaj ostaja in se kopiči Vatikanu.

To je vsa (ne)modrost celibata, s katerim potuhnjeno hodi tudi pedofilija. A so žrtve spregovorile. Rim naj bi bil narejen za večnost, božja hiša na Zemlji računa na človeško pozabo, kratek spomin, na krščansko odpuščanje, a tokrat to ne gre, solze in trpljenje zlorabljenih otrok ne bodo pozabljeni.

Gospodje so nekako spregledali, da je ob pomoči interneta mogoče razgaliti in razglasiti vse. Še včeraj je bila samo naivna pesmica: »Bog vse vidi, Bog vse ve, greh se delati ne sme.« Vedno znova me začudi, kako neznanski je pogon, megainstitucija, ki uresničuje nekaj, kar je menda posredno naročil človek, ki so ga pred dva tisoč leti pribili na križ. Zanima me, koliko pokljuških smrek, bukev in gozdov bi potreboval Jezus Kristus, če bi danes hodil po Zemlji, koliko vatikanskih bank, koliko cerkva in katedral, predvsem pa, koliko duhovnikov s čini tja do papeža, ki je tudi uradno Božji namestnik na Zemlji. Ves ta latinski blišč je mučen, če ne celo kaj hujšega, ne morem verjeti, na smeh mi gre, ko gledam čipke na oblačilih kardinala Rodeta.

Sem vernik. Nekako smo vsi, čeprav je najbolj preprosto reči, da v nič ne verujemo. A se hitro zaplete. Marija res ne sedi na bližnjem belem oblačku, a kako razložiti začetek sveta, misli?

Kaj je bilo pred Velikim pokom? Kdo je Stvarnik?

Vendar vera ne potrebuje posrednikov. Če si imata vi in vaš bog kaj povedati, sporočiti, storita to sama. Brez odvetnikov te ali one vere, brez šamanov, vaških in mestnih kaplanov ter župnikov, muftijev, lam, škofov, patriarhov in celo samega ljubega papeža, ki ima tako rad rdeče čeveljce.

Ko bo vse samo v intimi med vami in vašim bogom, bo na svetu in v vesolju veliko manj greha. Imeti Boga v komercialnem zakupu, tako kot ga ima Vatikan in še kdo, je osmi smrtni greh, priložen sedmim: napuhu, zavisti, pohlepu, pohoti, požrešnosti, jezi in lenobi. Drugo vprašanje pa je, ali se gre zaradi tega v pekel. Ne od tam ne iz nebes ni namreč nikakršnih novic. Stotka

oktober/november 2012, številka 4| www.stotka.net| Stotka

47

DRUŽBA: Festival za tretje življenjsko obdobje

Vrvež vseh generacij v hramu kulture V ljubljanskem Cankarjevem domu se bo v prvih oktobrskih dneh na 12. festivalu za tretje življenjsko obdobje trlo obiskovalcev – od mladih do manj mladih.

T

Manja Pušnik

ridnevni festival za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu, ki se začenja 1. oktobra, je prostor povezovanja, izmenjave idej in ustvarjanja. Gre za edinstveno prireditev za starejše pri nas in največji tovrstni dogodek v Evropi. Namenjen je predvsem aktivnemu staranju, izboljšanju kakovosti življenja starejših ter solidarnosti in sodelovanju med generacijami.

kakovost bivanja na različnih področjih, spodbujajo in pomagajo uresničevati sodelovanje med generacijami ter starejše spodbujajo k aktivnemu življenju v zrelih letih. Festival vsako leto privabi tudi veliko mlajših obiskovalcev.

Poseben družbeni pomen prireditve potrjuje tudi imenovanje letošnjega festivala za osrednji dogodek evropskega leta aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami pri nas. Na njem se vsako leto srečajo aktivni starejši (kot obiskovalci in kot soustvarjalci programa), predstavniki države in lokalnih skupnosti, strokovnjaki z različnih področij ter predstavniki gospodarstva, nevladnih organizacij, javne uprave in javnih zavodov. Prav tako bodo na festivalu sodelovali ponudniki informacij in storitev, ki starejšim omogočajo višjo

Melita Remškar, vodja projekta Festival za tretje življenjsko obdobje, o pomenu festivala pravi: »Večino življenja danes preživimo nekako ločeni po generacijah – najprej z vrstniki v vrtcih, nato v šolah, na delovnem mestu in pozneje v pokoju.

Nenehno se nam zdi, da zaradi vseh obveznosti nimamo časa, da bi se družili, se pogovarjali, počeli stvari skupaj s svojimi babicami, dedki, starši, sosedi, si med sabo pomagali in se drug od drugega učili. Vse to si festival prizadeva spremeniti.« Vsaj enkrat na leto želijo organizatorji in ude-

manja.pusnik@stotka.net

S Stotko v Cankarjev dom Na letošnjem festivalu bo sodelovala tudi revija Stotka.

Poiščite nas na samostojnem razstavnem prostoru, kjer vas bo čakala revija Stotka. Pripravili bomo tudi nagradno igro, lahko se boste včlanili v Klub Stotka in si zagotovili marsikatero ugodnost.

Dogajanje na festivalu je sicer vsako leto izjemno pestro, saj celoten Cankarjev dom vrvi od obiskovalcev in različnih aktivnosti. Program bo tako potekal na več različnih lokacijah znotraj osrednjega slovenskega hrama kulture. Na sejemski razstavi, ki se bo razprostirala v veliki sprejemni dvorani ter prvem in drugem preddverju Cankarjevega doma, se bodo predstavili ponudniki različnih informacij in storitev za obiskovalce – tako za starejše kot tiste malo mlajše. Na odprtem odru v veliki sprejemni dvorani bodo ves čas festivala pevski, plesni in gledališki nastopi, pa tudi zanimivi pogovori, podelitve priznanj in različne predstavitve.

V medgeneracijskem kotičku bodo potekale različne delavnice za babice in dedke ter njihove vnuke (na pri-

leženci pokazati, da sodelovanje generacij pri skupni stvari omogoča boljše rešitve, občutje večje povezanosti, večje medsebojno razumevanje in možnost ustvarjanja okolja, v katerem se bo našel prostor za vsakega izmed nas in v katerem se bomo vsi počutili bolje. »Zato je festival prostor za druženje – starejših med seboj, vse bolj pa je tudi prostor za druženje in ustvarjanje vseh generacij,« še pojasnjuje Remškarjeva.

Letos 160 razstavljavcev, 15 tisoč obiskovalcev

Festival pripravljajo štirje soorganizatorji: Inštitut Hevreka!, Proevent, Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS) in Zveza za tehnično kulturo Slovenije. Na letošnjem festivalu se bo na sejemski razstavi predstavilo več kot 160 različnih razstavljavcev. Med njimi so društva upokojencev, občine s svojimi programi, storitvami in aktivnostmi za starejše, državne institucije, javni zavodi, ki delujejo na področju

mer delavnice urjenja spomina, igranja šaha, barvanja pobarvank, izmenjave znanj o pesmih, igrah in igračah v Sovinih uricah).

Linhartova dvorana bo gostila slovesno odprtje festivala ter večer pesmi in plesa, srečanje pevskih zborov društev upokojencev in slovesni zaključek festivala tretji dan. Prvi dan festivala bo v Kosovelovi dvorani tudi posebna konferenca zveze društev diabetikov z naslovom S sladkorno boleznijo lahko živimo povsem normalno. V odprti računalniški učilnici pa bodo lahko obiskovalci, tudi ob pomoči prostovoljcev projekta Simbioz@, spoznavali računalnike in usvajali nova znanja o uporabnosti interneta in mobilne tehnologije.

Celoten festival bo prepreden z različnimi fotografskimi, likovnimi in drugimi umetniškimi razstavami, v katerih bodo lahko obiskovalci uživali med sprehodom čez festivalsko dogajanje. Seveda pa na festivalu spodbujajo in promovirajo aktivno življenje starejših v vseh pogledih – tudi na področju fizične kondicije, skrbi za zdravje z rednim gibanjem ter stimuliranjem tako telesa kot duha.

48 Stotka |www.stotka.net| oktober/november 2012, številka 4

Na festivalu bo tudi letos delavnica Drums Alive (Živi bobni), ki jo v okviru fužinskega centra aktivnosti izvajajo starejši obiskovalci. Gre za vadbo, pri kateri ob glasbi in gibanju ritmično udarjajo na velike žoge. Pri tem so aktivni telo in možgani.

starejših, nevladne organizacije, turistični ponudniki (zdravilišča, turistične in ekološke kmetije, lokalne turistične organizacije, turistične agencije), ponudniki različnih izobraževanj za starejše, ponudniki aktivnosti za prosti čas, kulturno-umetniške ustanove, farmacevtska podjetja, zavarovalnice, medicinski centri, domovi za upokojence, ponudniki varovanih stanovanj, založbe ...

V kulturnem, izobraževalnem, strokovnem in spremljevalnem programu festivala bo tako sodelovalo nekaj tisoč posameznikov – od članov kulturnih in umetniških društev, folklornih skupin, pevcev, plesalcev, literatov do otrok iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol. V strokovnem in izobraževalnem delu pa bodo sodelovali številni strokovnjaki in gospodarstveniki, predstavniki državnih institucij, javne uprave, nevladnih organizacij, študentov in drugih družbenih skupin. Že 12. leto na festivalu aktivno sodelujejo tudi člani društva upokojenih pedagoških delavcev Slovenije. Vida Bogataj, predsednica društva, pravi, da je letošnji festival še posebej namenjen aktivnemu staranju

in medgeneracijskemu sožitju: »Starejši imajo namreč velikokrat občutek odrinjenosti in nepomembnosti, mladi pa starejše v današnjem času tudi tako obravnavajo. Pri skupni dejavnosti pa lahko starejši dobro spoznajo želje mladih, ti pa korist starejših. In če so starejši aktivni, je to velika pridobitev za družbo,« pojasnjuje Bogatajeva. Aktivni starejši namreč niso tako osamljeni in tudi na zdravje gledajo pozitivno. Kot primer Bogatajeva navaja izbor literarnih in likovnih del, kjer z zanimanjem prebirajo otroška literarna dela, v katerih otroci prisrčno opisujejo dedke in babice.

Med obiskovalci festivala organizatorji pričakujejo predvsem starejše in njihove družinske člane, ki se bodo dogodka udeležili kot posamezni obiskovalci pa tudi organizirano v okviru društev upokojencev iz Slovenije in tujine. Napovedujejo, da bo letošnji festival obiskalo kar 15 tisoč ljudi.

Kaj bodo izvedeli starejši

Festival je namenjen predvsem starejšim – upokojencem, pa tudi tistim, ki se na upokojitev pripravljajo. Ponuja jim namreč številne informacije za njihovo kakovo-

stno in aktivno življenje, odgovore na marsikatero žgoče vprašanje, povezano z življenjem v tretjem življenjskem obdobju, in hkrati zelo veliko aktivnosti, v katere se lahko med festivalom vključijo. »Poleg tega je namenjen tudi vsem drugim javnostim, saj lahko le skupaj ustvarjamo družbo, v kateri bo vsaka generacija našla svoj prostor, kjer se bomo medsebojno razumeli, spoštovali, cenili in živeli v sožitju,« pojasnjuje Remškarjeva.

Dogodkov na festivalu bo res veliko, zato je razdeljen na več sklopov, in sicer na: izobraževalni program (številna predavanja, delavnice, konferenca o diabetesu, računalniška izobraževanja), strokovni program (strokovna predavanja in okrogle mize), kulturni program (program na odprtem odru, literarni program, umetniške razstave, večer pesmi in plesa, srečanje pevskih zborov društev upokojencev, program za otroke in mladino) in sejemsko razstavo s stojnicami. Stotka

oktober/november 2012, številka 4| www.stotka.net| Stotka

49

Ela Sušnik je aktivna: izobražuje se, hodi v hribe in načrtuje potovanje po Avstraliji.

»Zdaj bi svoje otroke bolj hvalila in spodbujala«

D

obro je, da starejši ostanejo v dobri fizični in psihični kondiciji, pravi Ela Sušnik, ki na univerzi za tretje življenjsko obdobje obiskuje pet izobraževalnih programov.

Ela Sušnik je v pokoju že šest let. Takoj po upokojitvi je kot slušateljica začela obiskovati univerzo za tretje življenjsko obdobje. Najprej si je izbrala predavanja iz angleščine. »Hotela sem ostati v toku. Imamo zelo dobro profesorico, ki nam je poleg predavanj in diskusij pripravljena tudi popravljati 'domače naloge', pri katerih se še bolj pokaže pomanjkljivo znanje kot pri govoru.

Gorazd Suhadolnik

gorazd.suhadolnik@stotka.net

Hkrati pa je obiskovanje angleščine prijetno tudi zaradi druženja po predavanju,« pravi Sušnikova. Letos na univerzi za tretje življenjsko obdobje obiskuje pet izobraževalnih programov. Posebej jo zanima psihologija, zato je izbrala izobraževalna programa Komuniciranje in medsebojni odnosi ter Babica in dedek za današnje čase. »Ta program vodi zelo prijetna in zagnana predavateljica, sveža upokojenka, ki se odlično pripravi na predavanja, tudi diskusije so pri njej dobro vodene in zelo zanimive. Prepričana sem, da bi takšna

50 Stotka |www.stotka.net| oktober/november 2012, številka 4

predavanja morali imeti vsi starši, preden bi imeli otroke. Če bi to, kar zdaj poslušam kot babica, poslušala že kot (bodoča) mamica, verjamem, da bi svoje otroke, ki so sposobni in delavni, bolj hvalila in spodbujala. Potem bi bili zagotovo samozavestnejši – a tako smo bili pač vzgojeni, nikoli nas niso pohvalili in tak vzorec smo prenesli naprej,« pravi Ela. Obiskuje tudi program računalništva. »Zelo zanimiv je, opažam pa, da ga kar nekaj slušateljic obiskuje, ker jim je doma bolj dolgčas. Prihajajo zato, da se lahko s kom pogovarjajo, in včasih med predavanjem razlagajo stvari, ki

Urban Štebljaj

DRUŽBA: Družinske vezi

se ne nanašajo na vsebino, s tem pa pravzaprav motijo druge.« Skoraj vsa leta pokoja tudi posluša predavanja iz geografije, ker rada potuje. »To si zdaj sicer manj privoščim,« pravi Ela. »Pri upokojenih ljudeh se pojavi težava, da stroški ostajajo nespremenjeni ali pa se celo zvišajo, prihodki pa so manjši. Če je otrokom uspelo oditi na svoje, nas veliko upokojencev živi v prevelikih stanovanjih oziroma hišah, ki se starajo in so potrebne obnove, to pa zelo veliko stane. Tudi univerze za tretje življenjsko obdobje si nekateri ne morejo privoščiti prav zaradi denarja.

Izobraževanje namreč financiramo slušatelji sami. Čeprav vem, da to zdaj ni mogoče, bi bilo dobro, da bi družba kaj pripomogla k temu, da starejši ostanejo v dobri psihični kondiciji, k čemur tako izobraževanje gotovo pripomore.« Trideset let v istem podjetju Gospa Sušnik je odrasla v veliki družini s sedmimi otroki. Po poklicu je inženirka kemije in diplomirana ekonomistka.

Izobraževala se je ob delu. Najprej je delala kot kemijska tehnica v laboratoriju Pivovarne Union, med študijem ekonomije pa je presedlala v Sanolabor in tam ostala do upokojitve. Na začetku je delala na področju prodaje kemikalij, kjer je združila znanje kemije in ekonomije. Pravi, da je Sanolabor solidno in uspešno podjetje. »Značilno zanj je delo, delo, delo. In vlaganje v kader: ljudi, delavce spoštujejo in jim ne kratijo pravic, kot se to zdaj dogaja marsikje. Uspeh Sanolaborja sloni na vodstvu in zaposlenih, njihovem znanju in izkušnjah, tako v drobnoprodajnih trgovinah kot v prodaji na debelo, ki je zelo razvejena in široka. Ponudba pokriva vse, kar bolnišnice potrebujejo, od aparatur, opreme, tekstila, zdravil do potrošnega materiala – za operacijske dvorane in nego, laboratorije in diagnostiko. Delo ni lahko, konkurence je veliko.« Sušnikova je v Sanolaborju delala več kot 30 let. Končala je kot direktorica sektorja prodaje. Vmes je bila leto dni direktorica vse družbe, vendar to ni bila njena ambicija, ker je bila zanjo poleg podjetja zelo pomembna tudi družina. Zgodaj je ovdovela, ostala je sama s tremi otroki. »S podjetjem sem rasla, zato je bilo zame po pomembnosti takoj za družino, in če sem jo hotela preživeti, sem morala trdo delati.« S Sanolaborjem je ostala povezana tudi po upokojitvi kot predsednica nadzornega sveta.

Iz ljubezni do potovanja si zelo želi prepotovati Avstralijo. Všeč sta ji tudi Azija in Afrika.

Bila je v južnem delu Argentine in Čila, v Kanadi, letos spomladi na zahodu ZDA …

Mladim je zdaj težje Ela pravi, da je pravzaprav zelo delavna ženska in da je to pričakovala od vseh okrog sebe. »Ni mi bilo težko delati, najbolj pa so me stimulirali rezultati in pridobljeni posli. Včasih sem zvečer dala otroke spat ter šla v službo in pripravila določene stvari za naslednji dan. Pred desetletji poslovanje ni bilo računalniško podprto, zato ni bilo mogoče odnesti prenosnika domov in tako hitreje ter preprosteje opraviti potrebnega dela. Slovela sem kot stroga šefinja, mislim pa, da so to podrejeni sprejeli in da so me spoštovali. Vrata moje pisarne so bila zanje vedno odprta, največkrat je šlo za njihove težave pri delu, včasih pa tudi za težave zunaj službe.« Otroci so v redu, vsak je s svojo družino, pravi Ela. Starejša, sinova, sta že dalj časa na svojem, najmlajša, hči, pa je avgusta prvič postala mamica. »Vidim, da je danes mladim precej težje, kot je bilo nam, ko smo si ustvarjali svoje družine. Takrat ni bilo težko dobiti posojila, služba je bila samoumevno za nedoločen čas, nobenih groženj za stečaje, izgubo službe ni bilo, imeli smo sicer manjše potrebe, na nižji ravni, zagotovo pa smo živeli bolj umirjeno, lažje in lepše. Zdaj je en sam stres, mladim je res težko, še posebej ženskam.« Doma hribi, na tujem daljne dežele Iz ljubezni do potovanja si zelo želi prepotovati Avstralijo. Všeč sta ji tudi Azija in Afrika. Bila je v južnem delu Argentine in Čila, v Kanadi, letos spomladi na zahodu ZDA … Možnosti je še veliko, pravi. Rada potuje individualno. »Mislim, da tako več odneseš, ker moraš za potovanje pred odhodom narediti temeljit načrt, za to pa je treba 'preštudirati' vse posebnosti in znamenitosti dežele. Zelo rada imam tudi stike z domačini, tega pa je pri agencijskih potovanjih zelo malo ali nič,« pravi

gospa Ela. Slabih izkušenj s potovanj pa nima.

Rada ima tudi naravo, še posebej gore.

Ob sredah hodi z dvema bratoma in dvema sestrama ter svakom, ki so tudi že upokojeni, v gore. Ponavadi se ob sedmih zjutraj odpravijo od doma, do dveh ali treh popoldne so že nazaj.

Odpravijo se na Porezen, Blegoš, Ratitovec, Snežnik, Nanos, v zasavsko hribovje, Polhograjske dolomite, bližnje vrhove kamniških planin ali pa kar na Šmarno goro in Rašico, še posebej takrat, ko vreme ni najlepše … Poleti oziroma ko so gore kopne, pa gre s prijatelji ali sorodniki zelo rada v visokogorje. »V teh letih je znova prišla do izraza naša družinska povezanost,« pravi. »To se mi zdi veliko bogastvo oziroma prednost, ki jo imamo ljudje iz velikih družin.« Ela se z veseljem spomni tudi srednješolskih let. S petimi kolegicami iz tistega časa se dobijo vsak mesec, poklepetajo, »spominov skorajda ne obujajo«, izmenjujejo pa informacije o trenutnem dogajanju, receptih, vnukih …

Kuha še kar rada, vsak dan si skuha kosilo. »Trudim se, da kuham zdravo, in zelo rada kuham za družino,« pravi Ela. Če je v Ljubljani, se otroci pri njej zberejo s svojimi družinami na sobotnem ali nedeljskem kosilu.

Lepo je poslušati prijatelja Pred desetimi leti je kupila staro hišico v Martuljku in ob koncih tedna je pogosto tam, toliko manj pa kuha za družino.

Hišica v Martuljku je odlično izhodišče za marsikatero početje: smučanje, obiskovanje gora, nabiranje gob, borovnic in zelišč oziroma »čajčkov«.

Ni je strah prihodnosti, pravi. »Vedno verjamem, da se bodo zadeve razvile tako, kot se morajo, in v glavnem tudi se. Pridejo sicer tudi dnevi, ko sem malo manj dobre volje, vendar je to sestavni del življenja – pride in mine.« Strinja se, da je osamljenost zagotovo nadležna. »Razvedrijo me sonce, svetloba, narava, gibanje …« pravi. »In, jasno, ljudje smo socialna bitja. Fino je imeti nekoga, ki ga lahko pokličeš in z njim poklepetaš, zato so pač na svetu prijatelji.

Lepo je, če imaš nekoga, komur se lahko potožiš, lepo je tudi, če imaš nekoga, ki ga lahko poslušaš, tudi to te napolni,« pove gospa Sušnik, se poslovi in odide novemu predavanju na univerzi za tretje življenjsko obdobje naproti. Stotka

oktober/november 2012, številka 4| www.stotka.net| Stotka

51

UČENJE: Simbioza

Pogumno nad tipke in miške

Medgeneracijski prostovoljski projekt Simbioz@ bo z brezplačnimi delavnicami za računalniško opismenjevanje starejših oktobra povezal Slovenijo.

M

Projekt Simbioz@, prvi vseslovenski prostovoljski projekt za povečanje računalniške pismenosti starejših, je lani potekal na kar 230 lokacijah, privabil je 5.706 udeležencev in uspešno poskrbel za 93 odstotkov samozavestnih uporabnikov računalnika.

Lani je projekt s svojim delom oplemenitilo več kot 2.400 prostovoljcev,

organizacijska ekipa mu je namenila več kot 10 tisoč prostovoljskih ur, za uspešno izvedeno izobraževanje pa so uporabili kar 4.184 računalnikov.

Evropsko priznanje V poročilu o razvoju 2012 je vladni urad za makroekonomske analize in razvoj projekt Simbioz@ omenil kot primer dobre prakse, ki lahko spodbudi uporabo spleta s širši-

Matej Kolakovič

ed 15. in 19. oktobrom bodo po vsej Sloveniji potekale delavnice, ki letos vključujejo dva nova modula, družabno omrežje Facebook in mobilno telefonijo. Prijave potekajo na spletni strani www.simbioza.eu, telefonski številki 040 940 888 in info točkah na Simobilovih izpostavah po vsej Sloveniji.

Petra Černivec

stotka@stotka.net

Projekt Simbioz@, prvi vseslovenski prostovoljski projekt za dvig računalniške pismenosti starejših, je lani potekal na kar 230 lokacijah, privabil pa je 5.706 udeležencev.

52 Stotka |www.stotka.net| oktober/november 2012, številka 4

Starejši uporabniki kažejo čedalje več zanimanja za nove tehnologije in se zavedajo prednosti, ki jih prinaša mobilna telefonija. Na lanskih delavnicah je 31 strokovnjakov Simobila učilo starejše uporabljati računalnik. Odziv udeležencev je bil izjemen, zato so se pri Simobilu odločili,

da tudi letos sodelujejo pri projektu Simbioza. S skupnimi močmi je nastal nov izobraževalni modul mobilna telefonija, v katerem bodo prostovoljci učili starejše uporabljati mobilni telefon. Udeleženci delavnic bodo lahko spoznavali osnovne in napredne storitve, ki jih ponu-

Milan Lazarevič

Delavnice za generacijo, ki se ni rodila z mobilnimi telefoni

Pilotna delavnica mobilne telefonije v učilnici Si.akademija v Areni BTC konec letošnjega julija. jajo sodobni mobilni telefoni (kako vstaviti SIM-kartico, prenesti fotografije s telefona na računalnik, poslati

MMS, sinhronizirati imenik, uporabljati elektronsko pošto na telefonu ...), vključno z varnostnim vidikom –

katere pasti pri uporabi mobilnega telefona so najpogostejše (na primer različni SMSklubi).

NLB d.d., Trg republike 2, 1000 Ljubljana

NLB Varčevanja in depoziti

Moja babi je sklenila depozit zame.

Z NLB Depozitom že danes poskrbite, da bo vaš vnuk lažje uresničil katerega od ciljev v prihodnosti.

www.nlb.si

Kontaktni center: 01 477 20 00

Preverite možnosti in pogoje za uresničitev takega varčevanja/depozita v kateri koli NLB Poslovalnici, kjer vam bomo ponudbo podrobneje predstavili.

oktober/november 2012, številka 4 | www.stotka.net| Stotka

53

UČENJE: Simbioza

mi ugodnimi vplivi. Lanski uspeh je projekt Simbioz@ ponesel tudi prek naših meja. Evropski parlament mu je podelil izjemno nagrado državljan Evrope, namenjeno počastitvi posebnih dosežkov posameznikov ali skupin, ki so s svojim delom in zgledom pripomogli k spodbujanju boljšega medsebojnega razumevanja in tesnejšega povezovanja med državljani EU. Letos tudi Facebook in mobilna telefonija Letošnji projekt Simbioz@ je poseben, saj predstavlja nova modula (družabno omrežje Facebook in mobilno telefonijo), ki bosta udeležencem gotovo še bolj približala digitalni svet. Po besedah Tanje Mozetič, vodje projekta

Simbioz@ bo letos potekala med 15. in 19. oktobrom po vsej Sloveniji. Prijave so možne na telefonski številki 040 940 888, spletni strani www.simbioza.eu in info točkah na Simobilovih izpostavah.

novi glasnik digitalnih tehnologij RS. »E-izključenost se med generacijami kaže v tem, da mladi komunicirajo nekonvencionalno, starejši pa izbirajo konvencionalne oblike komunikacije.

Obe strani se morata zavedati, da je še drug svet in da tako mladi kot starejši pridobijo izkušnjo z medsebojnim sodelovanjem,« pojasnjuje Špetič.

Simbioz@, želijo v vnovični projekt vključiti tako lanske udeležence z nadgradnjo modulov kot tudi nove ter jih povezati med seboj in v svet. »Želimo pokazati, da sta medgeneracijsko sodelovanje in prostovoljstvo pomembni vsako leto, ne le ob posebnih priložnostih. Prizadevati si je treba za kontinuiteto ter s tem graditi dolgotrajnejše vezi in odnose,« pravi Mozetičeva.

Pozitivni odzivi lanskih udeležencev Lanski uspeh projekta se kaže tudi v statistikah. Simbioz@ je poskrbela za kar 96 odstotkov zadovoljnih udeležencev in 93 odstotkov samozavestnih uporabnikov računalnika.

Na pomembnost sodelovanja med generacijami opozarja tudi Aleš Špetič,

Trudi Černoša, udeleženka lanskih delavnic, opisuje izkušnjo kot zelo pozi-

Nasvet: telefoni, ki jih bos Jure Bohinc, vodja skupine za zasebne uporabnike pri Simobilu, za starejše priporoča naslednje naprave: Za nekoliko zahtevnejše uporabnike, ki od telefona pričakujejo nekoliko več funkcij, so primerni modeli Motorola Gleam+, Samsung C3520 Citrus in Nokia C2-02. Ti telefoni imajo fotoaparat, ponujajo možnost shranjevanja avdio in video datotek, potisne elektronske pošte in vključujejo preproste spletne brskalnike.

Iz kategorije pametnih telefonov po dostopni ceni priporočajo dve napravi, in sicer Samsung Galaxy Mini 2 in HTC Desire C. Myphone 1030 in Emporia Essence sta napravi, namenjeni nezahtevnim uporabnikom. Imata veliko in zato lažje berljivo tipkovnico, lučko, možnost izbire zelo glasnega zvonjenja, SOS-tipko, z aktivacijo katere uporabnik pošlje SMS-sporočilo na pet vnaprej shranjenih telefonskih številk in vzpostavi klic v sili.

54 Stotka |www.stotka.net| oktober/november 2012, številka 4

Fotografija brez obdelave z Instagramom (zgoraj) in fotografija, obdelana z Instagramom (spodaj).

tivno. »Naučila sem se vse v zvezi z elektronsko pošto, ki sem jo potem pridno uporabljala. Od lani znam uporabljati tudi brskalnik Google in poiskati slike.« Pri letošnji Simbioz@ se veseli predvsem nadgradnje znanja z novimi moduli.

Pri projektu Simbioz@ lahko sodelujete tudi kot prostovoljec, udeleženec na delavnicah ali član organizacijske ekipe.

Prijave za prostovoljce in udeležence sprejemajo do 11. oktobra 2012. Stotka

Matej Kolakovič

Predstavnik lanskih prostovoljcev Žiga Weissbacher pravi, da udeleženci vsak nasvet sprejmejo z odprtimi rokami in so zanj zelo hvaležni. »Zelo malo je treba, da so veseli, in znanje zelo cenijo. To je gotovo dalo vsakemu prostovoljcu še večji zagon in voljo do dela,« pravi Žiga.

Medgeneracijski prostovoljski projekt Simbioz@ bo z brezplačnimi delavnicami za računalniško opismenjevanje starejših povezal Slovenijo tudi v letu 2012.

ste razumeli Uporabne mobilne aplikacije za pametne telefone Z nakupom pametnega telefona dobite sicer zmogljivo napravo, ki pa še ni prilagojena posebnim zahtevam in željam. Zato so na voljo številne aplikacije za mobilne telefone, s katerimi lahko poskrbite, da bo vaš telefon čim bolj ustrezal vašim potrebam.

Z dodajanjem aplikacij lahko torej nadgradite uporabnost svojega mobilnega telefona.

Kaj sploh je mobilna aplikacija? To je preprost program, ki si ga prenesete na svoj mobilni telefon.

Aplikacije so lahko zelo različne: lahko so programi za obdelavo fotografij, glasbeni predvajalniki, opomniki, pretvorniki enot, slovarji, napovedniki vremena, navigacija, hitri dostop do novic ... Za starejše uporabnike so najuporabnejše naslednje aplikacije: Instagram Instagram je zelo priljubljena aplikacija za pre-

prosto obdelavo fotografij.

Storitev, ki je pred pol leta prišla pod Facebook, uporablja že več kot 50 milijonov uporabnikov po vsem svetu.

brezplačno prenesete s spletne trgovine Google Play za telefone z operacijskim sistemom Android.

dejo najbližje Simobilovo prodajno mesto in z enim dotikom dostopajo do njegovih kontaktnih podatkov.

Si.info

Heart Rate Monitor Lani nagrajena aplikacija Heart Rate Monitor razvijalca Azumio meri srčni utrip s pomočjo leče fotoaparata. Prst položite na lečo za 10 sekund, kar je dovolj, da aplikacija zazna in izpiše vaš trenutni srčni utrip. Na voljo je brezplačno za iPhone in telefone Android.

Uporabnik deli fotografije s svojimi sledilci na Instagramu, lahko pa jih hkrati objavlja tudi na drugih družabnih omrežjih, na primer Facebooku, Twitterju, Foursquaru in Flickrju.

Cradar Če vas skrbi, da boste obnemogli in da ne boste mogli hitro prejeti pomoči, si lahko pomagate z aplikacijo Cradar. Aplikacija uporablja merilnik pospeška v telefonu, ki je vgrajen v večino pametnih telefonov. Če aplikacija zazna, da je oseba padla in leži negibno nekaj časa (uporabnik sam določi, po kolikšnem času naj se aplikacija odzove), pošlje SMS-sporočila izbranim osebam. Aplikacijo si lahko

Z aplikacijo Si.info lahko Simobilovi uporabniki preprosto in sproti pregledujejo svojo mesečno porabo in preverjajo cene gostovanja v tujini.

Aplikacija vključuje napredni geoiskalnik, s katerim lahko uporabniki hitro naj-

oktober/november 2012, številka 4 | www.stotka.net| Stotka

55

KULTURA: Napovednik

Kaj se dogaja oktobra in novembra Izbor kulturnih, poučnih, zabavnih in rekreativnih prireditev, ki se bodo zvrstile oktobra in novembra in so po mnenju uredništva vredne ogleda.

Galerija »S«, Ljubljanski grad, od 20. septembra 2012 do 6. januarja 2013 Podobe iz izbranih fotografskih fondov Muzeja novejše zgodovine Slovenije prikazujejo otroke in njihov vsakdan od obdobja med obema svetovnima vojnama pa vse do začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja. Od portretiranja otrok v ateljeju do današnjega obeleževanja ujetih spontanih trenutkov je fotografiranje prehodilo pot celega stoletja. To je bil čas, poln političnih, družbenih in kulturnih sprememb, ki so seveda vplivale tudi na fotografske tehnike in prakse.

Različna razpoloženja, ki se kažejo na obrazih otrok, videz njihovih oblek, igrače, podobe okolja, v katerem so živeli – fotografije ilustrirajo zgodovino otroštva predšolskih otrok.

Koncert skupine The Beatles Revival

Ljubljanske Križanke, sobota, 29. septembra 2012, ob 21. uri Ena od najboljših in najuspešnejših skupin na svetu The Beatles Revival, posvečena legendarnim Beatlom, ima vsako leto več kot 150 nastopov po vsej Evropi, med drugim so nastopili tudi na zabavi britanske kraljice Elizabete, v liverpoolskem Cavern Clubu in na poroki zvezdniškega nogometaša Ruuda van Nistelrooya. Njihov nastop je do najmanjše podrobnosti dodelan, osvojila vas bo popolna izvedba skladb Beatlov, očarali vas bodo identični kostumi, mimika, instrumenti, ojačevalci ter mikrofoni, ki so jih uporabljali Beatli. Imeli boste občutek, da so The Beatles oživeli pred vami.

Skupina je kot gostja nastopila tudi na koncertih Joeja

Gledališka predstava Barbare Kapelj Osredkar: Draga Duša

Irena Herak

Fotografska razstava Lučke prihodnosti

Cockerja, The Animalsov, Smokiejev in drugih.

Fotografska razstava Li Weingerl: High End

Cankarjev dom, Mala galerija, do 7. oktobra 2012 Li Weingerl se je rodil v Ljubljani leta 1979. Pri šestih letih se je preselil v Švico, kjer živi še danes, v zadnjih desetih letih je tam tudi največ razstavljal. Po študiju se je usmeril v različne oblike umetniškega izražanja, kot so lutke, jazzovska glasba (doublebass), ples, video in naposled fotografija.

Njegov umetniški pristop je zelo čista vizija sveta. Ujame bistvo narave in njen odnos do človeštva, išče praznino, da lahko subjekt živi. Njegove fotografije nas navdihnejo s tiho introspekcijo. Pozornost je usmerjena na širino odprtosti. Ni meja in omejitev, ki bi nas odvrnile. Povezujejo nas s praznino, ki jo potrebujemo, da bi lahko ustvarili novo.

Preprostost kompozicije v Lijevih podobah, redna urejenost linij, oblik in barv, popeljejo opazovalca v nevtralno stanje misli.

Festival Mesto žensk – 18. mednarodni festival sodobnih umetnosti

Ljubljana, različne lokacije, od 4. do 13. oktobra 2012 Festival Mesto žensk je posvečen sodobni ženski

umetniški ustvarjalnosti oziroma predvsem tistemu njenemu družbeno ozaveščenemu delu. Organizatorji vsako leto izberejo umetniška dela, ki se nanašajo na določeno skupno temo s področja umetnosti, kulture ali družbe, letos bo festival posvečen staranju.

Koncert vokalne skupine Perpetuum Jazzile & Rajaton

Cankarjev dom, 7. in 8. oktobra 2012 Vokal Xtravaganzza ali po domače tradicionalne vokalne vragolije zasedbe Perpetuum Jazzile tudi letos obetajo pester program za glasbene sladokusce. Zasedba v hramu slovenske kulture vsako jesen predstavi sveže novosti iz koncertnega repertoarja za prihodnje leto. Verjetno vam ni tuje, da pevci Perpetuum Jazzila na svoj vsakoletni nastop pripeljejo v goste tudi zanimive legende iz svetovnih krogov a cappélla: letos prihaja iz Finske prvič v Slovenijo skupina Rajaton. Brezmejna, kot se glasi prevod imena Rajaton, šestčlanska zasedba s svojevrstnim petjem, raznovrstnim repertoarjem in odrskim performansom osvaja občinstvo po svetu – 13 albumov, več kot sto koncertov na leto in 15 let koncertnih izkušenj govorijo sami zase.

56 Stotka |www.stotka.net| oktober/november 2012, številka 4

Ljubljanska Drama, petek, 12. oktobra 2012, ob 20. uri Dokumentarna predstava, posvečena veliki umetnici Duši Počkaj ob 30-letnici njene smrti. Štiriindvajsetega junija 2012 je minilo že 30 let, odkar je slovenske odrske deske in svet slovenskega filma zapustila Duša Počkaj, slovenska filmska in gledališka igralka. Po tej veliki umetnici je poimenovana dvorana Cankarjevega doma, v kateri največkrat ustvarjajo mladi gledališki in plesni ustvarjalci. V novi večmedijski predstavi se bo Barbara Kapelj Osredkar spoprijela z življenjem Duše Počkaj, saj je njen nastop videla kot otrok, malo pred njeno smrtjo. V predstavi igrajo Štefka Drolc, Ivanka Mežan in Iva Zupančič.

Premiera komedije Toneta Partljiča: Aldo in Micika

Cankarjev dom, 27. oktobra 2012, ob 20. uri Eden izmed najuspešnejših slovenskih komediografov Tone Partljič je napisal novo »socialno komedijo«, ki sega v čas pred drugo svetovno vojno in se dogaja vse do danes. Gre za usodo primorskega emigranta Alda, ki je pribežal v mesto ob Dravi pred fašizmom, in za ljubezen z lukarico Miciko, dekle s Ptujskega polja, ki v Mariboru prodaja luk. Oba sta s socialnega dna, a najdeta košček sreče v skupnem življenju. Dokler Štajerske ne zavzame Hitler in Aldo spet beži, vendar se v socializmu najdeta. Kapitalizem ju spravi najprej iz nacionaliziranega stanovanja, potem v dom

za ostarele in od tam zaradi krize pod most, kjer čakata na odrešitev. Njun »Godot« pa je seveda smrt. Komedija ni le kritika socialnih razmer, je šaljivo iskanje skupnega jezika dveh narečij, temperamentov, zmagujoče ljubezni in zgodovinskih nesporazumov. Je slavospev vitalizmu in ljubezni ter slovenski različnosti. Komedijo je režiral Vinko Möderndorfer, igrata pa Mojca Partljič in Renato Jenček.

Središče in okolica mesta Ljubljana, nedelja, 28. oktopraznika se bo na zadnjo bra 2012, ob 10.30 oktobrsko nedeljo letos udeLjubljanski maraton postaležilo vsaj 18 tisoč tekačev, ja vsako leto številčnejši, vsa ta množica bo s svojim Ljubljančani so ga vzeli tako tekaškim tempom namesto rekoč za svojega. Zadnja avtomobilskega hrupa in leta se ga zaradi nagrade izpušnih plinov preplavila udeležujejo tudi vidnejši ljubljanske ulice in bližnjo DEBITEL_203 x 132mm_PANASONIC_SENIORD_POREZAVA_press.pdf 1 10.9.2012 16:02:49 afriški maratonci. Tekaškega okolico. Tekli bodo predšol-

Irena Herak

17. Ljubljanski maraton

ski otroci in osnovnošolci, študenti in upokojenci, rekreativci in vrhunski maratonci. Najmlajši udeleženec do zdaj je bil star leto dni, najstarejši veteran pa več kot 80. Tekači in tekačice se bodo pomerili v maratonu (42 kilometrov), polmaratonu (21 kilometrov) in rekreacijskih tekih na različnih razdaljah.

23. Ljubljanski mednarodni filmski festival – Liffe

Cankarjev dom, od 7. do 18. novembra 2012 Pregled najboljšega, kar je v zadnjem obdobju ustvarila evropska in svetovna filmska produkcija. Ljubljanski filmski festival je največji slovenski filmski festival, ki od leta 1990 poteka v Ljubljani. V 14 dneh se predstavijo predvsem manj znane produkcije, ki

Naročniški paket

SeniorD

sicer v slovenske kinematografe le redko zaidejo. Kratka, zgoščena predstavitev festivalsko in medijsko poudarjenega avtorja je letos namenjena italijanskemu cineastu Matteu Garroneju, ki se je pred leti proslavil z Gomorro, letos pa je v Cannesu za najnovejši film Resničnost prejel veliko nagrado žirije. Na festivalu bo premierno prikazan tudi 65-minutni film Mlada noč (Priliš mlada noc), ki ga je v češko-slovenski koprodukciji posnel 27-letni slovenski režiser Olmo Omerzu.

Film, s katerim je Omerzu lani končal magistrski študij na praški FAMU, raziskuje odsev otroškega sveta v svetu odraslih in obrnjeno. Mlada noč je doživela zelo naklonjen kritiški sprejem na letošnjem Berlinalu, po Liffu pa prihaja na spored slovenskih kinematografov. Stotka

€ Za 5esec m na 1 uro va te k l k ičeslovens! a vs mrežja o

Seniorji si pri Debitelu svoj naročniški paket sestavljamo po svoje!

Panasonic KX-TU301

Mi smo vedno za akcijo!

1

€

60€

redna cena

Več informacij na www.debitel.si in 041 400 100 Ponudba velja do razprodaje zalog v naročniškem paketu SeniorD ob vezavi za 24 mesecev.

Cena vključuje DDV. Fotografija je simbolična. Za morebitne tiskarske napake ne odgovarjamo.

KULTURA: Priporočamo

Galerije in muzeji vabijo Pripovedovanje keramike: namizno posodje 18. in 19. stoletja

Narodni muzej Slovenije, Ljubljana, od 14. septembra do 18. novembra 2012 Na ogled je zbirka namiznega keramičnega posodja 18. in 19. stoletja, ki jo je Pokrajinski muzej Koper pridobival bodisi z odkupi bodisi z donacijami od svoje ustanovitve leta 1911 in so jo javnosti predstavili ob stoletnici muzeja.

Gregor Johann Mendel: Znanost, Nazori, Politika

Razstava armenskega umetnika Vahrama Aghsyana

Kulturni center Tobačna 001, Ljubljana, od 25. oktobra do 16. decembra 2012 Armenski umetnik se osredotoča na kulturne in zgodovinske procese, ki potekajo v njegovi domovini. S fotografijami, videoposnetki in instalacijami obravnava arhitekturne stvaritve, ki izhajajo iz nekdanje Sovjetske zveze in so zdaj razrešene svojih nekdanjih funkcij, pogosto pa niso bile niti do konca izkoriščene. V času turbokapitalizma so nepredelani ostanki potisnjeni na obrobje, staro je treba uničiti in nadomestiti z novim, novo pa je narejeno tako, da je videti staro

– ta pojav je pogostejši od posodabljanja starega. Te osamljene, zapuščene zgradbe so polne zgodb in spominov ter pričajo o družbi, v kateri živimo.

Marko Pogačnik: Umetnost življenja – življenje umetnosti

Moderna galerija, Ljubljana, do 4. novembra 2012 Moderna galerija predstavlja obširen pregled Pogačnikovega 50-letnega prizadevanja za novo definiranje razmerja med umetnostjo in družbo.

Izhodišče razstave so oblike vpletanja ustvarjalnih potencialov umetnosti v razne življenjske procese, poti, ki jih je Marko Pogačnik odkril v zadnjih 50 letih. Tema »umetnost življenja« je posebej poudarjena na ekološkem področju, v umetnikovih pristopih k sodelovanju s svetovi narave ali pri akupunkturi Zemlje (litopunkture) ali geomantič-

nih interpretacij posameznih krajev in pokrajin. Pogačnik skupaj z ženo Mariko gradi iz naravnih materialov obsežne instalacije, ki obiskovalcu omogočajo neposredno izkušnjo nevidnih razsežnosti prostora.

V glavni dvorani galerije sta tako postavila prostorski model devetdimenzionalnega prostora zemeljskega vesolja, skozi katerega se človek lahko sprehodi.

Zgodbe zanimivih kipov … Znaš stati kot kip?

Mestni muzej Ljubljana, 24. novembra 2012 Žabica Ljuba ima prijateljico slikarko Marino Mihelič Satler – skupaj vas vabita na sprehod med kipi. Spoznali boste različne vrste kipov, kot so: doprsni ali portretni kip, torzo, celopostavni kip, alegorijski in zgodovinski kip. Ugotovili boste, koga upodabljajo, in tudi sami ustvarili kiparski portret! Stotka

58 Stotka |www.stotka.net| oktober/november 2012, številka 4

Shutterstock

Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, od 15. oktobra 2012 do 15. januarja 2013 Letos praznujemo 190. obletnico Mendlovega rojstva. Ob tem jubileju gostimo razstavo Mendlovega muzeja iz Brna, ki je posvečena opatu in biologu Gregorju Johannu Mendlu.

Razstava pionirja genetike predstavi kot celovito osebnost, katere pomemben del so zanimanje za naravoslovje in dosežki na področju biologije. Razstavo je pripravila Masarykova univerza, Mendlov muzej v Brnu.

KULTURA: Vogu

Anna Wintour, urednica ameriške izdaje Vogue

Nuklearna hudičevka

A

nna Wintour je urednica ameriške izdaje modne revije Vogue že 25 let. Njena bob pričeska in temna sončna očala so enako legendarne kot njena neverjetna zahtevnost do sodelavcev, ki je navdihnila film Hudičevka v Pradi. V medijskem in modnem svetu velja za institucijo, ki ji malokdo nasprotuje.

Nuklearna Wintourka, kot jo (najbrž za njenim hrbtom) kličejo sodelavci, je bila že od mladih let odločna, samosvoja in iznajdljiva. V srednji šoli se je upirala in vztrajno krajšala krilo šolske uniforme, izkoriščala pa je tudi poslovne zveze starejših moških, s katerimi je imela ljubezenske zveze.

Najstarejša hči urednika londonskega časopisa Evening Standard je prve izkušnje nabirala kot očetova svetovalka za mlade bralce, kmalu pa je zašla v modni svet.

Dela po svoje »O moji karieri je pravzaprav odločil oče, ko mi je pri petnajstih uredil službo v takrat vplivnem butiku Biba,« pravi dama, katere vzpon po karierni lestvici je

Dunja Turk dunja.turk@finance.si bil hiter in buren. Po nesoglasjih pri britanski reviji Harper's & Queen se je preselila v New York, a tudi na tamkajšnjem Bazaarju so jo kmalu odpustili. Ljubimec ji je – čeprav je vmes menda imela enotedensko afero z Bobom Marleyjem – zagotovil uredniško mesto pri ženski reviji Viva, ki jo je ustanovila žena urednika Penthousa. Najeti si je smela prvo osebno asistentko in s tem se je začel njen sloves nemogoče šefinje.

Po še nekaj zamenjavah služb je končno postala kreativna direktorica ameriškega Vogua, kjer je delala sive lase urednici in vnašala spremembe brez njenega soglasja.

Ko je končno zavladala uredništvu, ni bilo nič nenavadnega, da je čez noč spremenila pol revije, čeprav so imeli zaradi tega milijon dolarjev škode, na hitro je zamenjala večino osebja in podobno. Ker je imela nezgrešljiv okus za modo, dolgoročno vizijo in sveže ideje, so ji lastniki pustili, da dela po svoje.

Pri svoji prvi uredniški naslovni fotografiji je na primer presenetila s kombinacijo 50 dolarjev vrednih kavbojk in 10 tisoč dolarjev vredne majice Christiana Lacroixa.

Neuradna županja New Yorka Vogue je pod njenim vodstvom vnovič postal izrazito modna revija, ki jo je urednica po eni strani izkoriščala za obračune s svojimi tekmicami, po drugi pa za promocijo mladih neuveljavljenih modnih talentov, kot sta Marc Jacobs in John Galliano. Pozneje je bila tudi v ozadju komercialno uspešnih revij Teen Vogue, Vogue Living in Men's Vogue, dokler se imperij ob začetku finančne krize ni začel sesuvati.

Kljub ukinitvam nekaterih revij in govoricam o upokojitvi 63-letna urednica, sicer mama dveh otrok, še vztraja.

Neuradna županja New Yorka, kot jo je označil The Guardian, velja tudi po Forbesu za najvplivnejšo v svetu mode; deluje tudi na dobrodelnem področju in aktivno podpira demokrate.

Dokler se revija prodaja, gre dobro tudi Wintourovi – njena letna plača je dva milijona dolarjev, na voljo ima šoferja in mercedesa, nakupovalni proračun v višini 200 tisočakov in apartma v pariškem Ritzu, ko obiskuje tamkajšnje modne revije.

Hudičevka v Pradi Na modnih revijah ima obvezno očala, pride predčasno in sedi ločeno od drugih urednikov, zabave pa zapusti po 20 minutah, ker hodi zgodaj spat. Osebno odobri vse vizualne materiale v vsaki izdaji revije, pri tekstih pa se posveča le svojemu uvodniku, ki je nemalokrat poligon za promocijo in obračune. Kot zagovornica pravega krzna in elitistične mode je tudi tarča besnih kritik.

Leta 2003 je njena nekdanja asistentka Lauren Weisberger napisala knjižno uspešnico Hudičevka v Pradi, po kateri je nastal istoimenski film z odlično Meryl Streep v glavni vlogi. Navdih je bila famozna urednica, česar pisateljica nikoli ni neposredno priznala, a je podobnosti – na primer to, da je med kosilom ne gre motiti in da vedno je zrezek, ribo ali jajca ter pije točno določeno kavo starbucks – preprosto preveč. Wintourjeva je sprva komentirala, »da od nekdaj rada bere izmišljene zgodbe, a se še ni odločila, ali si bo vzela čas tudi za to«, nato pa se je le udeležila filmske premiere – oblečena v Prado. Če kaj, je vedno znala poskrbeti za samopromocijo.

Mimogrede, v pripravi je menda filmsko nadaljevanje. Stotka

oktober/november 2012, številka 4| www.stotka.net| Stotka

59

KULTURA: Glasbene ocene

Ry Cooder: Election Special

S

Dunja Turk dunja.turk@finance.si

kozi več kot 50-letno kariero je spoznal tako rekoč vse žanre, zato ga opisujejo kot veščega glasbenega kameleona. Osmi najboljši kitarist na svetu po Rolling Stonu je najbolj znan po »slidovski« kitari, temeljitem raziskovanju korenin ameriške glasbe, številnih gostovanjih s superzvezdniki, zadnje desetletje pa predvsem s tradicionalnimi glasbeniki z vsega sveta. Večina ga, morda krivično, pozna le kot producenta plošče Buena Vista Social Club, ki je tako globalno popularizirala kuban-

JOSS STONE: SOUL SESSIONS 2 Pri štirinajstih letih je z le eno odpeto skladbo očarala producenta Steva Greenberga in v le štirih dneh so posneli Soul Sessions, prvenec priredb od soul standardov do rock uspešnic.

Najbolj je »zažgala« Fell In Love With A Boy (White Stripes), praktično čez noč pa je Britanka z ameriškim petjem postala osrednja nosilka neosoula. Z drugo ploščo se je močneje naslonila na avtorski material, s tretjo je raziskovala

sodobnejše zvoke r'n'b, pri četrti plošči pa je šlo predvsem za izpolnjevanje obveznosti do založbe.

Poznejše sodelovanje v superskupini SuperHeavy in gostovanje pri drugih glasbenikih ni naletelo na ekstatične odzive, zato vnovična vrnitev v studio z Greenbergom ne preseneča. Desetletje pozneje lahko slišite Joss z začetka kariere, le bolj zrelo. In z nekoliko manj posrečenim izborom skladb.

JULIO IGLESIAS: 1 Zbirka 38 uspešnic je posvečena anonimni množici, ki me je spremljala skozi kariero in bila moje najpomembnejše gibalo, je ob izidu kompilacije povedal latino pevec številka ena, Iglesias starejši.

Njegove zadnje koncerte so kritiki raztrgali, češ da njegov glas ni, kar je nekoč bil, tudi sam se je

sko glasbo, da zaradi tega še danes dobro živi četica glasbenikov.

Cooderjeva plodna in raznolika kariera sicer vključuje filmske in pisateljske izlete, celo v muzikalu je nastopil, »na stara leta« pa je dejavnejši tudi kot družbeni kritik. Razmišljanja o ameriških priseljencih, povojni Ameriki in aktualni politiki podaja skozi različne kanale, kljub temu in kljub ameriški tradiciji, da se glasbeniki javno opredeljujejo za republikance oziroma demokrate, pa je del javnosti dvignil obrvi, ko je izšla plošča Election Special. Gre za njegov daleč najbolj političen album, ki skozi blues, folk in rock zgodbe komentira aktualno predsedniško kampanjo, očitno favorizira demokratskega kandidata Baracka Obamo in si še očitneje privošči protikandidata Mitta Romneyja. Z glasbenega vidika plošča ne bo pomembnejši del njegove glasbene zapuščine, bo pa vsekakor (subjektiven) dokument nekega časa. Stotka

nekoliko umaknil iz javnega življenja, a ne glede na vse je Julio še vedno kralj romantične, če že ne osladne popevke. Zbirko skladb v angleščini in španščini je skoraj v celoti posnel na novo in tako stare uspešnice ponudil v novi, zloščeni obliki.

Očitno se še ne namerava posloviti.

R.E.M.: ČISTA ENERGIJA GLASBE Po medijsko odmevnem lanskem projektu ob 70. rojstnem dnevu Boba Dylana, s katerim so promovirali prostovoljstvo,

60 Stotka |www.stotka.net| oktober/november 2012, številka 4

ameriško veleposlaništvo v Sloveniji z drugim projektom opozarja na pomen trajnostnega ravnanja z okoljem. V ta namen so slovenski glasbeniki priredili uspešnice (lani razpadle) skupine R.E.M. pod glasbenim vodstvom v Ljubljani živečega Američana Chrisa Eckmana.

Letošnji izbor sodelujočih je v primerjavi z lanskim bolj komercialen in ustreza mlajšemu občinstvu. Vsak je priredil po eno skladbo, v subtilni We All Go Back To Where We Belong pa jih slišimo vse skupaj – skupino Elvis Jackson, N'Toka, Siddharto, Vlada Kreslina in The Bambi Molesters, The Tide, Polono Kasal, Toronto Drug Bust, Narata, Lollobrigido, Murat & Josa, My Buddy Moose s Chrisom Eckmanom in Severo Gjurin. Stotka

Nagradni sudoku – izžrebanci iz 3. številke: 1. Marija Gregorič, Kranj (Kolagen flex) 2. Karmen Poredoš, Šentjur (Stevia sugarel) 3. Marko Kmetič, Domžale (Wellaby’s)

Nagradna križanka – izžrebanci nagrad Posestva Pule iz 3. številke Stotke: 1. Helena Juvan, Domžale (enkrat vstop v spa s savnami in masažnim bazenom za dve osebi) 2. Sonja Suhadolc, Domžale (enkrat vstop v spa s savnami in masažnim bazenom za eno osebo) 3. Marija Bergant, Mengeš (enkrat vstop v spa s savnami in masažnim bazenom za eno osebo)

Nagrade za 4. številko Stotke: Trije izžrebanci prejmejo enoletno članstvo v Klubu Stotka.

Izpolnjeno nagradno geslo pošljite do 31. oktobra 2012 po pošti na naslov: Časnik Finance, d. o. o., Revija Stotka, Dalmatinova 2, 1000 Ljubljana.

oktober/november 2012, številka 4| www.stotka.net| Stotka

61

ZABAVA: S 50 v vzvratnem ogledalu

Deset stvari, ki si jih morate privoščiti

N

ekega dne vas otrok vpraša: »Le kaj je dobrega pri tem, da odrasteš?« Verjetno bi mu najraje odgovorili: »Nič.

Prav nič.« In verjetno bi bili zelo blizu resnici.

Odrasla leta so preverjeno nekakšen (z)mešan blagoslov, njihov najboljši del pa bi lahko bil to, da ste v tej starosti zares zaslužili vsaj nekaj življenjskih radosti in razvad.

Resnično ste jih vredni in resnično si jih zaslužite. Kajti za osebo pri petdesetih je spoznanje o življenju v teh letih več kot trženjsko orodje, postalo je preprosta resnica in aksiom dobrega življenja.

Govorimo torej o manjših luksuznih nagradah. Za samega sebe, mogoče tudi za partnerja. Manjše nagrade so skoraj boljše kot velike luksuzne nagrade. Dajejo veliko zadovoljstva za majhen izdatek in še manjši občutek krivde.

Drago kremo za obraz privoščite tudi rokam. Pregrešite se z lepimi in voljnimi rjuhami iz najboljše tkanine.

Uživajte v vonju kadečega se lesa na jesenski dan, četudi boste zakurili kar staro kuhinjsko omarico. Glasba

Gorazd Suhadolnik

gorazd.suhadolnik@stotka.net

Prepustite se »zatajevanim« radostim, ki ste jih po petdesetih letih življenja že presneto zaslužili. Pripravili smo deset predlogov za male razkošne užitke, s katerimi se končno smete nagraditi.

po vašem izboru na predvajalniku, na katerem ni več nobenih mladinskih zalog popevčic raznih justinov bieberjev pa tudi ne nobenega death metala.

Ko enkrat napolnite magičnih petdeset, si privoščite vsaj nekaj takšnega udobja. Naredite vse, kar ste si že nekaj časa po tihem želeli, in ne obžalujte ničesar.

Privoščite si torej: Enkrat na mesec si na dom naročite kosilo, ki vam ga bo skuhal kuharski mojster. (Seveda si je to mogoče privoščiti, prav blizu vas je gotovo kakšna šola s kuharskimi tečaji, lahko se dogovorite tudi s kakšnim dovzetnim mojstrom iz vaše priljubljene restavracije.)

1.

2.

Kupite si že vendar tisti najbolj opevan, oglaševan in prodajan mobilni telefon.

3.

Življenja si ne boste več mogli predstavljati brez najbolj udobnega, najbolj zdravega in nasploh najbolj – novega ležišča.

4.

Končno zapravite denar za najkakovostnejše oljčno olje (res vas bo stalo kar nekaj evrov več od tistega, ki ga stalno kupujete v trgovini, ampak saj ga ni treba porabiti v tednu dni). Ko ste že pri dobrotah, si kupite tudi najboljši med. Ne bo vam žal.

5.

Ne bo vam žal niti, ko si boste končno privoščili res udobne, res lepe čevlje.

6.

Zaslužite si kavo, ki jo boste sami na sveže zmleli. Še bolje, kavo, ki jo bo na sveže zmlel za vas nekdo drug. In bo na koncu tudi počistil.

7.

Manikira vsak teden! Četudi ste možakar. Še posebej, če ste možakar.

8.

9.

Sijoče zobe. Pri dobrem zobozdravniku.

Pripravljeno božično pojedino (catering). Nič ni narobe s tem, še vedno boste občutili praznično razpoloženje božiča.

10.

Pripravljeno pojedino (catering) za veliko noč in vse druge praznike (takšne in drugačne). Stotka

62 Stotka |www.stotka.net| oktober/november 2012, številka 4

Prehranska dopolnila za izvrstno počutje.

REVOLUCIONARNA TROJNA FORMULA ZA ZDRAVJE SKLEPOV S TROJNIM DELOVANJEM

a k s n a hr e r p jna a č i je b v o a r o d z K a z a l lni o do… p e o v d o dp o v o W sklep O N e it b & a r N o I up M

SM ZA O M K Z IN GLU T I O R D N HO

• Glukozamin podpira gibljivost sklepov.

• Hondroitin pomaga ohraniti fleksibilnost sklepov.

• MSM pomaga izboljšati regeneracijo hrustanca in je pomemben za imunski sistem. Številne študije so potrdile pozitivne učinke kombinacije glukozamina, hondroitina in MSM na zdravje sklepov. Garantirana kakovost in poreklo sestavin.

Hiša zdravja za vzdrževanje optimalnega zdravja vaših sklepov priporoča tudi NOW GLUKOZAMINIJEV SULFAT, NOW KREMA Z GLUKOZAMINOM, NOW OMEGA-3 in NOW SUPER OMEGA-3.

Na prodajnem mestu povprašajte za NOW kartico zvestega kupca!

NOW_kartica_z

vestobe_2011.ind d 2 1

14.12.2010 13:03:25

NOW_kartica_zvestobe_2011.indd

14.12.2010

Bimedia d.o.o.

Bimedia d.o.o.

Cesta na Brdo 100, 1000 Ljubljana INFO telefon: 01 244 95 00

13:03:25

Izdelki so na voljo v lekarnah, specializiranih prodajalnah, Sanolaborjih in naši spletni trgovini

www.hisa-zdravja.si.

n o v o !

Včlanite se v Klub Stotka

in koristite različne ugodnosti kluba ter prejemajte revijo na izbrani naslov.

www.stotka.net Klub

DA, 9,50 EUR (z DDV) + darilo

Označite:*

I

Sprejemam pravila in splošne pogoje članstva v Klubu Stotka ter določila o varstvu osebnih podatkov.

I

Ulica in hišna št.: Kraj:

Poštna št.: I

–

Telefon:*

Želim, da obvestite naslednje tri osebe o Klubu Stotka: E-naslov: E-naslov:

E-naslov:

Pravila in splošne pogoje članstva najdete na spletni strani www.stotka.net/klub Več informacij dobite na brezplačni telefonski številki 080 15 80 ali na www.stotka.net.

Klubsko kartico Stotka in darilo boste prejeli najpozneje v 30 dneh po prejemu plačila članarine.

V obdobju do prejema kartice kot izrazni znak za uveljavljane ugodnosti lahko uporabljate pozdravni dopis za nove člane, ki vsebuje člansko številko.

Pristopnico pošljite na:

Časnik Finance, d.o.o. p.p. 374 1001 Ljubljana

V podjetju Časnik Finance, d. o. o., spoštujemo vašo zasebnost. Časnik Finance bo osebne podatke člana uporabljal za namene, ki izhajajo iz članskega razmerja. Podatke uporablja in skrbno shranjuje (za visoko raven varovanja podatkov jamči Časnik Finance) skladno z zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1-UPB-1, Ur. l. RS, št. 94/2007). Posameznik z včlanitvijo soglaša, da lahko Časnik Finance obdeluje njegove podatke v svojih zbirkah ter jih uporablja samo za analize članov, trženjske raziskave, za predstavitev izdelkov in storitev Časnika Finance, d. o. o., ter vabila na dogodke Časnika Finance in partnerskih podjetij Kluba Stotka ter jih brez privolitve člana ne bo posredoval tretjim osebam. Njegove osebne podatke lahko Časnik Finance hrani in obdeluje neomejeno oziroma do članovega pisnega preklica. Časnik Finance lahko hrani in uporablja osebne podatke člana za neposredno trženje tudi po prenehanju njegovega članstva oziroma do pisnega preklica njegovega dovoljenja. Član Kluba Stotka oziroma nekdanji član Kluba Stotka lahko kadarkoli zahteva (pisno na naslov Časnik Finance, d. o. o., Dalmatinova ulica 2, 1000 Ljubljana, prek elektronske pošte klub@stotka.net ali na drug način), da Časnik Finance trajno ali začasno preneha uporabljati njegove osebne podatke za neposredno trženje. Tudi če član prekliče dovoljenje za uporabo osebnih podatkov, ostane član Kluba. Časnik Finance je dolžan v 15 dneh ustrezno preprečiti uporabo osebnih podatkov za neposredno trženje ter o tem v nadaljnjih petih dneh obvestiti člana oziroma nekdanjega člana Kluba Stotka, ki je to zahteval. Vse stroške v zvezi s tem krije Časnik Finance. Časnik Finance, časopisno založništvo, d. o. o., Dalmatinova ulica 2, 1000 Ljubljana je vpisan v sodni register pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, reg. vložek. 1/31402/00, osnovni kapital znaša 2.795.860,00 EUR; ID številka za DDV: SI19093535.

Direktor Peter Frankl.