Stotka 05

Stotka www.stotka.net brezplačni izvod

Živeti

november/december 2012, št. 5

100 na uro

Intervju s Sonjo Poljanšek Škrabec 20

Povrnite si spolno moč 14 Bankir z osmimi psi 42

Vas kaj luna trka? 46

Oče slovenskega kajtanja

VILI BRECELJNIK

Kajt je moja droga in svoboda

ST47_01.pdf 1

16.11.2012 17:50:18

prizadevamo si za ugodne izide zdravljenja ljudi s sladkorno boleznijo

Naša zaveza je to spremeniti. Z našimi programi in iniciativami, Spreminjamo sladkorno bolezen (Changing diabetes®), se v sodelovanju s posamezniki, z organizacijami in vladami neutrudno borimo proti pandemiji sladkorne bolezni. To pocˇnemo z ozavešcˇanjem, delovanjem na podrocˇju preventive, z izboljševanjem dostopnosti do zdravljenja, izboljševanjem zdravljenja in izidov zdravljenja ter nudenjem podpore in spodbude vecˇ tisocˇim osebam s sladkorno boleznijo v Sloveniji, milijonom v svetu.

Poišcˇite vecˇ na novonordisk.com 1. Nacionalna konferenca ob dnevu sladkorne bolezni, 14. november 2011. http://www.endodiab.si/servlets/htmlpdf?_dot_pdfpage=100&fname=My%20PDF%20Title&id=7404.

2. IDF Diabetes Atlas, fifth edition, 2011. http://www.idf.org/diabetesatlas/ 3. Hart J.T. Rule of Halves: implications of increasing diagnosis and reducing dropout for future workload and prescribing costs in primary care. Br J Gen Pract 1992, March; 42(356): 116–9.

spreminjamo sladkorno bolezen Novo Nordisk d.o.o., Šmartinska cesta 140, 1000 Ljubljana. T 01 81 08 700, E info@novonordisk.si | DIA/12/48, november 2012

ST47_02.pdf 2

Changing Diabetes® in logotip z bikom Apis sta zašcˇiteni blagovni znamki v lasti družbe Novo Nordisk A/S

Ljerka ne ve, kako dolgo že ima sladkorno bolezen tipa 2. Pri njej so jo po nakljucˇju odkrili pred 19 leti in je le ena izmed 136 tisocˇ oseb s sladkorno boleznijo v Sloveniji1 ter le ena izmed 366 milijonov na svetu2. Polovica oseb s sladkorno boleznijo ne ve za svojo bolezen3, zaradi cˇesar imajo vecˇje tveganje, da utrpijo katerega od zapletov sladkorne bolezni, ki pa pomenijo zanje, njihove bližnje in družbo še dodatno breme.

LJERKA BELAK ve, da se mora držati pravil, biti disciplinirana, vendar s sladkorno boleznijo živi cˇisto normalno življenje.

Ljerka ima sladkorno bolezen tipa 2.

16.11.2012 17:55:23

Stotka

100naUROUVOD

je je brezplačna brezplačna revija revija za za aktivni aktivni del del prebivalcev, starih starih nad nad 50 50 let let prebivalcev,

www.stotka.net www.stotka.net

Ste za kakšno »neumnost«?

Barbara Reya

S

Barbara Škrinjar, odgovorna urednica

A BELAK inirana, oleznijo ivljenje. n tipa 2.

Kazalo Fotografija na naslovnici: Aleš Beno in osebni arhiv

Changing Diabetes® in logotip z bikom Apis sta zašcˇiteni blagovni znamki v lasti družbe Novo Nordisk A/S

Stotka www.stotka.net brezplačni izvod

Živeti

november/december 2012, št. 5

100 na uro

Intervju s Sonjo Poljanšek Škrabec 20

te tudi vi med tistimi, ki hodimo včasih naokrog z vragcem na rami? Saj veste, s tistim hudičkom, ki nam včasih v uho šepeta nore stvari in nas nagovarja k »neumnostim«. Da se na primer ob čakanju na avtobus po napornih opravkih v mestu preprosto usedete na rob pločnika. Da končno spremenite zastarelo pričesko in si privoščite noro barvo las. Da si kupite seksi perilo, ki ga tako dolgo občudujete v izložbi, pa čeprav imate že kakšen siv las in kilogramov »za izvoz« ... Se še spomnite kepanja pozimi? Tega se ne greste več, imam prav?

Vas že slišim: »To se vendar ne spodobi za moja leta. Kaj bodo rekli ljudje?« Zakaj ne bi vseh teh pomislekov vrgli čez ramo in samo »stopili na gas«. Pa kaj. Včasih se po otroško prepustili trenutku. To si boste zapomnili, morda vas bo celo osrečilo, gotovo pa vsaj nasmejalo.

In ni nujno, da stane celo premoženje. Pa še moderno je zdaj biti malo drugačen. To zelo zgovorno pripovedujejo zgodbe mnogo ljudi.

Vili Breceljnik, o katerem pišemo na naslednjih straneh, strasten 60-letni kajtar, ki je svoje življenje zapisal adrenalinskemu športu, je eden od takih. Srečen je, obkrožen

s prijatelji, še več, mladi navdušeni kajtarji ga občudujejo in vabijo s seboj na avanture. Včasih bi ga gotovo označili za čudnega, če ne še kaj hujšega, ker je pustil službo in se popolnoma prepustil svoji strasti.

Kot moj oče, denimo, ki je še starejši od Vilija in vsako jutro že več kot 40 let slabo uro teče. Ko mu rečem, da je »faca«, mi vedno pove, da se je moral pri 20 letih, ko je začel teči, skrivati pred vaščani. Ko se je po vasi vseeno razvedelo, da teče po gmajni, so se mu ljudje pomenljivo nasmihali in si mislili, da je zmešan.

Teče, zabušava, namesto da bi delal na njivi ali v štali. Danes, ko je pri 62 letih še vedno fit, še vedno teče in je poln energije, pa je »faca«, saj sta zdaj tako tek kot kajtanje zelo priljubljena med rekreativci in tudi med mladimi.

Odgovorni urednik: Odgovorna urednica: GORAZD SUHADOLNIK BARBARA ŠKRINJAR telefon: 01 30 91 549, telefon: 01 30 91 481, e-pošta: gorazd.suhadolnik@finance.si

e-pošta: barbara.skrinjar@finance.si

Novinarka: MANJA PUŠNIK Novinarka: telefon: 01 30 91 574 , e-pošta: manja.pusnik@finance.si MANJA PUŠNIK

telefon: Ure dništvo:01 30 91 574, e-pošta: manja.pusnik@finance.si Dalmatinova 2, 1000 Ljubljana tel.: 01 30 91 540, faks: 01 30tvo: 91 545, Uredniš e-pošta: stotka@stotka.net Dalmatinova 2,

Oblikovanje in prelom: 1000 Ljubljana MAJA tel.: 01VOLK 30 91 540, Urednik fotografije: faks: 01 30 91 545, ALEŠ BENO e-pošta: stotka@stotka.net Jezikovna urednica: TATJANA HOSTA

Oblikovanje Poslovna vodja: in prelom: MAJA VOLK KLAVDIJA BANFI telefon: 01 30 91 422, e-pošta: klavdija.banfi@finance.si Urednik fotografije: ALEŠ BENO Direktor oglasnega trženja: TOMAŽ ČEPON telefon: 01 30urednica: 91 457, Jezikovna e-pošta: tomaz.cepon@finance.si TATJANA HOSTA

KLUB STOTKA: Poslovna vodja– je združenje članov in oglasnoportala trženje: obiskovalcev stotka.net in bralcev revije Stotka.

KLAVDIJA BANFI Informacije o članstvu v Klubu: telefon: 01 30 91 422, brezplačna tel. številka: 080 15 80 e-pošta: klavdija.banfi@finance.si e-pošta: klub@stotka.net www.stotka.net/klub

Tisk: Klub SET, d. o. o., Ljubljana.

Klub Stotka www.stotka.net

Kartica je last Časnika Finance, d. o. o., Dalmatinova ulica 2, 1000 Ljubljana, Slovenija. Kartica ni prenosljiva. Če jo najdete, jo vrnite izdajatelju.

Pa ni nujno, da obrnete življenje na glavo. Zelo se priležejo tudi manjše norčije. Prav vem, kdaj me zanese.

Ko me še sin začudeno gleda in mu je malo nerodno: »A, dej, no, mami, nehaj!« Ampak počutim se, kot bi mi nekdo zaploskal, ker točno vem, da tisti vražiček na moji rami še vedno živi.

Privoščite si kakšno decembrsko norčijo! Stotka

Natisnili smo: 32.000 izvodov www.stotka.net

Velja do:

09/2014

Dodatne informacije: 080 15 80, klub@stotka.net

Ana Novak 53001

Revija izhaja vsak drugi mesec.

Naslednja številka izide v Klubu Informacije o sodelovanju

Živeti polno

(partnerji Kluba): v petek, telefon: 01 30 91 4802013.

22. februarja

Tisk: SET, d. 2232-5603 o. o., Ljubljana.

ISSN Natisnili smo: 35.000 izvodov

Izdal izhaja in založil: Revija vsak drugi mesec.

Naslednja številka izide v petek,Finance, 23. novembra Časnik d. o. o.,2012.

ISSN 2232-5603 Dalmatinova 2, 1000

Ljubljana

Povrnite si spolno moč 14 Bankir z osmimi psi 42 Vas kaj luna trka? 46

Izdal in založil: Oče slovenskega kajtanja

VILI BRECELJNIK

Kajt je moja droga in svoboda

Časnik Finance, d. o. o., Direktor in2,glavni urednik: Dalmatinova 1000 Ljubljana

Peter inFrankl Direktor glavni urednik: Peter Frankl Vili Breceljnik, oče slovenskega kajtanja, se je pri šestdesetih v svet namenil z enosmerno vozovnico. Ta čas je nekje na Tajskem ali v Mjanmaru, kjer išče še neodkrite, divje kajtarske rajske kotičke. 6

Transakcijski račun pri Unicredit

Ideje za darila 4 Novoletna noč za vsak okus 10 Povrnite si spolno moč 14

Zapeljivo spodnje perilo 18 Intervju s Sonjo Poljanšek Škrabec 20 Recepti za praznične kolačke 24

Semena so novodobno zlato 32

Bankirjevih osem kosmatincev 42

Znebite se očal 36

Ah, to vreme!

46

Mična dekleta s palicami 56

Leta preženejo alergije 50

Napovednik dogodkov 59

Kako glasno poslušate radio? 40

Pohištvo iz kartona 52

Transakcijski račun pri Unicredit bank: 29000-0059800842 bank: 29000-0059800842 Revija Stotka upošteva Kodeks Revija upošteva Kodeks ČasnikaStotka Finance in interna pravila Časnika Finance in interna pravila finančnega novinarstva, finančnega novinarstva, objavljena na spletni strani objavljena na spletni strani (http:// (http://www.finance.si/kodeks). www.finan-ce.si/kodeks).

Portfelji članov redakcije Stotka so Portfelji redakcije objavljeničlanov na spletni straniStotka so objavljeni na spletni strani (http:// (http://www.finance.si/portfelji). www.finance.si/portfelji).

november/december2012, številka 5| www.stotka.net| Stotka ST47_03.pdf 3

3

16.11.2012 18:08:11

100naUROPREDMETI POŽELENJA Fotografije: Irena Herak

Moške usnjene rokavice Le-Mont (Nama), cena: 67,90 evra

Ugani, kaj ti bom Čas res hitro beži. Komaj smo odvrgli kopalke, že oblačimo tople bunde, plašče ter se pripravljamo na najžlahtnejši mesec obdarovanja in strastnih nakupov. Še nekaj dni in — december bo tu. Kaj, ko se enkrat za spremembo ne bi tik pred zdajci, pred božičem in zadnjim dnem leta, obremenjevali s hitrimi in zato včasih tudi nespametnimi nakupi. Vzemimo si nekoliko več časa za premislek, kaj bomo kupili svojim najdražjim.

Stotka vam malce pomaga;

Aleš Čakš stotka@stotka.net

Metuljček Hugo Boss, 49,20 evra Manšetni gumbi Hugo Boss, cena: 49 evrov Moška srajca Hugo Boss, cena: 129 evrov

Čevlji Hugo Boss, cena: 229 evrov Moška kolonjska voda Allure Homme Sport, 100 mililitrov (Chanel), Nama, cena: 89,18 evra.

Mini nalivno pero Mozart (Mont Blanc) za v denarnico, zanjo in zanj (Tomislav Loboda, Nazorjeva 2, Ljubljana), cena: 350 evrov

4 Stotka |www.stotka.net| november/december2012, številka 5 ST47_04.pdf 4

16.11.2012 18:10:22

om kupil za darilo premislili smo, kaj so tisti predmeti poželenja, ki smo jih sami vedno želeli, pa si jih nismo kupili ali jih (še) dobili za darilo. Zakaj ne bi sanje vsaj enkrat postale resničnost? Že res, nekateri predmeti poželenja, ki smo jih izbrali, niso poceni, a tu in tam lahko zamižimo na eno oko in sanje spremenimo v resničnost. Ne pozabite, nekateri izbrani predmeti bodo naši za zelo dolgo časa!

Aleš Čakš stotka@stotka.net

Usnjeni etui za ipad (Mont Blanc), cena: 300 evrov

Usnjene žen ženske rokavice Le-Mont (Nama), cena: 34,40 evra

Usnjene temno zelene ženske rokavice Le-Mont (Nama), cena: 73,60 evra

Volnena obleka Hugo Boss, cena: 199 evrov

Ženski parfum Valentina, 80 mililitrov (Valentino) (Nama), cena: 94,50 evra

Usnjena torbica Hugo Boss zanjo (Miklošičeva ulica 2, Ljubljana), cena: 329 evrov

Shutterstock

Etui za ipad Hugo Boss zanj, cena: 159 evrov

Etui za iphone zanjo in zanj (Mont Blanc), cena: 165 evrov

november/december 2012, številka 5| www.stotka.net| Stotka ST47_05.pdf 5

5

16.11.2012 18:11:10

Imam enosmer

100naUROVILI BRECELJNIK

Barbara Škrinjar

barbara.skrinjar@stotka.net

V

ili Breceljnik je za kajtanje prvič slišal od prijateljev iz Francije pred 15 leti. Zamikalo ga je. Prvi kajt je kupil od Robbija Naisha, deskarske legende, ki je kajtanje kot šport spromoviral čez lužo. Takrat je imel Vili v ljubljanski Šiški še z dvema prijateljema podjetje, v katerem so izdelovali jadralna padala, prodajali so jih tudi po tujini. »Če smo znali sešiti 30 metrov veliko padalo, bomo tudi kajt,« se spominja, da je rekel kolegom, ko so se skupaj lotili novega izziva. In so zašili kajt. In ga tudi preizkusili, najprej na snegu, na kopnem, šele nato na vodi. Navdušenje traja še danes.

6 Stotka |www.stotka.net| november/december2012, številka 5 ST47_06.pdf 6

16.11.2012 18:24:01

merno vozovnico

Aleš Beno

Tako pravi VILI BRECELJNIK, ki si je pri šestdesetih za raziskovanje sveta izbral kajt.

Je oče slovenskega kajtanja, te veščine je naučil več sto navdušencev, najmlajša je imela pet let, najstarejši 70 in dva umetna kolka. Ta čas je Vili nekje na Tajskem ali v Mjanmaru, kjer išče še neodkrite, divje kajtarske rajske kotičke.

november/december 2012, številka 5| www.stotka.net| Stotka ST47_07.pdf 7

7

16.11.2012 18:24:21

100naUROVILI BRECELJNIK

Ekstremizem ali prijatelji so ostali v Himalaji Vili je velik športnik. Rojen Šiškar se je že od očeta, lovca, naučil, da v naravi lahko najde tako mir kot adrenalin.

In ga je, oboje. Že pri treh letih se je peljal na smučeh, ki mu jih je naredil oče. »Spominjam se tudi svojih prvih elank,« pravi Vili, ki je pozneje igral tudi hokej, res veliko prekolesaril, naj-

spomni Vili in pravi, da mora biti vsaj 70-odstotno prepričan o uspehu in varnosti, da se loti podviga. A danes opaža, da je tudi med rekreativci pogosto drugače. »Žalostno je, da ljudje tudi pri hobiju silijo v ekstreme,« meni in doda, da s tem verjetno zdravijo svojo poškodovano samozavest.

Od zanesljivih virov je slišal, da ljudje uporabljajo prepovedane snovi že na

Kaj je kajtanje?

osebni arhiv Vilija Breceljnika

Kajtanje je precej nov šport, pri katerem s padalom oziroma kajtom izrabljamo veter za premikanje z desko po vodi, snegu ali travi.

bolj pa so ga prevzeli hribi in jadralno padalstvo. Veliko časa in energije je pustil v gorah, plezal je s prijatelji, nekateri so za vedno ostali v Himalaji. »Ko je nastopila doba ekstremizma, sem se odločil, da to ni zame,« se

Veliko časa in energije je Vili pustil v gorah, plezal je s prijatelji, nekateri so za vedno ostali v Himalaji. »Ko je nastopila doba ekstremizma, sem se odločil, da to ni zame,« se spomni Vili in pravi, da mora biti vsaj 70-odstotno prepričan o uspehu in varnosti, da se loti podviga.

A danes opaža, da je tudi med rekreativci pogosto drugače.

rekreativnih športnih prireditvah, in nad tem je zgrožen, saj je zaljubljen v šport in zdrav adrenalin. »Športa se je treba lotiti za dušo, s srcem in za moštveni cilj,« pove svojo filozofijo.

Svoboda je veliko majhnih svobod Včasih je imel tudi Vili »normalno« službo, bil je grafik, a tega je že dolgo.

Zdaj živi, kot hoče in najbolje zna.

Popravlja kajte v svoji delavnici v Šiški, uči kajtanje, kajta, potuje in v vsem tem neizmerno uživa. Svoboda, pravi, mu pomeni največ. Da lahko vstane, ko želi, da zaklene svojo delavnico, prime desko in gre, ko ga sredi dopoldneva pokliče prijatelj in pove, da v Gradežu dobro piha. Kajtat gre s posebnim zanosom, z žarom, v pričakovanju. To lahko naključni prisluškovalec razbere že, ko ga posluša med telefonskim pogovorom. Ko sva se pogovarjala, so ga prekinjali številni telefonski klici prijateljev, s katerimi je bil zmenjen, da gredo kajtat. Morali bi slišati tisto energijo.V torek dopoldne so se že peljali v Italijo. »V dveh do treh urah bomo na vodi naredili sto kilometrov,« pove Vili. Danes s suhimi oblekami tudi mrzla voda ni več ome-

Pri kajtanju je vse v tehniki, ta je najpomembnejša, moč ni odločilna. Tudi poškodb ni veliko, odkar je oprema lahka. »V zadnjih treh letih se kajtanja loteva zelo veliko žensk,« opaža Vili. Gospe po 40. letu, otroci so že zrasli, nekatere so ostale brez partnerjev, želijo si užitka in dogajanja.

jitev, saj v njej ostaneš suh. A Vili pravi, da se v hudem mrazu tega več ne gre. »Šport je za uživanje, in ne vem, zakaj bi zmrzoval.« Po svetu s kajtom Zato gre, ko je doma zima, in tudi sicer, raje po svetu, iskat nove, neodkrite rajske kotičke v toplih krajih. Tja, kjer ni gneče in nepotrebnega nastopaštva. V začetku novembra se je z nahrbtnikom, kajtom in desko odpravil na Tajsko, v Mjanmar, raziskovat.

Do novega leta bo v južnih krajih, takrat se mu bodo pridružili še nekateri prijatelji, in prav lahko, da bo popotovanje podaljšal do februarja. »Imam enosmerno vozovnico,« pravi Vili, ki si je pri svojih 60. letih za raziskovanje sveta izbral kajt. K temu ga spodbujajo tudi drugi, ki bi radi šli z njim ali prišli za njim.

Ko žena teče na smučeh, ji nosi čaj Zaradi njegovega življenjskega sloga bi človek pričakoval, da živi sam. Kje pa. Družina, odrasel sin in žena, mu pomeni zelo veliko. »Sem srečno poročen,« je ponosen Vili, ki pa se seveda zelo dobro zaveda, koliko potrpljenja

8 Stotka |www.stotka.net| november/december2012, številka 5 ST47_08.pdf 8

16.11.2012 18:25:24

Jure Breceljnik

in posluha mora imeti njegova žena.

Pa tudi sama kajta? Zaradi poškodbe ne more, a se ukvarja z drugimi športi. »Zelo rada recimo teče na smučeh,« pravi Vili, ki ji ob tem ponuja celotno podporo, čeprav sam tega športa ni vzljubil. »Ko gre teč, ji nosim čaj,« pravi z nasmehom in pove, da vmes skoči na kakšen hrib »malo poskusit s kajtom«.

Na dan 200 kilometrov, a glavna je narava Kajtanja je Vili naučil veliko ljudi, več sto. Njegova najmlajša učenka je imela pet let, najstarejši učenec pa 70 in dva umetna kolka. »Kajtanja se da dobro naučiti tudi v zrelih letih, samo voljo je treba imeti,« pove Vili. Oprema pa je danes že tako lahka, da se kajtanja lahko lotijo tudi malo šibkejši. Sicer pa je vse v tehniki, ta je najpomembnejša, moč ni odločilna. Tudi poškodb ni veliko, odkar je oprema lahka. »V zadnjih treh letih se kajtanja loteva zelo veliko žensk,« opaža. To so gospe po 40. letu, otroci so že zrasli, nekatere so ostale brez partnerjev, želijo si užitka in dogajanja. Začetnik je na dan tri, štiri ure v vodi, nato je zelo priporočljivo, da pridobljeno znanje redno

metulja, lastovko, kje in kako letita.

Tudi to je lepota tega športa,« z zanosom pripoveduje Vili Breceljnik.

S profesionalnim kajtarjem Jeromom Josserandom na Islandiji, kjer so včasih v enem dnevu prekajtali tudi po 200 kilometrov.

obnavljaš. Mojster pove, da se je kajtanja na snegu laže naučiti kot kajtanja v vodi. »Podlaga je trda, edini pogoj pa, da že znaš smučati ali bordati. Zame je pravo kajtanje na snegu,« pravi Vili in omeni, da je včasih v ruskih, islandskih in norveških pokrajinah v enem dnevu prekajtal tudi 200 kilometrov.

Poudari pa, da je treba tako v vodi kot na snegu vedno spoštovati in opazovati naravo. »Ta ima glavno in zadnjo besedo tudi pri kajtanju,« pravi. »Moraš ji znati prisluhniti, jo dobro spoznati, spoštovati in potem lahko zares uživaš. Tudi v tem, ko opazuješ

Romantika, nastopači in olimpijski šport Od romantičnih začetkov do danes se je tudi pri kajtanju veliko spremenilo, pravzaprav skoraj vse. To, da je njegov šport postal modna muha, da je s kajtanjem povezanega veliko nastopaštva in da je to za številne predvsem dober posel, Viliju ni všeč. Zanj je to še vedno najprej strast. Ve, da se številni tega športa lotijo zato, ker jih veselita druženje in zabava s kajtarji na plaži, a zanj je ta šport veliko veliko več.

Samo dobra in moderna oprema še ne pomeni dobrega kajtanja, pravi. Danes je kajtanje olimpijski šport, poskusno bodo z njim začeli v Riu. Bo Vili tam?

V naši državi Breceljnik vidi veliko možnih udeležencev, z veseljem in srčno rad bi sodeloval pri oblikovanju reprezentance, pomagal, a težava je seveda denar. Vili se boji, da bo ta pokvaril tudi kajtanje. »V Nemčiji so zbrali ekipo 20 kajtarjev in 1,5 milijona evrov. Do Ria bodo zelo dobro pripravljeni,« pove, pri nas pa …. Utihne in samo skomigne z rameni. Stotka

november/december 2012, številka 5| www.stotka.net| Stotka ST47_09.pdf 9

9

16.11.2012 18:25:15

100naUROSILVESTROVANJA

Novoletna noč za različne okuse

V prihodnjih dneh bo vprašanje »Kje boste za novo leto?« s prvega mesta vsaj za hip izrinilo tradicionalne pogovore o vremenu.

Matej Kačič

D

elavci že obešajo novoletne lučke na mestno drevje, tudi trgovci se že lotevajo priprav na božično-novoletno sezono.

Vse bliže je tako čas, ko se bomo poslovili od starega leta in izrekli dobrodošlico novemu. Številni že vedo, kje in s kom bodo preživeli najdaljšo noč v letu, drugi puščajo odprte možnosti – morda zaradi globine denarnice, morda ker še iščejo navdih. V pomoč pri odločitvi vam je lahko tudi nekaj Stotkinih idej.

pričakali v katerem izmed evropskih ali svetovnih mest? Agencije ponujajo tisoč in eno možnost, bližnje lahko obiščete v lastni režiji.

Za nekaj drugačnega velja silvestrski pohod v soju bakel na znani ali manj znani hrib, organizirano ali v izbrani družbi. Za baklo boste odšteli okoli pet evrov.

Pariz, London, Barcelona, Benetke, New York in Las Vegas se tako med drugim lahko pohvalijo s fantastičnimi ognjemeti in prekrasno okrasitvijo. Ameriški New York je že tako ali tako vreden obiska, duha in dobre volje meščanov ni načelo niti nedavno opustošenje po orkanu. Potep med nebotičniki na Manhattnu, počitek v Centralnem parku, čaroben razgled z vrha Empire State Buildinga na razsvetljene stolpnice in okrašene parke in ulice, ogledi muzejev, predstave na Broadwayu in nato čakanje novega leta na Times Squaru. Mesto vas zasvoji in potegne vase, ponuja pa vam tudi ugodne nakupe svetovno znanih

znamk. Možnosti za preživljanje novoletnih praznikov je nešteto, v Las Vegasu pa boste večinoma lahko uživali v ognjemetih in zabavah v premnogih hotelih. V Parizu se ljudje začnejo zbirati na Elizejskih poljanah, prelep pogled se ponuja na baziliko Sacre Coeur, na milijone migetajočih lučk pa vas skoraj zaslepi z vrha Eifflovega stolpa. »Ko se človek utrudi od Londona, se utrudi od življenja,« je dejal angleški pesnik in esejist Samuel Johnson. Kdor je prestolnico Velike Britanije že obiskal, mu lahko samo pritrdi.

Vedno privlačno mesto je še posebej zanimivo v času

Shutterstock

Doživetja onkraj domačih meja Radi potujete? Zakaj potem ne bi novega leta

stotka@stotka.net

10 Stotka |www.stotka.net| ST47_10.pdf 10

november/december 2012, številka 5

16.11.2012 18:38:02

Shutterstock

Tradicionalno gostoljubje, odlična kulinarika, osupljivi pogled na sotočje Save in Donave, splavi, do žepov prijazne cene in še kaj so zaščitni znak Beograda. Tja se lahko na večdnevni potep odpravite za okoli sto evrov na osebo.

Tudi doma je lahko zelo lepo Kot ponavadi bodo silvestrovanja na prostem tudi letos po vseh večjih mestih v Sloveniji. To je še najcenejša možnost, ki pa kljub temu lahko ponuja veliko zabave – od kopice koncertov do množice ljudi, ki vas okuži s svojim veseljem. Dogajanje in sporedi so prilagojeni različnim okusom, kjer se zabavajo vse generacije.

Pariz, ena najočarljivejših svetovnih prestolnic, dobi v novoletnem času še poseben čar. Za večinoma štiridnevno silvestrovanje boste odšteli okoli 500 evrov na osebo.

Shutterstock

Čakanje na odštevanje prehoda iz starega v novo leto za marsikoga ni nujno turistični paket kje na toplem, obhod prestolnic ali bogata silvestrska večerja s plesom in ansamblom.

Shutterstock

New York. Mesto, ki nikoli ne spi, med drugim ponuja čudovit razgled z vrha Empire State Buildinga na praznično okrašene parke, Kip svobode in nakupovalne pustolovščine. Od 1.200 evrov na osebo.

pred novim letom, tega pa lahko dočakate tudi v Bruslju, Amsterdamu ali v kateri izmed skandinavskih prestolnic. Komur ni do zmrzovanja, lahko razmisli o Barceloni ali Lizboni, ljubitelji kulinarike pa bodo na svoj račun prišli v kateri izmed lokalnih restavracij v Rimu ali Firencah. Komur so ta mesta predaleč ali cenovno manj dostopna, se lahko odpravi v Zagreb, Sarajevo, Beograd ali Benetke, kjer ima svoj čar praznovanje novega leta na slovitem Markovem trgu.

Visoko nad mesti Komur mestni vrvež tako ni všeč, lahko silvestruje kje nad mestom, denimo v kateri izmed številnih planinskih koč po Sloveniji. Veliko planinskih društev vabi na praznovanja na edinstveni lokaciji, v sproščenem okolju neokrnjene narave, ob topli peči ali kaminu in seveda v dobri družbi, ki vam popestri praznovanje. Za posebno ozračje poskrbita tudi gorski zrak in prelepi razgledi na dolino. Seznam odprtih koč najdete na straneh PZS (http://www.pzs.si/ koce.php), vsekakor pa je morebiten obisk dobro prej napovedati.

november/december 2012, številka 5| www.stotka.net| Stotka ST47_11.pdf 11

11

16.11.2012 18:37:58

Pohod v soju bakel Vsem planinske in gorske koče, polne ljudi, morda ne ugajajo, saj novo leto raje doživijo bolj umirjeno, a vseeno v posebnem ozračju.

Za take je morebiti primerno doživetje nočni oziroma silvestrski pohod z baklami. Ti ponekod potekajo organizirano, med ljubitelji planin in hribov je zelo priljubljena Velika planina, čudovit pa je tudi pogled na prestolnico v soju ognjemetov s Šmarne gore. Za tako praznovanje je primeren katerikoli hrib v okolici, vse, kar potrebujemo, sta primerna zimska oprema in bakla ali kakšen drug svetlobni vir.

V soju bakel je zanimivo tudi novoletno krpljanje, bodisi s končnim ciljem – zanimivo je, denimo, doživetje v Eskimski vasi na Krvavcu – bodisi brez njega.

Shutterstock

100naUROSILVESTROVANJA

V novo leto lahko zaplavate v katerem izmed slovenskih termalnih kopališč, kjer se lahko prepustite tudi razvajanju z masažami, savnami in še čim. Cene večdnevnih silvestrovanj se začnejo pri 150 evrih na osebo. Planinska društva pa vabijo na silvestrovanja v kočah nekje visoko nad mesti. Za silvestrsko večerjo s prenočiščem boste odšteli od 40 evrov.

Na smučkah ali v kopalkah Smučarska sezona je pred vrati, s tem tudi možnost, da združite aktivno s prijetnim in novo leto dočakate v kateri izmed gorskih koč ali apartmajev v domačem ali tujem smučarskem središču. Smučarsko silvestrovanje si lahko olepšate in popestrite z obiskom zdravilišč in term. Tam se lahko prepustite razvajanju z masažami, savnami in še čim, za kar se sicer med letom ne odločite.

Takšno bolj umirjeno pričakovanje novega leta vam da svežih moči, saj je na voljo veliko programov za poživitev telesa in duha, seveda pa ima še nekaj prednosti. Med praznovanjem ob bazenu vam misli ne uhajajo k primerni praznični toaleti, ni potrebe bo kakšni bogati novoletni večerji, sproščanje in savnanje pa blagodejno vplivata na vaše zdravje.Stotka

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

Thinkstock

K

12 Stotka |www.stotka.net| ST47_12.pdf 12

november/december 2012, številka 5

16.11.2012 18:39:13

ad_sl123_all_tickets_200x271_2012-11-09-fiance-stotka.pdf 1 29.10.2012 10:14:13

Dajte sreči priložnost!

Srečka

srečka

€ 2,00

DOBITNI SIMBOL

B

MASKA F

DATA MATRIX

MASKA

validation code

SERIJA 01/12

0000 KAČA

PES

€ 2,00

€

OKO

PTIČ

BIK DOBITNI SIMBOL

MASKA F

B

MAČKA

DATA MATRIX validation code

KRIŽ

GLAVA

IKS

MASKA

SERIJA 01/12

0000 C

PES

MASKA

M BIK

PTIČ

OKO

Y

CM

MAČKA

MASKA

GLAVA

MASKA

MY

CY

CMY

K

6 iger na eni srečki

Skriti z akladi faraonov

Srečke Športne loterije Prodajna mesta:

bencinski servisi Petrol in OMV, trafike 3dva, Kiosk, poslovalnice Pošte Slovenije, trgovine Mercator in stavnice www.e-stave.com ST47_13.pdf 13

16.11.2012 18:39:07

100naUROSEKS

Povrnite si spolno moč

Po nekaterih ocenah ima kar 200 tisoč Slovencev težave v spolnem življenju. Katera so prva znamenja za alarm in kako si lahko pomagate.

Manja Pušnik manja.pusnik@stotka.net Nedavna študija je pokazala, da imajo Slovenci spolne odnose v povprečju enkrat na teden. Torej tisti, ki ima spolne odnose enkrat na teden, tega ne zazna kot težavo. S starostjo pa, kot pravi Bizjak, se te težave stopnjujejo.

P

o svetu ima težave v spolnosti kar 22 milijonov moških.

A številni, tudi Slovenci, o posteljnih težavah neradi govorijo.

Podatki kažejo, da je zdravniško pomoč pripravljeno sprejeti okoli 30 odstotkov moških, ki se spopadajo z erektilno disfunkcijo. Pri nas je ta delež še manjši.

O tem, kako zdravimo spolno nemoč, ali »čudežna tabletka« pozdravi spolne težave in kdaj je treba obiskati zdravnika,

14 Stotka |www.stotka.net| ST47_14.pdf 14

smo vprašali doktorja Igorja Bizjaka, specialista urologa iz celjske splošne bolnišnice.

Zdravniško pomoč je pripravljenih sprejeti 30 odstotkov moških z erektilno disfunkcijo.

Po petdesetem se začnejo težave »Pri moških se težave z erekcijo oziroma s spolno močjo začnejo s starostjo, in sicer po 50. letu, predvsem gre za blage oblike težav,« pojasnjuje doktor Igor Bizjak. Pri spolni nemoči oziroma erektilni disfunkciji namreč govorimo o blago, srednje in

močno izraženi obliki.

Največ teh težav je pri sladkornih bolnikih. Kar 50 do 60 odstotkov sladkornih bolnikov ima težave v spolnosti pri petdesetih, po 70. letu starosti pa imajo skoraj vsi sladkorni bolniki težave s spolno močjo. Sladkorni bolniki imajo namreč lahko težave v spolnem življenju že pri tridesetih, motnja erekcije pa je lahko eden od zgodnjih znakov sladkorne bolezni oziroma srčno-žilnih bolezni.

november/december 2012, številka 5

16.11.2012 18:40:22

Thinkstock Lucija Petavs

Doktor Igor Bizjak opozarja na spornost naročanja tablet po spletu, saj lahko kupite bodisi pepermintove bombone bodisi tableto z dvojnim učinkom. »Zato nikar ne kupujte teh tablet prek spleta,« opozarja specialist urolog.

november/december 2012, številka 5| www.stotka.net| Stotka ST47_15.pdf 15

15

16.11.2012 18:41:12

100naUROSEKS

22 milijonov moških po vsem svetu ima težave z oslabljeno spolno močjo, pri nas 200 tisoč Slovencev. »Normalno zdrav moški se torej prvič sreča s spolnimi težavami po 50. letu, pri šestdesetih ima težave kar 60 odstotkov moških, pri osemdesetih pa 80 odstotkov moških. Pri starosti sto let imajo težave vsi,« dodaja doktor Bizjak. Največja erektilna disfunkcija je pri mladih sladkornih bolnikih, te težave imajo tudi paraplegiki.

Bodite pozorni na jutranjo erekcijo »Stres je gotovo vzrok za težave s spolno močjo, vendar v zadnjem času ugotavljamo, da je vse več organskih vzrokov,« pojasnjuje doktor Bizjak.

Velikokrat gre tudi za kombinacijo teh dveh dejavnikov, vendar stresa ne smemo zanemariti. »Psihogena pogojena spolna nemoč je, če moški kar naenkrat ne more imeti erekcije – morda je nenadoma izgubil službo ali položaj, zato ima težave s spolnostjo. Pri organskem vzroku to nastaja postopoma,« pojasnjuje Bizjak.

Najpomembnejša metoda za ugotavljanje so jutranje erekcije – če se te pojavljajo zjutraj, je vzrok stres. Če pa jutranjih erekcij ni, gre za resno zdravstveno težavo, saj to pomeni, da gre za organski izvor.

V svetu ima težave s spolno močjo okoli 22 milijonov moških, pri nas pa okoli 200 tisoč Slovencev. Pa gre pri tem za oceno ali za število moških, ki so v resnici poiskali zdravniško pomoč? »Gre za približno oceno, pomoč v svetu poišče okoli

30 odstotkov moških, pri nas je ta delež še manjši,« pojasnjuje Bizjak. Zaradi medijskega poročanja in s tem večje ozaveščenosti moških zdaj že približno 30 odstotkov moških poišče pomoč. Slovenci o teh težavah neradi govorijo, morda tudi zaradi vzgoje, ugotavlja doktor Bizjak.

Kako pa je pri ženskah?

Težave v spolnosti ima 50 do 60 odstotkov sladkornih bolnikov pri starosti 50 let, po 70. letu pa skoraj vsi bolniki. »Pri nežnejšem spolu seveda ni erektilne disfunkcije.

Za primerjavo: pri moških žarnica sveti ali ne. Torej erekcija je ali pa je ni, so težave ali pa jih ni. Pri ženskah je 20 žarnic, ampak nikoli ne gorijo vse. Prav zato je ženske težave v zvezi s spolnostjo težko zdraviti, vseh žarnic pač ne morete prižgati,« odgovarja Igor Bizjak.

Obiščite zdravnika, ko …

In kako zdrav moški prepozna, da ima resne težave v spolnosti? Bizjak pravi, da je to odvisno od posameznika. »Eden izmed mojih pacientov je menil, da ima težave s spolnostjo.

Ker je imel spolne odnose trikrat na dan, pozneje pa le enkrat na dan, je bilo to zanj že znamenje za preplah. Nedavna študija je pokazala, da imajo Slovenci spolne odnose v povprečju le enkrat na teden. Torej tisti, ki ima spolne odnose le enkrat na teden, to ne zazna kot težavo,« pojasnjuje. S starostjo pa, kot pravi doktor Bizjak, se te težave še stopnjujejo.

16 Stotka |www.stotka.net| ST47_16.pdf 16

Zdraviti je treba par, ne samo moškega

»Ni res, da imajo tablete proti spolni nemoči veliko stranskih učinkov. Teh je zelo malo, gre predvsem za majhne navale vročine v glavi ali bolečine. Res pa jih je treba jemati pod zdravniškim nadzorom. Zdravljenje spolne nemoči tako s tabletami kot z drugimi posegi je gotovo uspešno,« trdi doktor Bizjak.

In dodaja: pri težavah v spolnosti je treba zdraviti par, in ne samo moškega. O zeliščni »čudežni tabletki« in njenih učinkih pa pravi le: »Škodi ne, pomaga pa tudi ne!«

Najprej spremenite življenjski slog Ko bolnik obišče zdravnika, se najprej pogovorita o težavah. »Zdravljenje začnemo z najmanj agresivnimi metodami. Zdravilo mora biti učinkovito, z malo stranskimi učinki, dobro prenosljivo in poceni. Če je zdravilo tako, ga bo bolnik z veseljem uporabljal,« pravi. Nekatere tablete, na primer proti visokemu krvnemu pritisku, oslabijo erekcijo.

Moški s težavami mora nehati kaditi in piti alkohol ter začeti zdravo živeti, svetuje doktor Bizjak.

Za tablete je treba plačati Sledi zdravljenje s tabletami. »Na voljo so tri vrste: sildenafil, vardenafil in tadalafil. Zadnje omogočajo možnost spolnega odnosa v 36 urah, zato ji lahko rečemo 'vikend tableta'. Jemati jih je treba pod zdravniškim nadzorom, dobijo se le z receptom, vendar jih je treba v lekarni plačati,« pojasnjuje doktor Bizjak.

Pri tem je še posebej opozoril na težavo naročanja tablet prek spleta, saj lahko, kot pravi, po tej poti kupite bodisi peperminto-

ve bombone bodisi tableto z dvojnim učinkom. »Zato nikar ne kupujte teh tablet po spletu!« svari Bizjak.

Doktor Bizjak opozarja še na drugo dejstvo, in sicer, da moški, kljub uspešnemu zdravljenju s tabletami, po letu dni nehajo jemati tablete, saj gre za vprašanje denarja.

Na trgu se je zdaj pojavila tableta, ki jo je treba jemati vsak dan, kar je povezano še z višjimi stroški.

»Pri nežnejšem spolu seveda ni erektilne disfunkcije.

Za primerjavo: pri moških žarnica sveti ali ne. Torej je ali pa ni erekcije, so težave ali pa jih ni. Pri ženskah je 20 žarnic, ampak nikoli ne gorijo vse,« pojasnjuje doktor Bizjak.

Injekcije, operacija ali vakuumska črpalka Ali poznamo še druge stopnje zdravljenja?

Doktor Bizjak pojasnjuje: »Če tablete ne pomagajo, zdravimo z injekcijami, ki si jih moški sami injicirajo v spolovilo, delež uspešnosti zdravljenja je večji. Sledi zdravljenje z vakuumskimi črpalkami ali pa operacija z vsadki.« Takšni posegi so samoplačniški in razmeroma dragi. Spolno nemoč torej lahko uspešno pozdravimo, le otresti se je treba sramu in o tem odkrito govoriti ter poiskati zdravniško pomoč, še sklene doktor Igor Bizjak. Stotka

november/december 2012, številka 5

16.11.2012 18:41:23

DC_ZDUS

i il n a r ih r p e t s o b o ic t r a k s to o t e l a n o in jn o k o p o n e t o več k Preprosto izberete in naročite

Večje stroške lahko razdelite na obroke

Presenetite svoje bližnje in razvajajte sebe

BOGAT NAGRADNI PROGRAM DINERS CLUBA

NA 12 OBROKOV

50 % POPUSTA PRI VEČERJI, VIKENDU V TERMAH IN ŠE VELIKO VEČ

še danes naročite kartico, s katero boste prihranili več kot eno pokojnino na leto Postopek je preprost. Pristopnica vas čaka v vašem društvu upokojencev. Lahko pa nas tudi pokličete na brezplačno telefonsko številko 080 1345 in poskrbeli bomo, da bo pristopnica dostavljena na vaš naslov.

080 1345 www.dinersclub .dinersclub.si clanstvo@dinersclub.si

DC_ZDUS_StotkaFinance_oglas_203x271mm_november2012.indd 1 ST47_17.pdf 17

14.11.2012 12:00:10 16.11.2012 18:41:29

100naUROSPODNJE PERILO

Modrček v kombinaciji črne in peščene barve (29,90 evra) ter hlačke (12,90 evra), Intimissimi

Lepo, zapeljivo in

Modrček (25,60 evra) in spodnjice (9 evrov), Intimissimi Manja Pušnik manja.pusnik@stotka.net fotografije: Barbara Reya

Pri spodnjem perilu konservativnih prepovedi z zimo izberite hlačke z visokim pasom v slogu s

Č

e ste zakorakali v zrela leta, to seveda ne pomeni, da ne smete posegati po perilu, v katerem se boste počutili mlajši in zapeljivi.

Včasih je veljalo, da se za starejše pač ne spodobi, da bi nosili perilo, ki odkriva obline. Časi se spreminjajo, zato si lahko ženske v zrelejšem obdobju privoščijo brazilke in push-up nedrčke, moški pa oprijete spodnjice.

Oprijete moške boksarice v sivo-beli barvi (11,90 evra), Intimissimi

Pregledali smo ponudbo nekaterih prodajaln, specializiranih za spodnje perilo, in povprašali stiliste, kakšno spodnje perilo izbirajo gospe in gospodje v zrelih letih.

Mlajše za klasiko, starejše za bolj drzno Zanimivo je, da vse več mlajših posega po klasičnih modelih spodnjega perila, medtem ko si starejši želijo modno, barvito in drznejše perilo, pravijo stilistke. Ženskam priporočajo, naj si pri

Spodnja majica (29 evrov), boksarice v črni barvi (20 evrov) in karu (22 evrov), črtaste slip spodnjice (15,80 evra) Impetus, Nama

18 Stotka |www.stotka.net| ST47_18.pdf 18

nakupu pustijo svetovati o velikosti in obliki nedrčkov, saj ima vsak proizvajalec spodnjega perila svojo velikost in obliko nedrčkov. Dodajmo, da se vam splača v trgovino prinesti star nedrček, saj ga pošljejo na recikliranje, vam pa bodo ob nakupu novega odšteli tri evre. Letos sta modni vijoličasta in peščena barva.

Stilistke v trgovinah s perilom pravijo, da je v letošnji jesenskozimski sezoni še zlasti moderna naravna peščena barva v kombinaciji s sivo, modro in črno, pogosti pa sta tudi temno zelena in vijolična v vseh odtenkih.

Proizvajalci perila bombaž ali elastan kombinirajo z veliko čipke.

Priljubljena je mikrofibra Ženske zelo rade kupujejo perilo iz mikrofibre. Ta visokokakovostna tkanina je prijazna do kože in mehka na otip. Stilisti pravijo, da proizvajalci spodnje-

Boksarice v modnih in drznih barvah (13,90 evra), Intimissimi

november/december 2012, številka 5

16.11.2012 18:42:44

Modrček (32,90 evra) in spodnjice (19,95 evra) Triumph, Nama

o in za vse obline

epovedi za ljudi v zrelih letih ni več: za letošnjo v slogu sedemdesetih let ali seksi kombinežo. ga perila mikrofibro vsako leto izpopolnjujejo, da ponuja še večji občutek mehkobe. Letos so moderne tudi spodnjice, ki oblikujejo postavo. Še posebno boste modne s spodnjicami z višjim pasom, takšnimi, kakršne so nosile naše babice. Pa vendarle je razlika: včasih so bile spodnjice z višjim pasom narejene iz čistega bombaža, tokrat pa objamejo trebuščke in oblikujejo zadnjice. Razlika je torej v sestavi materiala. Pri oblikovanju postave si lahko pomagate tudi s spodnjimi majčkami in bodiji.

Vračajo se kombineže Pred desetletji so imele naše mame v omarah tudi kombineže. Ta del ženskega spodnjega perila je zdaj spet nadvse moderen. Po seksi kombinežah, ki se lahko nosijo pod krili ali oblekami (ob posebnih priložnostih pa tudi samostojno), posegajo tako mlajše kakor tudi

starejše predstavnice nežnejšega spola. Izbira barv je pestra, najopaznejše pa so kombineže v metino zeleni barvi.

Za moške tudi vzorci Moški imajo še vedno najraje klasične slip spodnjice, a čedalje več povprašujejo tudi po boksaricah, pravijo stilisti. Če ste drzni, vas bodo prepričale oprijete boksarice v vseh barvah – od sive do modre in črne, tudi takšne z malo bolj nenavadnimi vzorci. Moški so, kar zadeva spodnje perilo, zelo pod vplivom ženskega okusa, zatrjujejo stilistke. Izbirajo namreč barve, ki so všeč njihovim soprogam oziroma partnerkam, predvsem pa veliko stavijo na udobnost in kakovost materialov. Iščejo torej perilo iz naravnih materialov, ki so vzdržljivi in prožni.

Predstavniki močnejšega spola so torej klasični kupci, ki jih barve ne prepričajo, stavijo pa na kakovost in udobje. Stotka

Nepodložen čipkasti modrček v petrolejsko zeleni barvi (25,90 evra) in brazilke (9 evrov), Intimissimi

Kombineža (69,90 evra), modrček (49,90 evra) in spodnjice (29,90 evra) Palmers, Nama

Modrček in spodnja majčka (37,40 evra) ter spodnjice (28,80 evra) Scandale, Nama

Modrček (25,90 evra) in spodnjice (14,90 evra), Lisca, Nama

november/december 2012, številka 5| www.stotka.net| Stotka ST47_19.pdf 19

19

16.11.2012 18:42:57

Intervju SONJA POLJANŠEK ŠKRABEC

Menedžerka, ki tudi pometa Sonja Poljanšek Škrabec ni samo lastnica trinadstropnega športnolepotilnega centra sredi Ljubljane, programski vodja in menedžerka, ampak tudi receptorka, svetovalka, po potrebi pa z nasmehom prime tudi za metlo in krpo. Vsakomur, kdor stopi skozi vrata, nameni vsaj pozdrav in nekaj besed, če že nista stara znanca.

D

Barbara Škrinjar

barbara.skrinjar@stotka.net

elo v športno-lepotilnem studiu sredi Ljubljane je Sonji Poljanšek Škrabec pisano na kožo, to je njen življenjski slog in velika strast, kar jo ohranja v odlični formi. Ljudem njen osebni pristop veliko pomeni, zato se pri njej dobro počutijo in ji ostajajo zvesti. Ko ne dela, se rada sprosti z golfom ali v pogovoru s soprogom, uspešnim podjetnikom Janezom Škrabcem. Njuna zveza je prav letos postala polnoletna.

Videti ste odlično. Komu oziroma čemu gre to pripisati?

Predvsem dobremu počutju. To je odločilno, saj vpliva na notranje ravnovesje in zunanjo podobo. Morda sem malo privilegirana, ker mi je bil v zibelko položen živahen temperament, naklonjena mi je tudi genska zasnova, predvsem po mamini zaslugi. Poleg tega imam to srečo, da že več kot 20 let vsak dan uživam v svojem delu.

Ali se morate zaradi videza in vitke postave čemu odrekati?

Nimam težav s slaščicami, proti njim sem povsem imuna, težko pa se uprem kruhu in francoski solati. Odrekam pa se pretiravanju; zmernost, čeprav se včasih pregrešim, nikoli ne škodi.

Kakšen je vaš vsakdanji ritem? Kaj ste počeli danes zjutraj?

Rada imam počasno prebujanje. Potem spijem kozarec vode. Sledi ritual v kopalnici, nato si privoščim zdrav in počasen zajtrk.

20 Stotka |www.stotka.net| ST47_20.pdf 20

Zajtrkujem kosmiče in jogurt, to zaokrožim s skodelico kave in dnevnim časopisjem. Včasih svoje jutro obogatim s prijetno glasbo, ki pusti pečat celemu dnevu. Tempo postaja hitrejši, ko se odpravim proti Sunnyju.

Nimam težav s slaščicami, proti njim sem povsem imuna, težko pa se uprem kruhu in francoski solati.

Vedno, ko sem bila v vašem centru, tudi zvečer, ste tu. Hodite pozno spat?

Svoje delo končam bolj pozno. Ko pridem domov, potrebujem nekaj časa za umiritev.

Ko me premami spanec, se mu prepustim.

Res je, rada bi hodila prej spat, vendar sem vesela, da sem si uredila tak ritem, da spim dovolj. To se mi zdi zelo pomembno.

Ste uspešna podjetnica. Vas to delo še vedno zadovoljuje? Od kod črpate energijo za vse svoje projekte?

Ko enkrat vlak drvi, težko izstopiš. In mene ta vožnja zelo zadovoljuje. Imam srečo, da sem svoj konjiček profesionalizirala in da svoje delo še vedno opravljam predano, z veseljem. V sebi čutim iskrivost. Utečene stvari me hitro začenjajo dolgočasiti, novi izzivi pa so zame kot balzam. Rada uresničujem nove, inovativne zamisli, vedno iščem nove rešitve. S tem ohranjam svojo delavno vitalnost in to mi daje zagon za naprej.

S čim ste ta hip najbolj zaposleni?

Jeseni se Sunny spet napolni, zato rada ponudim gostom osvežene aerobne vaje, fitnes programe in spa razvajanja. Letos sem uvedla nekaj novih programov, začeli smo tudi seniorsko vadbo in vadbo za zrela leta, ki krepi dobro počutje, ohranja vitalnost in ob tem ponuja priložnost za druženje.

november/december 2012, številka 5

16.11.2012 18:54:27

Matej Ograjenšek

oka,

november/december 2012, številka 5| www.stotka.net| Stotka ST47_21.pdf 21

21

16.11.2012 18:56:22

Intervju SONJA POLJANŠEK ŠKRABEC

Septembra ste odprli medicinski estetski center, kjer strankam ponujate pomlajevanje in terapije za izboljšanje videza. Kakšen je vaš odnos do pomlajevalnih tehnik?

Pozitiven, če jih uporabljamo zmerno in ozaveščeno, tehnike pa so premišljene in kakovostne.

Za dober in privlačen videz so najpomembnejši zadovoljstvo s samim seboj, dobro počutje ter skrb za telo in um. In če k temu kakorkoli pripomorejo tudi pomlajevalne tehnike, ne vidim nobenih ovir za njihovo uporabo.

Zdi se, da ne uporabljate veliko ličil.

Veliko pozornosti namenim predvsem negi obraza. Za kožo skrbim s kakovostnimi kozmetičnimi pripravki in tudi ličilom se ne izogibam, z njimi rada samo poudarim tisto, kar se mi zdi vredno poudariti. Nikoli pa ne uporabljam kričečih odtenkov, to preprosto ni moj slog.

Kaj najraje oblečete?

Moj slog je sproščen in udoben, za posebne priložnosti bolj izbran, vselej pa z osebnim pečatom. Nikoli nisem bila privrženka drznih oblačilnih podvigov. Ohranjam neko rdečo nit, ki je bolj klasična kot modno atraktivna. Kakovost in dobri materiali me prepričajo veliko prej kot zveneče blagovne znamke. Oblačilo mi mora biti všeč in v njem se moram počutiti sproščeno.

Znano je, da ste bili uspešna košarkarica. Ali košarko še kaj igrate ali ste jo povsem zamenjali za golf?

Na košarkarski parket stopim navadno v Žireh, kjer sem vzljubila košarko, in seveda na Ježici, kjer sem pustila svojo mladost. Vedno se veselim srečanja s svojimi dekleti, nekdanjimi soigralkami. Naša druženja na parketu so vesela in zagnana, kot včasih. Nikakor še nismo za odpis! Moja velika ljubezen pa je golf.

Zakaj?

Ker narava navdihuje in ker igra pomirja. Golf ima svoj ritual, ki ga kronata dobra družba ter zadovoljstvo nad dobrimi udarci brez hitenja do cilja in silnega prizadevanja za vrhunskimi rezultati. Če se le da, s soprogom izkoristiva konce tedna za užitke na blejskih zelenicah.

Kdo je Sonja Poljanšek Škrabec

Rodila se je leta 1965 v Kranju. V mladosti jo je pritegnila košarka, bila je tudi v slovenski državni kadetski reprezentanci. Študirala je na fakulteti za šport. Že leta 1989 se je lotila podjetništva; svoj prvi športno-lepotilni salon je imela v takratnem Motelu Grosuplje. Nato je svoj prvi Sunny Center odprla v Podutiku, leta 2005 pa je v ljubljanskih Dravljah zrasel še 3.600 kvadratnih metrov velik sodoben center dobrega počutja. Sonja Poljanšek Škrabec s soprogom živi v Ljubljani. V prostem času najraje igra golf in potuje.

Matej Ograjenšek

Kaj pa plastične operacije, botoks?

Sama se za plastično operacijo ne bi odločila, razen če bi me k temu spodbudile posebne okoliščine, kot so posledice kakšne nesreče. Do uporabe botoksa in raznih polnil pa nimam nobenih zadržkov.

vzdrževati. Rada sem sopotnica svojega soproga.

Dopolnjuje naju aktiven poslovni življenjski slog, še vedno naju prijetno vznemirja medsebojna različnost. Skupna leta so naju nagradila še z višjo stopnjo tolerance. Včasih je potreben samo pogled brez besed, pa se razumeva in vse zmeniva. Leta naju sinhronizirajo in hkrati ohranjajo privlačnost.

Koliko vam pomeni prijateljstvo?

Neprecenljivo bližino na pravi in potrebni razdalji. To znajo ustvariti samo pravi prijatelji. Pomen in vrednost pravih prijateljev ne raste in ne upada s količino naših srečevanj, temveč s kakovostjo naših druženj, čeprav so ta redka. Pravih prijateljev nimam veliko, a te moje redke izbranke in izbrance neizmerno častim.

Koliko let ste že poročeni? Že debelih 18 let, tako rekoč sva z Janezom polnoletna zakonca. Mislim, da je to čedalje redkejše.

Obstaja človek, ki mu v življenju popolnoma zaupate?

Najprej moramo zaupati predvsem samemu sebi. Za svoje odločitve in dejanja si najprej odgovoren sam, odgovornosti ne moremo prelagati na ramena drugih. Sama se vedno zanašam nase, na svojo intuicijo, ki ji zaupam in ki me še ni pustila na cedilu. Tak je pač naš ženski čut. Pravi blagoslov pa je ob sebi imeti osebo, ki te podpira v dobrem in slabem.

Kako vama uspeva?

Odnos mora temeljiti na ljubezni, iskrenosti in spoštovanju. Vse to nama uspeva ohranjati in

Že veste, kako boste letos preživeli novoletne praznike? Imata z možem takrat kakšen poseben običaj?

22 Stotka |www.stotka.net| ST47_22.pdf 22

november/december 2012, številka 5

16.11.2012 18:56:22

NA KRATKO

Sva spontana, rada se odločiva tik pred zdajci.

To se je še vedno izkazalo za najboljšo odločitev.

Me prav zanima, kje bova letos dočakala novo leto! Malo naju že mamijo vonji in okusi Maroka, mož je namreč častni konzul te kraljevine in jo obiščeva, če se le da, vsaj enkrat na leto.

Trije najljubši spomini Vožnja sestrice v zelenem, doma narejenem vozičku pri šestih letih.

Veliko časa posvečate svojemu delu.

Kako si izbirate ljudi, ki delajo z vami?

Prvi stik je odločilen; takoj dobim občutek, ali bom lahko z nekom dobro sodelovala. Cenim ideje, zagon, predanost, pripadnost podjetju in ekipi ter poštenost. Od svojih zaposlenih pričakujem tudi občutek za delo z ljudmi in priznam, da se naježim ob izjavi, da se nečesa ne da, da ne moremo, da nimamo ... To so samo prazni izgovori; vse se da, če je volja. Ljudje, ki razmišljajo enako, me navdušujejo in očarajo. In takšne imam zaposlene že več kot 12 let. Zelo jih spoštujem in navezana sem nanje. V teh letih so naše vezi prerasle v prijateljstvo.

Izvirno presenečenje za bodočega moža za njegov rojstni dan – vitamini so naredili svoje, skupaj sva že več kot 18 let!

Odprtje Sunny Studia.

Najbolj nepozabna avantura Spanje v saharski puščavi pri beduinih.

Zavijanje vetra v saharski tišini, neznani ljudje, pritajena svetloba iz laterne, noč, polna strahu in brez spanca. Rojevanje novega dneva pa je bilo čarobno, ob sončnem vzhodu sem pozabila na neprespano noč.

Zelo ste zaposleni. Ste kdaj tudi sami in kaj takrat počnete?

Seveda, zelo rada sem sama. V današnji naglici vse prevečkrat lahko izgubimo stik s samim seboj, zato vsakemu priporočam, naj nekaj časa posveti sebi. Nič velikega, pomembnega in vznemirljivega ne počnem takrat. Še najraje prepustim možganom, da tečejo v prostem teku, telesu, da postane ležerno, duh in um pa neobremenjena.

Kako si v težkih trenutkih povrnete moči?

Zagate in težave so vsak dan nove in različne, ne verjamem, da obstaja enotna formula. Včasih zadostuje, da se »resetiram«, včasih potrebujem pospeške, včasih mi prija družba, drugič osama ...

Pomembno je, da si v tistih trenutkih znam prisluhniti. Tako se težave hitreje razrešijo.

Zdaj naj bi ljudje v srednja leta vstopili šele po 55. letu, ta meja se nenehno viša, delamo vse več … Vi torej še zdaleč niste v zrelih letih, kljub temu pa me zanima, ali menite, da se vam bo življenje po magičnem 50. letu kaj spremenilo?

Več bi raje povedala takrat, lahko pa si privoščim malo predvidevanja: tako izkušnje kakor tudi kakšna gubica več so prigarane in zelo dragocene. Star si toliko, kolikor se počutiš, ne toliko, kolikor kažejo leta.

Ali zrela leta prinašajo tudi prednosti?

Oh, zrela leta samo izbrusijo tisto, s čimer strežejo mladostna leta. Navihanost, iskrivost, tudi naivnost se ne izgubijo z leti, vse to samo dozori, se izkleše in oplemeniti. V službi z občudovanjem spremljam vitalnost in življenjsko zagnanost seniorjev. Še vedno so polni energije, zamisli, pričakovanj. Pobirajo svoje življenjske sadove in se ne ustavljajo. Kaj lepšega, mar ne? Stotka

Največji poslovni uspeh Še vedno traja – rast Sunny Studia.

Kaj je največ, kar lahko človek stori zase?

Da ostane zvest samemu sebi.

»Do uporabe botoksa in raznih polnil nimam nobenih zadržkov.«

Česa si želite? Še vedno obilo energije in čim več »sončnih« dni v življenju. Naj velja tudi za moje bližnje.

Kaj vas najbolj napolni z energijo?

Novi izzivi.

Raje jeste zunaj ali raje kuhate sami?

Ob koncu tedna z možem rada obiščeva kakšno dobro restavracijo ali pa uživava prednosti domače kuhinje svojih staršev.

Rada kuham, gostom vsak dan pripravim zdrave, sveže zelenjavne juhe.

Ali posegate po ekoloških živilih?

Domača, ekološka zelenjava se sploh ne da primerjati z industrijsko pridelano.

Pri kuhi uporabljam izključno naravne sestavine brez dodatkov, če se le da.

november/december 2012, številka 5| www.stotka.net| Stotka ST47_23.pdf 23

23

16.11.2012 18:56:26

100naURORECEPTI

Zdravi kolački za praznične dni Pripravili smo slastne, a zdrave presne sladice za decembrska praznovanja. Seveda nismo pozabili na tiste, ki morajo paziti na zvišan krvni sladkor.

Manja Pušnik

manja.pusnik@stotka.net

P

resne sladice so odlična in najlažja pot, če si želimo bolj zdravega prehranjevanja. »V zadnjem času je vse boljša tudi ponudba zdravih sladic v trgovinah, restavracijah in slaščičarnah, vendar so cene zasoljene,« pravi strokovnjakinja za zdravo prehrano Anja Horvat Jeromel. Ker so presne sladice tako preproste za pripravo, bi bil skoraj greh, da se jih ne bi lotili doma, vsaj ob posebnih priložnostih, kot so silvestrovo in božični prazniki.

Presne sladice vedno očarajo domače in poskrbijo za zdravo sladkanje, ki nas in naše goste razvaja s hranilnimi snovmi in Zdrava sladila in živila za vsakogar

Kokosov sladkor – je sladilo z najnižjim glikemičnim indeksom na trgu in je izjemno hranljivo ter odličnega karamelnega okusa.

Brezov ksilitol – pridobivajo ga iz

božanskim okusom. Večina receptov je primerna tudi za alergike, saj ne vsebuje mlečnih izdelkov, jajc in arašidov; nekateri recepti sicer vsebujejo gluten, ki pa ga zlahka nadomestimo z drugo sestavino. Sladice so narejene iz svežih, hranljivih sestavin, ki nam pomagajo do splošnega zdravja in dobrega počutja. »Sveže sadje, zelenjava, oreški, semena in začimbe nam zagotovijo minerale, vitamine, fitokemikalije, ki upočasnjujejo staranje in pripomorejo k čistejši koži, močnim nohtom in lasem, svetlim očem in zdravemu sijaju. To so hranilne snovi, ki nam pomagajo ohranjati mladosten videz, ker upočasnijo staranje, ohranjajo možgane bistre, telesa

lubja brez, v kri se vsrka zelo počasi, zato je primeren tudi za sladkorne bolnike. Večina bakterij v ustih si s takšnim sladkorjem ne more pomagati, zato tudi ne povzroča zobne gnilobe.

Ksilitol našemu telesu ne pomeni umetne substan-

24 Stotka |www.stotka.net| ST47_24.pdf 24

ce, temveč običajni del vsakodnevnega metabolizma. Moramo biti le pozorni, da kupimo naravno pridobljen ksilitol, in ne umetnega.

Lukuma (lucuma) – je sadež z veliko hranljivih snovi in sladkastim okusom, ki

Kaj moramo vedeti o zdravih sladicah

Da bi dobili zdrave sladice, moramo upoštevati naslednje: izbirajmo čim bolj kakovostne, ekološke, nepredelane, sveže in žive sestavine ter organska živila z več hranilnimi snovmi (vitaminov, mineralov, vlaknin ...); dajmo prednost rastlinam starih sort; uporabljajmo naravna sladila s čim nižjim glikemičnim indeksom; izbirajmo do zdravja prijazne maščobe, bogate z omega 3, in jih čim manj toplotno obdelujmo; uporabljajmo rastlinsko mleko; v sladice vključimo sadne in zelenjavne sokove, začimbe in superhrano; sladice jejmo kot ločen obrok; vzemimo si dovolj časa za pripravo, uživanje in prebavljanje hrane, in ne nazadnje; pripravljajmo jih z ljubeznijo!

pa prožna, graciozna in močna,« pravi Anja Horvat Jeromel. In, kot je zapisala starosta zdravih sladic Marja Božič: »Ljubitelji sladic ne stavimo več samo na okus teh, temveč upoga posušijo in zmeljejo. Ima božanski vonj in kremasto-limonov okus.

Lukuma je odličen vir ogljikovih hidratov, vlaknin in mineralov.

Odlikuje se predvsem po veliki količini beta karotena in vitamina B3.

števamo tudi njihov vpliv na zdravje in okolje.« Ob pomoči strokovnjakinje za zdravo prehrano smo tako pripravili pet receptov za zdrave presne sladice.

Meskvite (mesquite) – gre za vrsto rožiča, ki vsebuje zelo veliko ogljikovih hidratov in je blago sladkastega okusa. Stroke tega belega rožiča posušijo in zmeljejo. Zaradi nekoliko sladkastega okusa se odlično obnese kot doda-

tek v sladicah, ki nam omogoči, da zmanjšamo ali izpustimo druga sladila. To je še eno sladilo, primerno za diabetike, saj prav tako ne zvišuje inzulina v krvi.

Stevia – je rastlina s sladkastimi zelenimi listi, in

november/december 2012, številka 5

16.11.2012 19:02:37

Anja Horvat Jeromel

Recept za marelično-kokosove pralineje Za pripravo spodnje bele plasti potrebujemo: 1,5 skodelice kokosa 0,5 skodelice makadamij 1/3 marelične paste 2 jedilni žlici agavinega sirupa Marelice čez noč namočimo v toliko vode, da jih ta pokrije. Naslednji dan jih skupaj z vodo zmešamo v gladko pasto. V mešalniku zmeljemo makadamije, dodamo kokos in zmešamo skupaj. Nato dodamo marelično pasto in agavin sirup ter znova zmešamo, da dobimo gosto lepljivo osnovo. To poravnamo v model in postavimo na hladno.

Za pripravo zgornje kremaste marelično-čokoladne plasti potrebujemo: 3/4 skodelice marelične paste 1/3 skodelice kokosovega mleka 1/4 skodelice kokosove maščobe 2 jedilni žlici surovega kakava 1 čajna žlička mace v prahu ščepec cimeta ščepec soli Vse zmešamo v mešalniku, da dobimo gladko kremo, ki jo prelijemo v model ter postavimo v hladilnik (ali v zamrzovalnik za pol ure).

ne sladilo, zato ne dvigne ravni našega sladkorja v krvi in ne vsebuje kalorij, kar je njena prednost.

Je izrazito sladka, ima pa tudi slabost, da njen okus deluje nekoliko umetno, zato ni tako všečna in se je je treba navaditi. Številne študije

Sirup jakon – je odlično alternativno sladilo z nizkim glikemičnim indeksom, bogato z minerali, vitamini in kompleksnimi sladkorji, ki spodbujajo zdravo floro debelega črevesa.

so potrdile, da vsebuje beljakovine, vlaknine, ogljikove hidrate, železo, fosfor, kalcij, kalij, magnezij, cink, silicij, krom, vitamina A in C ter številne druge vitamine in minerale. Stevia tako kot brezov ksilitol ne povzroča kariesa.

Za pripravo čokoladnega obliva potrebujemo:

Irski mah (irish mos) – gre za

rdečo morsko algo, ki je založena z veliko minerali in vitamini.

Dobro vpija vodo in tako hidrira telo. Pomaga izboljševati tudi prebavo in nižati visok pritisk. V sladicah jo lahko uporabljamo za želiranje in zgoščanje krem, kar

0,5 skodelice kokosove maščobe 1/3 javorjevega (ali agavinega) sirupa 4 jedilne žlice surovega kakava V topli vodi stopimo kokosovo maščobo, nato vse sestavine vlijemo v mešalnik ter zmešamo do gladkega. Lahko zmešamo tudi ročno.

Ko je masa za pralineje dovolj trdna (a ne preveč), jo razrežemo na kvadratke. Te nato pomakamo v tekoči čokoladni kuverturi in jih odlagamo na papir za peko. Po želji jih lahko okrasimo (s kokosom). Pladenj s pralineji damo v hladilnik, da se strdi tudi čokolada. nam omogoči, da uporabimo manj oreškov in se izognemo dodatnim maščobam.

Semena chia – so odličen vir maščobnih kislin omega 3, antioksidantov, kalcija, železa, kalija in številnih vitaminov.

Blagodejno delujejo na prebavo in pomagajo pri hujšanju. Poleg tega so priljubljena hrana športnikov, saj pomagajo graditi mišično maso in vzdržljivost. V zdravih sladicah nam pomagajo zgoščevati in želirati različne mase.

november/december 2012, številka 5| www.stotka.net| Stotka ST47_25.pdf 25

25

16.11.2012 19:02:50

An

or ja H

vat

Jero

mel

100naURORECEPTI

Recept za nežne pralineje iz bele čokolade Za pripravo potrebujemo: 1/2 skodelice kakavovega masla 1/2 skodelice drobno mletih mandljev 1/3 skodelice agavinega (ali javorjevega) sirupa pest jagod goji lupino naribane ekopomaranče Stopimo kakavovo maslo. Lahko ga naribamo in damo v kozarec, tega pa v mlačno vodo. Ali pa ga damo v sušilnik na največ 45 stopinj.

V mešalniku drobno zmeljemo mandlje. Nato prilijemo sladilo (sirup) in stopljeno kakavovo maslo. Dobro zmešamo, da dobimo tekočo belo kremo. Po končanem mešanju ročno vmešamo še jagode goji in naribano pomarančno lupino.

26 Stotka |www.stotka.net| ST47_26.pdf 26

Recept za sušene presne božične zvezdice Za pripravo potrebujemo: 1/2 skodelice indijskih oreškov 1/2 skodelice mandljev 1 skodelico ovsenih kosmičev 3 jedilne žlice surovega kakava v prahu 1 jedilno žlico cimeta 1/2 čajne žličke pimenta 1/2 čajne žličke vanilje v prahu ščep soli 1/4 skodelice javorjevega (agavinega) sirupa Zmeljemo oreške in jim primešamo suhe sestavine. Nato dodamo mokre sestavine in zmešamo v mešalniku. Ko nastane gosta masa, ki se začne zbijati v kepo, jo razvaljamo in z modelčkom oblikujemo zvezdice. Te zložimo na pladnje sušilnika in jih na največ 45 stopinj posušimo, dokler se ne strdijo.

november/december 2012, številka 5

16.11.2012 19:04:12

Zdrav in

Anja Horvat Jeromel

dober tek

1 čajno žličko lupine limone 1/2 skodelice tekoče kokosove maščobe V topli vodi stopimo kokosovo maščobo. Medtem v mešalniku zmešamo vse preostale sestavine, razen lupinice limone. To dodamo nazadnje s kokosovo maščobo in še enkrat premešamo. Prelijemo v posodice in postavimo v hladilnik (če se nam mudi, pa v zamrzovalnik), da se krema strdi.

Anja Horvat Jeromel

Recept za čokoladnopomarančno kremo Za pripravo potrebujemo: 1/2 skodelice namočenih indijskih oreškov sok dveh pomaranč (približno pol skodelice) 1/2 skodelice kokosovega mleka 1/4 skodelice agavinega sirupa 1 čajno žličko vanilje 4 jedilne žlice surovega kakava

www.prema.si

november/december 2012, številka 5| www.stotka.net| Stotka ST47_27.pdf 27

27

16.11.2012 19:03:37

100naURORECEPTI

višenj) ter postavimo za nekaj ur v hladilnik (najbolje čez noč) ali za približno uro v zamrzovalnik.

Za pripravo polivke potrebujemo: 9 češenj ali višenj (lahko zamrznjenih) 1 datelj medjool 1 jedilno žlico kokosove maščobe Pripravimo še polivko iz češenj (ali višenj), tako da vse sestavine v mešalniku premešamo do gladkega.

Dodatno potrebujemo: 1 skodelico razkoščičenih češenj ali višenj (lahko zamrznjenih) 1/2 skodelice nastrgane čokolade Naribamo čokolado (ki jo lahko po želji tudi sami pripravimo) ter tortico poljubno okrasimo s češnjami oziroma višnjami, naribano čokolado in češnjevo polivko.

Tortica zdrži v hladilniku do tri dni.

Anja Horvat Jeromel

Recept za presno torto temni gozdiček Za pripravo kreme potrebujemo: Za pripravo spodnje plasti 1/2 skodelice alge irish moss potrebujemo: (irskega mahu) 1 skodelico mokre mandljeve 1/2 skodelice mandljevega mleka pulpe 1,5 skodelice mandljevega mleka 1 skodelico orehov 1/2 skodelice navadnih datljev 4 datlje medjool (veliki) 2 jedilni žlički mandljevega masla ščep soli ščep soli ščep vanilje ščep vanilje v prahu 3–4 jedilne žlice kakava v prahu agavin ali javorjev sirup 2–3 jedilne žlice agavinega 1/2 skodelice kokosovega olja sirupa zamrznjene češnje ali višnje Algo irish moss dobro speremo Najprej v mešalniku zmeljemo man(vsaj v desetih vodah), nato jo dlje s tremi skodelicami vode, da namočimo za 24 ur v hladno vodo dobimo mandljevo mleko. Tekočino in damo v hladilnik. Pred uporabo nato precedimo skozi krpo. Mleko vodo odlijemo, irish moss damo v shranimo za kremo, mandljevo mešalnik, prelijemo z mandljevim pulpo (ostanek) pa dodamo zmletim mlekom in zmešamo do gladkega. orehom, datljem, soli, vanilji, kakavu Dodamo še vse preostale sestavine in agavinemu sirupu ter premešamo in močno zmešamo v mešalniku. v mešalniku, da dobimo tortno podKo je masa gladka, dodamo tekočo lago. To podlago poravnamo v tortni kokosovo maščobo in na hitro premodel. Nanjo zložimo razkoščičene mešamo. Kremo zlijemo na spopolovičke češenj ali višenj. dnjo plast testa in češenj (oziroma

28 Stotka |www.stotka.net| ST47_28.pdf 28

november/december 2012, številka 5

16.11.2012 19:04:02

Zdrav in

Anja Horvat Jeromel

dober tek

Za sladkorne bolnike: dva slastna recepta Recept za marelične tablice Sestavine: 1/2 skodelice nasekljanih suhih marelic (namočene za 1 uro) 1/2 skodelice mandljev 3 jedilne žlice namaza iz mareličnih jedrc 1/2 čajne žličke cimeta v prahu 1/3 skodelice kokosovega olja marelična voda V mešalniku zmeljemo mandlje, nato dobljeni mandljevi moki dodamo suhe marelice (brez vode), datlje, namaz mareličnih jedrc, cimet in kokosovo olje. Vse skupaj dobro premešamo, da se masa poveže. Po potrebi dodamo nekaj vode od namočenih marelic.

V pekač na dno podložimo peki papir, nato nanj z žlico zgladimo maso ter postavimo v hladilnik. Ko se masa nekoliko strdi, jo s peki papirjem vzamemo iz pekača in narežemo na poljubno velike tablice. Posamezne zavijemo v peki papir ter shranimo v hladilniku, kjer se obdržijo tudi teden dni. Če pa imamo doma sušilnik, jih lahko tudi posušimo, da dobimo bolj hrustljavo različico. S sušenjem jim podaljšamo tudi obstojnost.

je sladil. Sladkost ji dajejo suhe marelice, ki pri sladkornih bolnikih niso med prepovedanimi živili, temveč med tistimi, ki naj bodo redko na jedilniku, pravi Jeromelova. Sladica vsebuje tudi veliko zdravih maščob. Koristna sestavina pa je cimet, ki nam pomaga uravnavati količino sladkorja v krvi, kar je še posebej pomembno za sladkorne bolnike, da jim pomaga vzdrževati stabilno raven.

Ta sladica je primerna tudi za sladkorne bolnike, saj ne vsebu-

Načeloma so vsi navedeni recepti v manjših količinah primerni tudi za diabetike, saj od sladil vsebujejo le suho sadje, agavin in javorjev sirup. Pri vseh receptih je mogoče javorjev sirup popolnoma nadomestiti z agavinim, ki ima nizek glikemični indeks in je primeren za diabetike, če se želijo posladkati ob posebnih priložnostih. Med diabetiki je tudi vse bolj priljubljeno sladilo kokosov sladkor, ki ga pridobijo iz kokosovih cvetov.

Ima zelo nizek glikemični indeks in ne povzroča močnega nihanja sladkorja v krvi. S kokosovim sladkorjem lahko nadomestimo tudi sladila v drugih sladicah in jih tako spremenimo v še bolj primerne za sladkorne bolnike.

Nežni pralineji iz bele čokolade Sestavine: 1/2 skodelice kakavovega masla 1/2 skodelice drobno mletih mandljev 1/3 skodelice sladkorja iz kokosovi cvetov pest goji jagod lupina naribane ekopomaranče

Stopimo kakavovo maslo. Lahko ga naribamo in ga damo v kozarec, tega pa v mlačno vodo. Ali pa ga damo v sušilnik na največ 45 stopinj. V mešalniku drobno zmeljemo mandlje. Nato prilijemo sladilo (sirup) in stopljeno kakavovo maslo. Dobro zmešamo, da dobimo tekočo belo kremo. Ročno vmešamo še goji jagode in naribano pomarančno lupino. Stotka

www.prema.si

november/december 2012, številka 5| www.stotka.net| Stotka ST47_29.pdf 29

29

16.11.2012 19:04:36

Irena Herak

100naURO LASJE

Med in jajce ne bosta ustavila škarij Lasje pozimi zaradi velike razlike med zunanjimi in notranjimi temperaturami lahko pokajo kot koža, zato jih zaščitite.

Barbara Škrinjar

barbara.skrinjar@stotka.net

V

teh dneh, ko je zunaj mraz, moramo pred njim zaščititi tudi svoje lase. Vsak dan pozimi odhajamo iz toplega prostora, kjer sta centralna kurjava in suh zrak, ven, na mraz. Gre za velike temperaturne razlike in lasje, ki so iz beljakovin, potrebujejo zaščito. »Če denimo rok ne

negujemo, nam koža poka, se suši. Enako je pri laseh.

Res pa je, da pogosto bolj skrbimo za kožo, si redno mažemo roke, na lase pa pozabimo,« pravi izkušena frizerka Polona Puhar, ki s strankami dela že 26 let. Še vedno je pri nas zelo veliko ljudi, ki za nego las uporabljajo le šampon. »Že zgolj uporaba regeneratorja bi pripomogla k bolj

30 Stotka |www.stotka.net| ST47_30.pdf 30

nahranjenemu lasišču in seveda tudi lasu,« meni Puharjeva. Kot trdi, je pri laseh kemija vedno prednost, ne slabost.

Pri barvanih laseh je rumenjak premalo Zadnje čase se ljudje vse bolj obračajo k naravi in tudi pri negi las posegajo po naravnih pripravkih.

Puharjeva se strinja, da

je ekološka kozmetika dobra, a opomni, da včasih domači pripravki za nego las niso dovolj. Še zlasti pri barvanih laseh. Ker s starostjo las začne izgubljati pigment in naravna barva lasu izginja, si vse več ljudi lase barva, tudi moški. »Pri tem las s kemičnim procesom odpremo, odpremo osnovno plast, kutikulo, odpremo vezi, znotraj

november/december 2012, številka 5

16.11.2012 19:11:14

nastanejo luknjice, lasu vzamemo proteine in te je treba nekako nadomestiti,« pravi Puharjeva, ki meni, da samo jajčni rumenjak in med za nego nista dovolj. Živimo namreč v zelo onesnaženem okolju in dejstvo je, da si s kemijo pri negi las lahko zelo pomagamo. »Včasih so si res lahko pomagali z jajčnim rumenjakom, saj niso uporabljali tako invazivnih barv,« pojasnjuje Puharjeva.

Lasje so odsev telesnega zdravja Polona Puhar se je v svoji dolgoletni karieri prepričala, da se na laseh pozna zdravje celotnega telesa. »Ljudje pogosto pozabljamo piti, tudi posledice nepravilne prehrane se na lasu in lasišču opazijo.

Na las vplivajo hormonske spremembe in tudi različna psihofizična stanja, stres …« pravi. In če je razlog za poškodbe na laseh v prehrani, pomanjkanju vitaminov ali drugih snovi, bi svetovala, da ljudje poiščejo strokovno pomoč in najprej uredijo prehrano oziroma zdravstvene težave, ker v tem primeru nobeno sredstvo, ki bi ga dajali na lase, ne bi odpravilo omenjenih težav.

ZANIMIVOSTI V recesiji v modo prihajajo bogatejše, glamuroznejše pričeske.

Uspešne zrele ženske (zlasti v tujini) imajo doma lasulje iz naravnih las, ki so odličen nadomestek dobrega frizerja, ko jim primanjkuje časa.

Voda, morje, sonce, limona so za lase naravni peroksidi, ampak frizerji ne priporočajo njihove uporabe, saj uničujejo lase.

Kana je rdeče naravno barvilo, s katerim so pred dva tisoč leti barvali preproge, zahodni svet pa si z njim barva lase.

Pri uporabi barve za lase je dobro najprej na roki narediti preizkus za morebitno alergijo.

Preprost preizkus, kdaj je treba na striženje, lahko opravite sami.

Počešite umite in negovane lase. Kjer se glavnik ustavi, so lasje uničeni. Treba jih bo ostriči.

naj lase vedno umivamo po potrebi. »Pri tem ni velike filozofije,« pravi. »Lahko tudi vsak dan, z uporabo primernega šampona in drugih pripomočkov za takšno nego,« meni. Suhi šamponi in drugi preparati so le začasna rešitev, saj vode ne morejo nadomestiti.

Pri športnih dejavnostih in drugih naporih je treba lase negovati še dvakrat bolj.

Predvsem pozimi, ko pogosto uporabljamo pokrivala, lahko ti dodatno povzročajo izločanje iz žlez lojnic.

Ob izpadanju las k zdravniku Z leti se pri ženskah zaradi hormonskih sprememb vse bolj pojavlja tudi izpadanje las. Pri moških pa je plešavost pogosto genetsko pogojena. Puharjeva pravi, da se pravi frizerji s to težavo ne ukvarjajo in se tudi ne smejo, saj so za to pristojni zdravniki. »Če frizer opazi kakšne značilne spremembe na lasišču ali zazna čezmerno izpadanje las, mora stranko opozoriti in jo napotiti k zdravniku. Smo ozaveščeni in tega ne prevzemamo nase,« pove Polona Puhar.

Estetska kirurgija ima nekaj posrečenih rešitev Z različnimi preparati, ki obljubljajo zaviranje izpadanja las in celo novo izraščanje, ter s presaditvami se ukvarja estetska kirurgija. Ta je zelo napredovala in številni si lahko z njo zelo pomagajo. Puharjeva, ki takšne metode podpira, pravi, da je imela priložnost videti nekaj zelo posrečenih rešitev in nekaj zadovoljnih strank, kar se ji zdi pri vsem najpomembnejše. Stotka

Škarje kot zdravilo Edino pravo zdravilo za uničene lase pri frizerju so škarje. »Ko so lasje poškodovani, jih ne moremo več rešiti, samo škarje lahko zares popravijo škodo,« meni Puharjeva.

Preprost preizkus, kdaj je treba na striženje, lahko opravite sami. Počešite umite in negovane lase.

Kjer se glavnik ustavi, so lasje uničeni. Treba jih bo ostriči.

Thinkstock

Športniki si morajo pogosteje umivati lase Kako pa je z umivanjem las? Naša sogovornica pravi, november/december 2012, številka 5| www.stotka.net| Stotka ST47_31.pdf 31

31

16.11.2012 19:11:06

100naUROVRT

S so

Sergeja Mulej stotka@stotoka.net

J

esenska dela na vrtu so večinoma opravljena. Vrtičkarski navdušenci zlagoma že načrtujemo novo sezono — kaj bomo sadili in kakšna semena bomo uporabili.

Semenarjenje je lahko za vrtičkarje prav poseben izziv. Naše babice so to delo odlično obvladale, nas pa je porabniška družba naučila, da se semena dobijo v trgovini. Pa ni res. Kot povsod po svetu se tudi pri nas pospešeno organizirajo mikrosemenske genske banke, ki si prizadevajo za ohranitev starih semenskih sort, prilagojenih lokalnemu okolju.

Da ne bomo lačni Fanči Perdih iz društva Varuhi semen, ki se z ljubeznijo in velikim čutom odgovornosti posveča ohranjanju in vzgoji za naša tla odpornih in rodnih sort, pravi, da je kar 90 odstotkov celotne semenske pridelave v rokah nekaj multinacionalk. Z vzgojo hibridov si povečujejo dobiček in na trgu vzpostavljajo monopol nad semenskim materialom, zato postajamo vse bolj odvisni od ponudbe velikih semenarskih hiš. V trgovinah je na voljo veliko hibridov, vendar vam ti ne dajejo možnosti lastne pridelave semena.

Oziroma rastlina, ki bo zrasla iz semena hibrida, ne bo rodila. Poleg tega je velika verjetnost, da bo dala sortna rastlina, ki je prilagojena mikrolokaciji, v izrednih razmerah, kot je na primer suša, veliko boljši pridelek kot hibrid.

Ohranjanje starih lokalnih sort Princip lokalnih semenskih knjižnic zato temelji na varovanju, ohranjanju in

Kar 90 odstotkov svetovne semenske pridelave je v rokah nekaj multinacionalk, ki si z vzgojo hibridov povečujejo dobiček in monopol nad semenskim materialom. Ne pozabite, gre za hrano. Že poznate varuhe semen, ki bedijo nad lokalno prilagojenimi sortami?

spodbujanju vnovične pridelave starih sort rastlin, ki so lokalno prilagojene našim podnebnim razmeram in namenjene prehrani ljudi. Semenski material se hrani v arhivskih prostorih knjižnice, ki omogočajo dolgoživost semena.

Semena iz knjižnice potujejo v roke posameznikov, ki kot varuhi prevzamejo skrb za določene sorte, s semenom ravnajo odgovorno in poskrbijo, da se semena vračajo v knjižnico. Tako so semena dana v izmenjavo zainteresiranim vzgojiteljem. Samo tako bomo ohranili stare slovenske sorte vrtnin, žita, zelenjavnih in sadnih vrst.

Sadike iz rastlinjakov so v naravi kilave Tudi v Sloveniji potrebujemo odpornejša semena

32 Stotka |www.stotka.net| ST47_32.pdf 32

november/december 2012, številka 5

16.11.2012 19:13:17

Sergeja Mulej

Semena so novodobno zlato

november/december 2012, številka 5| www.stotka.net| Stotka ST47_33.pdf 33

33

16.11.2012 19:14:00

100naUROVRT

Kako pridelati seme fižola Najpreprosteje je semeniti stročnice (fižol, grah), ki so večinoma samoprašne. Za seme izberemo najlepše, največje in zdrave stroke, ki so prvi obrodili. Oberemo jih takoj, ko se posušijo, da preprečimo morebitne okužbe. Seme posušimo na zraku in shranimo v papirnati ali platneni vrečki. Sama seme čez zimo pustim v lopi, kjer pomrznejo morebitna jajčeca fižolarja. Nekateri pa seme dajo za teden dni v zamrzovalnik, ga spet posušijo ter potem hranijo v temnem, suhem in mrzlem prostoru.

Ideje za vrtičkarsko darilo

Stotka

34 Stotka |www.stotka.net| ST47_34.pdf 34

Sergeja Mulej

Za rast brez izdatne pomoči Semena in rastline so kot otroci. Če jih bomo preveč ujčkali in namesto njih opravili tudi tisto, kar bi zmogli sami, bodo v neugodnih razmerah nenehno iskali našo pomoč.

Tega pa menda nočemo, kajne?

Klimatske razmere v Sloveniji za vzgojo vrtnin niso najugodnejše in veljajo za robustne. In prav na take razmere moramo navaditi rastlino, da bo naredila svojemu okolju primerno seme in bomo v njenih plodovih lahko dolgo uživali. Fanči Perdih nas poziva, naj poskusimo vsaj enkrat v življenju sami pridelati svoje seme. Da bomo znali potem ceniti tisto, kar seme nosi v sebi, pravi.

S

Kisanje zelja in repe na okenski polici

e vam zdi, da nimate ustreznih razmer za kisanje zelja ali repe? Naribajte jo, posolite, spravite v kozarce za vlaganje in kakšen teden pustite na kuhinjskem oknu. Vse se skisa, vse je uporabno. Pomembno je le, da kozarcev ne zatisnete do konca. Podnje postavite kuhinjsko krpo, da bo odvečna tekočina prek pokrovčka odtekla.

Ko bo odteklo vse, bo repa ali zelje skisano. Takrat zamašite pokrovčke do konca ali takoj porabite in dajte v kisanje naslednje naribančke.

Enako velja za domač jabolčni kis. V aparatu za sočenje stisnite jabolčni sok, prelijte ga v kozarec za vlaganje in ne zatisnite pokrovčka.

Sok kmalu zavre, odstranite peno in naprej kisajte do primerne kislosti.

Stotka

Č Sergeja Mulej

rastlin, ki bodo sposobne preživeti tudi v zahtevnejših podnebnih razmerah in bodo znale brez dodatne pomoči samostojno črpati hranilne snovi iz nižjih plasti zemlje ter za preživetje ne bodo potrebovale dodatnih pesticidov in herbicidov. Pomena zdravega semena se kot vrtičkarica čedalje bolj zavedam, saj nisem edina, ki je že naletela na semena večjih semenarn, ki so slabo klila ali dala kilavo zelenjavo. Tudi sadike, ki so bile vzgojene v rastlinjakih v optimalnih razmerah, se na naših vrtovih velikokrat obnašajo drugače kot v ugodnih razmerah, v katerih so klile.

e ste bili pridni pri pripravi ozimnice, lahko svoje najbližje obdarite s kozarcem iz lastnega shranka.

Zadostujeta že primerno izrezan krog darilnega papirja, lahko tudi navadnega papirja za peko, in rafija za zavezovanje sadik.

Tudi navadna vrv je lahko dekorativna.

Stotka

november/december 2012, številka 5

16.11.2012 19:14:13

Kdo nosi zlata jajca?

V tematski izdaji revije Manager

100 najbogatejših Slovencev 2012 so predstavljeni številni novi obrazi in zanimive spremembe na lestvici.

Že v prodaji!

Kdo se bliža rekordu lestvice / Zgodbe bogatašev iz prve roke Kdo so novinci in koga ni več / Kdo je kar za štirikrat povečal premoženje Najodmevnejša številka revije Manager bo na voljo v vaši prodajalni časopisov, večjih nakupovalnih središčih in na bencinskih servisih.

Več informacij: 080 15 80 http://manager.finance.si/najbogatejsi-narocam

ST47_35.pdf 35

16.11.2012 19:14:31

100naUROVID

Znebite se očal!

Pogosto je rešitev za starostno težavo z vidom manjši operativni poseg, ki pa pomembno izboljša kakovost življenja.

Manja Pušnik

manja.pusnik@stotka.net

O

Kristina Mikek pojasnjuje, da se lahko siva mrena pojavi že prej kot v zrelih letih – če ima nekdo v družini sivo mreno, je namreč velika verjetnost, da to očesno bolezen dobijo otroci, in to že pred starostnim obdobjem. Posameznik to prepozna po slabšem, meglenem vidu, pozneje se pojavijo težave ponoči in bleščanje pri močni svetlobi, pojavi se tudi dvojni vid. »Pri nekaterih se zaradi sive mrene lahko spremeni dioptrija, saj ta navadno povzroči minus dioptrijo. Pri zelo napredovani obliki pa lahko posameznik zaznava samo še svetlobo,« pojasnjuje Mikekova. Starejši ljudje se za operacijo sive mrene najpogosteje odločajo, ko spoznajo, da ne bodo več dobili potrdila za podaljšanje vozniškega dovoljenja.

Operacija ni več bavbav Operacija sive mrene poteka ambulantno, bolnik lahko pred operativnim

Shutterstock

česna leča z leti postaja bolj toga, spreminja se njena oblika in sposobnost, da lomi svetlobo, je vse manjša, pravi doktorica Kristina Mikek, oftalmologinja iz očesnega centra Morela okulisti. Kako prepoznati težave z vidom, kdaj se je pametno odločiti za operacijo?

Od 1.600 do 1.900 evrov stane operacija z multifokalno lečo.

Operacija sive mrene je brezplačna.

posegom uživa hrano in vzame vsa predpisana zdravila. »Pred operacijo v oko nakapamo kapljice za širitev zenice, operacija traja od 15 do 30 minut, odvisno od zahtevnosti.

Po posegu gre operirani domov,« pravi doktorica Kristina Mikek.

Gre za eno najuspešnejših operacij, saj pred operacijo posameznik ne vidi, potem pa, če je oko sicer zdravo, spregleda. Kot pri vsakem posegu v medicini so možni tudi zapleti, ki pa jih s pravilnim zdravljenjem lahko omilijo. »Pomembno je, da imamo realna pričakovanja. Nekateri ljudje

36 Stotka |www.stotka.net| ST47_36.pdf 36

obeh očesih hkrati, oftalmologi se za to odločajo pri starejših ljudeh, ki težko dobijo prevoz ali pa so gibalno ovirani. »To so sicer najbolj zadovoljni bolniki,« pravi Mikekova.

Operacija sive mrene, če gre za samoplačniško storitev, stane 1.100 evrov (tu gre predvsem za bolnike iz tujine, ki nimajo zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji). Večino operacij opravijo na zdravniško napotnico, saj poseg plača zavod za zdravstveno zavarovanje.

s sivo mreno, ki jih operiramo, se tako znebijo tudi dioptrije za daljavo in kar naenkrat ne potrebujejo več očal,« pojasnjuje Mikekova. Bolnik med operacijo vse čuti, vendar ne boli, ves čas operacije spremlja močno svetlobo, ki ga na začetku moti, potem pa se nanjo navadi.

Kirurg ga nenehno spodbuja in tako je poseg lažji, pravi. Bolniki boljše vidijo že pozno zvečer ali prvi dan po operaciji.

Operacija z multifokalnimi lečami Ker pa po 40. letu starosti očesna leča postaja vse bolj toga, za branje in delo na bližini potrebujemo še bližinska očala. Če ima posameznik poleg dioptrije za bližino še dioptrijo za daljavo, ima navadno dvoje očal – za daljavo in bližino. Gre za tako imenovana progresivna stekla. »V novejšem času gre za mehke prehode med eno in drugo dioptrijo in zato se ljudje nanje lažje navadijo. Vsekakor pa se nekateri na taka očala ne morejo navaditi,« pojasnjuje Mikekova.

Odstranitev sive mrene krije zavarovalnica Operacijo sive mrene lahko opravijo tudi na

V takem primeru je možna rešitev operacija z multifokalno lečo. Tako se ljudje znebijo očal za daljavo in za bližino.

november/december 2012, številka 5

16.11.2012 19:21:04

Življenje se ji je spremenilo

Irena Herak

Irena Kumer, 54 let, je imela nekaj časa težave z očmi, bila je daljnovidna in kratkovidna. »Obiskala sem kar nekaj okulistov, porabila kup denarja in vsakič, ko sem dobila nova očala, z njimi nisem bila zadovoljna. Še vedno nisem videla tako jasno, kot bi si želela oziroma bi morala videti.

Spraševala sem se, ali je morda z mano kaj narobe, da zdravnikom ne znam razložiti, kaj me muči,« pravi Kumerjeva. Njena dioptrija (pred operacijo) je bila 3,5 za daleč in skoraj 5 za blizu, kar je seveda pomenilo, da je uporabljala očala za blizu in daleč. Na bifokalna očala se nikakor ni morala privaditi, poleg vsega je imela še astigmatizem. Na specialističnem pregledu pri oftalmologinji Kristini Mikek pa se je izkazalo, da ima Kumerjeva sivo mreno, zato se je januarja odločila za operacijo. »Očitno sem sivo mreno imela že nekaj časa, saj nihče od okulistov ni pomislil, da bi bil lahko to vzrok moje slabovidnosti,« pojasnjuje.

Operacija ni bila boleča, ji je pa povsem spremenila življenje. »Kakovost mojega življenja je zdaj veliko večja, očala imam le še v torbici, za delo jih sploh ne potrebujem,« pravi Irena Kumer.

november/december 2012, številka 5| www.stotka.net| Stotka ST47_37.pdf 37

37

16.11.2012 19:21:04

100naUROVID

Lenart Zore

Kristina Mikek, oftalmologinja iz očesnega centra Morela okulisti, pravi, da operacija sive mrene sploh ni boleča in poteka ambulantno, bolnik pa »spregleda« že naslednji dan.

38 Stotka |www.stotka.net| ST47_38.pdf 38

november/december 2012, številka 5

16.11.2012 19:21:22

so po operaciji manj odvisni od očal, morda jih potrebujejo za določena opravila, kot je delo z računalnikom.

Cena operacij z multifokalno lečo je odvisna od tipa leče, ki jo vstavijo v oko, če gre za astigmatizem, pa je cena operacije dražja. Stane od 1.600 do 1.900 evrov za eno oko.Stotka

Barbara Reya

»Priporočamo jo posameznikom po 40. letu, ki imajo starostno spremenjeno očesno lečo ali pa že sivo mreno. Gre za operacijo, ki je popolnoma enaka operaciji sive mrene, le da je leča, ki jo vstavimo v oko, narejena tako, da se znebijo dioptrije za daljavo in za bližino,« pravi doktorica Kristina Mikek. Ljudje

So očala, kupljena v drogerijah, primerna?

Na policah številnih trgovin, v drogerijah in celo poštnih poslovalnicah prodajalci ponujajo vse vrste korekcijskih očal – za daleč in blizu. Zanimalo nas je, kaj o tem meni doktorica Kristina Mikek. Pravi, da ni pomembna cena očal, razlika je v kakovosti stekel. »Če cenejša očala uporabljamo samo za neko kratkotrajno opravilo, potem ni težav. Če pa z njimi delamo ali beremo, je že vprašanje,« še pojasnjuje Kristina Mikek.

Znanstvenica bom. »Mami nas je peljala na obisk v njeno službo. Zaposlena je v Leku, kjer delajo zdravila za bolne otroke in odrasle. V njeni službi smo srečali prijazne ljudi, ki so nam pokazali zanimive eksperimente.

Takšne, ki jih še nikoli nisem videla.

Velikokrat sem razmišljala, kaj bom, ko bom velika. Morda športnica ali glasbenica. A najrajši bi bila to, kar je moja mami. Znanstvenica bom.«

Lek farmacevtska družba d.d., Verovškova 57, 1526 Ljubljana, Slovenija l www.lek.si

november/december 2012, številka 5| www.stotka.net| Stotka ST47_39.pdf 39

39

16.11.2012 19:21:22

100naURO SLUH

Kako glasno poslušate radio?

V svetu je kar 250 milijonov naglušnih, a je ta težava za številne še prevelik tabu, da bi obiskali specialista.

Manja Pušnik

manja.pusnik@stotka.net

T

ežave s sluhom so lahko prirojene, povezane z vnetji, jemanjem zdravil, ki poškodujejo notranje uho, posledica izpostavljenosti hrupu ali posledica poškodb. »Lahko pa so povezane tudi s starostjo,« pravi doktor Janez Rebol, specialist otorinolaringologije z Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.

Skoraj polovica 75-letnikov ima težave s sluhom Naglušnost je najpogostejša čutna pomanjkljivost pri človeku, pravi doktor Rebol in dodaja, da je izguba sluha na tretjem mestu kroničnih sprememb za artritisom in arterijsko hipertenzijo.

Ocenjuje se, da je v svetu 250 milijonov naglušnih.

Moški imajo pogosteje težave s sluhom kot ženske. »V ZDA se z izgubo sluha spopada 18 odstotkov ljudi, starih od 45 do 64 let, 30 odstotkov v starosti med

Thinkstock

Doktor Rebol pravi, da gre pri starostni naglušnosti za spremenjene procese v zaviti cevki oziroma delu ušesa, ki mu rečemo polžek.

Spremenijo se čutne celice in živčni elementi. Na začetku se začnejo spremembe v bazalnem delu polžka, kar povzroči izgubo sluha v visokih frekvencah. Prav te visoke frekvence pa pogosto določajo pomen besed.

»Če na sobni jakosti ne slišite radia ali televizije ali pa imate težave pri razumevanju sogovornika, je smiselno obiskati zdravnika,« pravi doktor Janez Rebol iz UKC Maribor.

40 Stotka |www.stotka.net| ST47_40.pdf 40

65 in 74 let, po 75. letu pa že kar 47 odstotkov ljudi, pri nas je verjetno podobno,« ocenjuje Rebol, ki postreže še s podatkom, da ima motnje sluha v ZDA približno 28 milijonov ljudi.

S staranjem populacije bo število naglušnih še raslo. V svetu je bilo do zdaj zaradi gluhosti ali težke naglušnosti vstavljenih približno 190 tisoč polžkovih vsadkov, v Slovenji pa približno 300. Še vedno je to tabu Zanimalo nas je, ali drži, da velika večina ljudi zelo pozno obišče specialista oziroma da naglušnost ostaja tabu. Doktor Rebol odgovarja: »Verjetno bo to držalo. Je pa to tudi odvisno od služ-

be in razmer, v katerih so naglušni. Nekateri bolniki so močno zainteresirani za slušno rehabilitacijo, predvsem kadar trpita njihovo delo in komunikacija.« Dodaja, da lahko stroka danes ponudi rešitev za vsako vrsto naglušnosti. Kljub temu pa se zgodi, da bolniki, ki so primerni za nošenje slušnega aparata, tega odklonijo.

Le 20 odstotkov tistih, ki so primerni za nošenje slušnega aparata, ga tudi sprejme, pravi doktor Janez Rebol.

Naj vas naglušnost ne izolira Naglušni slabše interpretirajo zvoke, ki se pojavljajo v govoru, in imajo zato težave pri komunikaciji ali

november/december 2012, številka 5

16.11.2012 19:23:36

N I

Vse več mladih ima težave s sluhom

pa se ji izogibajo. Prav tako ne obiskujejo prireditev in se lahko začnejo izogibati družbi, kar lahko vodi v socialno izolacijo. Pri mlajših se lahko pojavijo motnje pri razvoju govora, težave pri izobraževanju, s tem imajo tudi manj možnosti za zaposlitev. Zato je rehabilitacija naglušnih pomembna v vseh starostnih skupinah. »Obisk specialista je vsekakor smiseln, ko na sobni jakosti

Thinkstock

S staranjem prebivalstva bo število naglušnih raslo. V svetu je bilo zaradi gluhosti ali težke naglušnosti vstavljenih približno 190 tisoč polžkovih vsadkov, v Slovenji pa le približno 300. ne slišimo radia ali televizije ali pa imamo težave pri razumevanju sogovornika,« poudarja Janez Rebol in pojasnjuje, da je naglušnost lahko povezana s sladkorno boleznijo, hiperlipidemijo, aterosklerozo in slabšo funkcijo ščitnice ter arterijsko hipertenzijo.

Kmalu testi sluha tudi na spletu V razvitem svetu že obstajajo presejalni testi za

Težave s sluhom ne prizadenejo le starejših, temveč je tveganje čedalje večje tudi med mladimi. Strokovnjaki opozarjajo, da gre vzrok iskati predvsem v poslušanju glasbe s prenosnimi predvajalniki glasbe in slušalkami.

Po rezultatih pilotne študije v Sloveniji okoli 18 odstotkov od 420 anketiranih srednješolcev uporablja prenosne

predvajalnike zelo pogosto, glasbo pa poslušajo pri najvišjih jakostih zvoka … Na Inštitutu za varovanje zdravja menijo, da se bo pri mladih tako povečala možnost trajnih poškodb sluha, če bodo pri takem vedenju vztrajali še nekaj let. To še posebej velja za bolj občutljive mlade posameznike.

gluhost pri otrocih, kar pomeni, da preventivno pregledajo celotno populacijo. Tudi pri nas so vsi novorojenci v porodnišnicah že testirani na gluhost in če se pojavi sum, da je otrok gluh ali naglušen, ga napotijo na nadaljnjo obravnavo, pojasnjuje doktor Rebol.

Ker se populacija stara, se pojavljajo želje po presejalnih testih tudi za starejše. »Obstajajo vprašalniki, ki se nanašajo na razumevanje

družine, šepeta, drugih sogovornikov, televizije, radia in razumevanja v hrupnejših okoljih, kot je restavracija. Ob slabšem rezultatu posameznika napotijo k audiologu. Rebol pravi, da so tudi predlogi, da bi bolniki lahko po spletu dostopali do spletnega naslova, kjer bi preverjali svoj sluh pri različnih jakostih in frekvencah. Včasih tudi prodajalci slušnih aparatov ponujajo testiranje sluha. Stotka

Ne pozabite ...

... kako pomemben je sluh v našem življenju.

SLUŠNI APARATI NEUROTH

NEUROTH - 15x v Sloveniji Info telefon 01/422 84 23

ST47_41.pdf 41

WWW.NEUROTH.SI

16.11.2012 19:24:11

100naUROLJUBLJENČKI

Bankirjevih osem Klemens Nowotny, predsednik uprave banke Raiffeisen, se najbolje počuti ob četici svojih bernskih planšarskih psov, dveh konj in dveh muc.

Manja Pušnik

manja.pusnik@stotka.net

K

lemens Nowotny ima pse že več kot 20 let. Vedno, tudi v službi, ima pri sebi dva bernska planšarska psa, samca Maxa in samico Juli, stara tri oziroma pet let. »Z ženo imava skupaj osem bernskih planšarjev, dva konja (Zeusa in Stello) in dve mački (Camillo in Pepone). Izjemno rad imam živali in uživam v njihovi družbi,« pravi Nowotny, ki med tednom namreč živi v Mariboru, konec tedna pa se z ženo vračata na avstrijsko Štajersko.

Nikoli dva iz istega legla Kako ste se odločili za osem kosmatincev? »Ko sem dobil prvega psa, sem postal pasji trener in med treningi spoznal, da človek psu ne more nadomestiti 'pasje' družbe.

Med razvojem pes nujno potrebuje intenzivno povezanost ali vsaj družbo drugih psov. Tako lahko razvije tisto 'pasjo govorico', pogosteje je v njihovi družbi, bolje se zna z njimi sporazumevati, vse to pa pozitivno

42 Stotka |www.stotka.net| ST47_42.pdf 42

november/december 2012, številka 5

16.11.2012 19:26:44

sem kosmatincev Četica osmih

bernskih planšarskih

psov družine Nowotny.

Osebni arhiv Klemens Nowotny

vpliva na njegov razvoj. Zato imam vedno najmanj dva psa,« pojasnjuje Klemens Nowotny, prvi bančnik banke Raiffeisen. Nowotny se je še naučil, da nikoli ne vzame hkrati dveh psov iz istega legla oziroma enake starosti. V tem primeru se namreč psi najprej ravnajo drug po drugem namesto po lastniku, kar pa je pri pravilni vzgoji pomembno: pes mora najprej pogledati lastnika in se ravnati po njem.

V pisarni sta pod pisalno mizo Nowotny se je s svojimi psi od začetka ukvarjal z različnimi športi in dejavnostmi, kot so spretnost, sledenje in poslušnost, dokler ni nazadnje spoznal treninga reševalnih psov. »Ni pomembno le vprašanje osnovne izobrazbe in poslušnosti psa, še pomembneje se mi zdi, da pes potrebuje tudi dolžnosti, izzive in igro, kar mu pomaga pravilno usmeriti energijo in ostane zdrav,« pojasnjuje. »Lahko rečem, da se moji psi počutijo dobro, so sproščeni, radi delajo in so lepo vzgojeni – tudi v pisarni, kjer obiskovalci včasih sploh ne opazijo, da sta v prostoru psa pod pisalno mizo,« pravi. Zelo pomembno je psa, ne glede na velikost in pasmo, naučiti vedenja v družbi in uskladiti njegovo življenje z ljudmi oziroma živalmi v njegovi okolici.

november/december 2012, številka 5| www.stotka.net| Stotka ST47_43.pdf 43

43

16.11.2012 19:27:18

100naUROLJUBLJENČKI

Psi so vzgajali njegove otroke Je ljubezen do psov prenesel tudi na druge družinske člane? »Seveda.

Moji trije otroci so odrasli v družbi živali: miši, zajcev, mačk, psov, kač … Živali namreč zelo pozitivno vplivajo na razvoj in vzgojo otrok, predvsem pa krepijo njihove družbene kompetence, še zlasti, kadar so pri vzgoji živali in skrbi zanje tudi sami udeleženi,« poudarja Nowotny.

... drugič spravijo v zadrego Druga zgodba je zabavnejša. S psoma se je sprehajal v gozdu blizu doma. Med sprehodom sta psa nenadoma stekla stran, kar je bilo zelo nenavadno, saj brez ukaza nikoli ne zapustita poti. Še preden se je zavedel, zakaj, je v gozdu zaslišal njuno lajanje. »Psa sta `ponosno' ležala poleg – tako smo se namreč učili v šoli – dveh zaljubljencev, me z laježem `klicala' in čakala, da pridem. Par je bil precej prestrašen in si ni upal niti premakniti. Ko sem ju zagledal, sem komaj zadržal smeh.

Razložil sem jima, sta to reševalna psa in sta mislila, da sta našla žrtvi, ki jima morata pomagati. Na koncu smo se vsi smejali in pozneje sta se tudi `rešena´ pridružila skupini reševanja s psi. Še danes se nasmejimo tej prvi `reševalni akciji' mojih psov,« je še povedal Klemens Nowotny.

Osebni arhiv Klemens Nowotny

Na dopust tja, kjer imajo radi pse Pse vzamejo tudi na dopust, saj ti najbolj trpijo, če jih družina pusti doma. »Moja psa sta vedno z menoj, to pa nekoliko zoži izbiro dopustniških ciljev.« Seveda pri Nowotnyjih vselej izberejo nastanitve in lokacije, kamor lahko vzamejo tudi živali. »Letošnji dopust sva z ženo preživela v Normandiji, kjer sva našla hišo, v kateri je bilo dobrodošlih tudi vseh osem psov.

Takšne ponudbe sicer ni veliko, severna Nemčija, Nizozemska in Francija pa so do psov zelo prijazna območja,« pojasnjuje. Stotka

Klemens Nowotny ima vedno ob sebi dva bernska planšarska psa, samca Maxa in samico Juli, stara tri oziroma pet let. Pogosto ju »skriva« v službi pod pisalno mizo. »Obiskovalci včasih sploh ne opazijo, da sta tam,« razlaga.

Anekdoti: Enkrat mu rešijo življenje ...

Kar veliko je večjih in manjših dogodivščin s psi, pravi Klemens Nowotny. »Pred leti se je na Tirolskem na sprehodu po hribih nenadoma pojavila megla in začelo je močno snežiti. Izgubil sem orientacijo, saj je bila megla tako gosta, da skoraj nisem videl iztegnjene roke.

Zanesti sem se moral na svoja psa, zato sem jima dejal, da gremo domov. Psa sta me varno pripeljala do koče, kjer smo preživljali počitnice.«

44 Stotka |www.stotka.net| ST47_44.pdf 44

november/december 2012, številka 5

16.11.2012 19:29:24

Muce

Barbara Reya

so navdih njenim ilustracijam

Zdaj že pokojni maček ilustratorke Jelke Reichman je živel rekordnih 19 let. Ljubiteljica muc svoje mačice pogosto upodobi v knjigah.

Manja Pušnik

J

elka Reichman ima ta hip samo dva muca. Včasih jih je namreč imela več — njihova mačka je dvakrat na leto skotila kar nekaj mladičkov. »Z mladički in pozneje odraslimi muci je precej dela in tudi skrbi.

Maček se klati, stakne tudi kakšno bolezen, lahko ga povozijo. Mačke pa kotijo, kar je lahko sicer zabavno, ampak potem je treba mlade muce oddati in to ni tako preprosto,« pravi znana ilustratorka, pri kateri je živelo tudi do šest mačk, skupaj z mladički.

Muca, ki je zdaj pri hiši, je stara 15 let, maček 10, nekoč pa je Reichmanova imela mačka, ki je dočakal rekordnih 19 let. Na vprašanje, ali je ljubiteljica mačk, odgovarja: »Sem ljubiteljica vseh živali in seveda otrok,

manja.pusnik@stotka.net

Če sem zagledala mucka, sem ga odnesla domov, ga nahranila in tu je ostal. Tudi če se je kakšen priklatil k hiši, je ostal pri nas. te imam najraje. Pri odraslih pa — kakor koga.« Sicer pa, kot pravi, ni tista, za katero bi lahko rekli, da ima rada predvsem mačke.

Enajst let so imeli doma psa, pa tudi želvo in dva ježa. Ježa je še kot mladička domov prinesel sin; zunaj so mu postavili »ogradek« in zanj skrbeli tudi pozimi, a je naslednjo pomlad poginil.

Dolgo so imeli tudi želvo, vendar je tudi ta poginila. »Za vsako od teh živali

mi je bilo hudo. Zato sem sklenila, da divja žival sodi v naravo,« pojasnjuje Jelka Reichman. Njene črno-bele muce so upodobljene tudi v njenih ilustracijah. »Vse te muce, razen mačka, ki je dočakal 19 let, sem nekje pobrala. Če sem zagledala mucka, sem ga odnesla domov, ga nahranila in tu je ostal. Če se je priklatil k hiši, je prav tako ostal pri nas,« pripoveduje.

mleko, jedle pa tudi krompir in ostanke od kosila ali večerje. Takrat sploh nismo vedeli, da muce ne smejo jesti piščančjih kosti,« pripoveduje Reichmanova.

Danes njene muce niti po naključju ne jedo takšne hrane. Da, nekako so razvajene. »Zdaj skrbim za sinovo dveletno mačico, ki je navajena jesti le hrano iz konzerve, surovega mesa niti ne povoha.«

Tudi muce niso to, kar so nekoč bile Gospa Jelka je odraščala z mucami. Izhaja iz preproste družine, kjer so živeli skupaj s starimi starši, imeli majhen vrt in seveda tudi — muce. »Takrat ni bilo mačjih briketov in posebne hrane v konzervah, zato so muce jedle vse in niso bile tako rejene kot zdaj. Pile so

Pa ji je všeč tudi mačji značaj? »Muce oziroma ves mačji rod — od levov, tigrov in pum — mi je po estetski plati najlepši. Pri psih pa je tako: nekatere pasme so mi všeč, druge ne. Muce so izjemno gracilne in graciozne in tudi miške znajo premetavati s prav posebno, meni ljubko eleganco,« še pravi Reichmanova. Stotka

november/december 2012, številka 5| www.stotka.net| Stotka ST47_45.pdf 45

45

16.11.2012 19:28:05

100naUROPOČUTJE

Ah, to

vreme!

»

V

remenske spremembe čuti veliko ljudi.

Včasih je vpliv vremena spodbuden, ob intenzivnejših procesih v ozračju pa obremenilen,« pravi Tanja Cegnar, znana meteorologinja in strokovnjakinja za biovreme iz agencije za okolje. Človeški organizem se na spremembe vremena odziva prek vegetativnega živčevja, ki tudi sicer skrbi za nenehno prilagajanje spremembam v temperaturi, vlagi in sevanju v okolici. Prilagajanje večinoma poteka tako, da se ga niti ne zavedamo. »Ko se ga zavemo, je naše telo že precej obremenjeno, in to se navadno pokaže na tistem delu telesa, kjer smo najbolj ranljivi,« pravi.

Med najznačilnejše odzive sodijo bolečine v sklepih in na mestih že zaceljenih poškodb, nerazpoloženost, hitrejši pojav utrujenosti ob naporu, razdražljivost, motnje spanja, depresivno razpoloženje, notranji nemir, migrene, krči, glavoboli, seveda pa tudi okrepljeni znaki že prisotnih bolezni,« dodaja. Številne raziskave so potrdile vpliv vremenskih razmer na počutje in razpo-

46 Stotka |www.stotka.net| ST47_46.pdf 46

Ali slabo vreme, megla, nizek pritisk res povzročajo utrujenost, razdražljivost, motnje spanja, depresivno razpoloženje, migrene, bolečine v sklepih? »Vse je res,« potrjujejo številne raziskave.

Manja Pušnik

manja.pusnik@stotka.net

loženje ljudi. Nekaj smo jih opravili tudi v Sloveniji.

Kaj nam torej prinašajo hladni in kratki dnevi Jeseni in pozimi nas krajši dnevi ter pogosto oblačno vreme prikrajšajo za spodbudni vpliv sončnih žarkov.

Poleg tega nas za te tudi ob sicer lepem vremenu pogosto prikrajša jutranja in dopoldanska megla ali nizka oblačnost. »Pogosti prehodi vremenskih front in tvorba ciklonov v severnem Sredozemlju so dokaj značilni za jesensko vreme, hkrati pa tudi naporni za vremensko občutljive ljudi,« pojasnjuje meteorologinja. Čeprav postaja vreme vse manj prijazno, bi bilo narobe, če bi se izogibali dejavnostim na prostem, kot so sprehodi, kolesarjenje, opravila na vrtu, in na splošno ohranjanju stika z naravo in vremenom. »Bodite na prostem, kolikor le morete, in spustite v dom redke sončne žarke ter svetlobo: ubranili vas bodo pred depresivnim razpoloženjem,« svetuje sogovornica.

november/december 2012, številka 5

16.11.2012 19:31:18

»Zelo malo je ljudi, ki ne bi verjeli, da mesec vpliva na življenje. Vendar večinoma obravnavajo le lunine mene (ščip, zadnji krajec, mlaj in prvi krajec),« pravi astrologinja Meta Malus. Tudi te so zelo pomembne, meni, vendar vplivajo drugače. »Pri počutju največ šteje, katero zodiakalno znamenje prehaja naša

nebesna sopotnica in kateri element (voda, ogenj, zemlja, zrak) mu pripada. Vsako znamenje namreč ‘upravlja’ določene dele telesa,« pojasnjuje.

Lunine mene pa občutimo najbolj na razpoloženju. »Ščip deluje na nas z nekakšno sredobežno silo: bolj impulzivni smo, laže se izpovedujemo in včasih komu zato tudi kaj

Shutterstock

Vas kaj luna trka?

preveč povemo. O mlaju je ta sila vbodna: v sebi zadržujemo občutenja, bolj nervozni smo, težave premlevamo v sebi,« pojasnjuje Malusova. In dodaja: »Seveda tudi sama nisem imuna proti luninemu tipanju. Kadar tvori meno v ognjenem znamenju (na primer v ovnu, levu ali strelcu), sem prav zoprna.«

Tudi psihologi opažajo spremenjeno vedenje bolj zadržujejo doma, so zaprti med štirimi stenami, zato so tudi samomori pogostejši,« poudarja Umek. Torej, vreme na ljudi tudi posredno vpliva.

V tujini in tudi na ljubljanski fakulteti za varnostne vede je bila pred nedavnim narejena raziskava o tem, kako vpliva vreme oziroma luna na promet, prometne nesreče in kazniva dejanja. Zanimivo je, da so bili

pridobljeni razmeroma zelo različni rezultati in precej neenotni. Nekateri so dobili pozitivne rezultate, drugi pa negativne. Pred nekaj leti so pri nas opravili raziskavo, koliko je bilo klicev na številko 113. »Izkazalo se je, da ni bilo razlik med povsem običajnimi dnevi in dnevi, ko je bila polna luna. Res pa je, da so ob polni luni klicali tisti, ki sicer vedno kličejo na številko 113. Torej tisti, ki so takrat bolj vznemirjeni in razdražljivi,« še pravi Umek.

n

Gr

oe

gl

Vreme in luna gotovo vplivata na počutje in vedenje ljudi, ugotavlja Peter Umek, profesor za kriminalistično psihologijo z ljubljanske fakultete za varnostne vede. »Nekateri ljudje so takrat bolj občutljivi, razdražljivi in depresivni, še zlasti v zimskem času. Poleg tega so tu še druge stvari, ki pa jih ne moremo pripisati le vremenu.

Dejstvo je, da se pozimi ljudje manj družijo, se

Do

me

november/december 2012, številka 5| www.stotka.net| Stotka ST47_47.pdf 47

47

16.11.2012 19:32:24

100naUROPOČUTJE

Pomanjkanje sonca povzroča sezonsko depresijo Sončna svetloba namreč omogoča vidno zaznavanje sveta, nas greje, vpliva na naše zdravje, sončno sevanje izkoriščamo tudi kot vir obnovljive energije. Ima pa tudi zelo pomembno nalogo: uravnava dnevni ritem dejavnosti in počitka, hranjenja, presnove, vpliva na čustva, delovni zagon, sproščanje spalnega hormona melatonina in hormona budnosti

kortizola. »S pomanjkanjem sončne svetlobe v zimskem času povezujejo sindrom sezonske depresije, ki je pogostejša na večjih geografskih širinah, kjer je letno nihanje moči sončnih žarkov izrazitejše kot v zmernih geografskih širinah. Pomaga obsevanje z belo svetlobo, ki je po spektralni sestavi enaka sončni svetlobi,« pojasnjuje. Vendar pa svetilke, ki jih navadno uporabljamo za razsvetljavo, nimajo enake sestave kot sončna svetlo-

48 Stotka |www.stotka.net| ST47_48.pdf 48

ba in tudi nimajo takšnega terapevtskega učinka. V tropskem pasu, kjer sije sonce vse leto, sezonske depresije ne poznajo, poudarja Tanja Cegnar.

Vreme in bolezni Zanimalo nas je tudi, ali je znanstveno dokazano, da je zaradi slabega ali neugodnega vremena lahko več bolezenskih stanj pri ljudeh. Cegnarjeva pravi, da statistika temu pritrjuje. »Nekatere bolezni so pogostejše v določenem

delu leta. Pa ne samo obolevnost, tudi umrljivost ima v zmernih geografskih širinah značilen letni potek z vrhom okoli novega leta in navadno z minimumom julija in avgusta,« pravi meteorologinja.

Začasno se lahko občutljivost pojavi ob oslabitvi zaradi bolezni, utrujenosti ali izčrpanosti oziroma ob preobremenitvi s stresom.

Ti učinki lahko povečajo razdražljivost, zmanjša-

november/december 2012, številka 5

16.11.2012 19:34:16

S pomanjkanjem sončne svetlobe v zimskem času povezujejo sindrom sezonske depresije. Pomaga obsevanje z belo svetlobo, ki je po spektralni sestavi enaka sončni svetlobi, pravi strokovnjakinja za biovreme Tanja Cegnar.

rb

ar a

R ey

a

Vreme vpliva tudi na njeno počutje. Pravi, da v času hude vročine trpi njen delovni elan in veliko prej se utrudi, kot bi se sicer. »Ob močnih in hitrih ohladitvah se odzovejo dihala, pogosto se prikrade tudi kakšen krč, ki se sicer morda ne bi. Ob zelo obremenilnih razmerah zbranost popusti nekoliko prej kot navadno. Na srečo nimam težav s spanjem, kar je pogosta težava, povezana z vremenom,« pojasnjuje Cegnarjeva. Ker poskuša vzdrževati kolikor se da ustaljen in zdrav slog življenja, hujših težav ne opaža. Vendar, kot pravi, se to lahko z leti spremeni.

Ba

Thinkstock

udniku!

Kmalu tudi na R

jo zbranost, sprožajo glavobole, povzročajo motnje v spanju, zaradi njih se hitreje utrudimo, spremenijo občutljivost na alkohol in druga zdravila. »Navadno se bolezenski znaki v vremensko obremenilnih obdobjih okrepijo, vendar različno, odvisno od vremenskega dogajanja.

Najznačilnejši primer je odziv povišanega ali nizkega krvnega tlaka,» pojasnjuje strokovnjakinja.

Vpliva tudi na zbranost V dneh, ko vreme moti zbranost, občutljivim ljudem svetuje več previdnosti.« Še zlasti pomembno je, da opozorimo na vpliv vremena na zbranost in odzivne sposobnosti takrat, ko vreme že moti omenjeno, vendar še sije sonce in nas oblačna gmota s padavinami še ni zajela,« sklene Tanja Cegnar. Stotka

... v sožitju z naravo

Okolju prijazni izdelki za zeleno prihodnost!

Ljubljana • Kajuhova ulica 45 • Premrlova ulica 1 • Maribor • Tržaška cesta 69 • www.bauhaus.si

november/december 2012, številka 5| www.stotka.net| Stotka ST47_49.pdf 49

49

16.11.2012 19:34:52

Shutterstock

100naUROALERGIJE

Leta preženejo alergije Dobra novica: Seneni nahod in alergije na živila po petdesetem postajajo vse redkejši, kažejo izsledki raziskav.

A

meriški znanstveniki so ugotovili, da imajo ljudje z leti, zlasti po petdesetem, vse manj alergij. Vse redkejši so seneni nahod in tudi alergije na živila. Temu pritrjuje tudi doktor Mitja Košnik iz Bolnišnice Golnik.

Vse manj IgE v telesu Strokovnjaki so namreč ugotovili, da z leti telo proizvaja manj protiteles, ki sprožajo alergijske reakcije. Trdijo, da se pri ljudeh, ki so dovzetni za alergije, navzočnost IgE v otroštvu povečuje, v najstniškem obdobju se stabilizira, po štiridesetem in petdesetem letu pa začne upadati.

Zato v tem starostnem obdobju alergijske reakcije niso več pogoste.

Košnik: Ta dejstva so že dolgo znana Zanimalo nas je, ali so našim strokovnjakom ti izsledki znani in kako

50 Stotka |www.stotka.net| ST47_50.pdf 50

Kaj so protitelesa IgE

Doktor Mitja Košnik pojasnjuje, da gre za vrsto protiteles, ki jih imunski sistem načeloma tvori kot odziv na okužbo s paraziti (na primer gliste). Kadar jih tvori proti snovem, kot so cvetni prah, pršice in hrana, nastane alergija. Protitelesa IgE, potem ko se nanje veže alergen (cvetni prah, hrana ...), namreč aktivirajo celice bazofilce in mastocite, iz katerih se sprostijo snovi, ki povzročijo simptome alergije.

Kako poteka ugotavljanje alergij

Doktor Košnik pravi, da je najpomembnejši pogovor z bolnikom. Tako se namreč praviloma postavi zelo močan sum na alergijsko bolezen in katera snov je najverjetneje razlog za alergijo. Sum potrjujejo s testi, najpogosteje so to kožni testi alergije, lahko pa iščejo tudi specifična protitelesa IgE v krvi.

jih komentirajo. »To so že dolgo znana dejstva.

Alergijske bolezni so posledica preveč burnega imunskega odziva, imunski sistem pa z leti peša. Starejši ljudje so na primer tudi bolj dojemljivi za okužbe, te potekajo težje, kar je tudi posledica pešanja imunskega sistema,« pojasnjuje doktor Košnik. Alergija na hrano je pogosta pri otrocih (približno šest odstotkov jih ima te težave), pri odraslih je pogostost dvoodstotna, pa še večina teh je blagih, pravi Košnik.

Jeseni in pozimi skoraj ni alergij Jesen je bolj mirna, kar zadeva alergije, saj ni cvetenja, pa tudi piki čebel in os (potem ko se končata trgatev in obiranje sadja) postajajo redkejši, pojasnjuje doktor Košnik. Seveda ostajajo celoletni alergeni, kot so pršice, spore plesni, domače živali … M. P.

november/december 2012, številka 5

16.11.2012 19:36:21

Novo!

Samo 1,90 EUR

Znanost za vse.

Zakaj bolezni srca in ožilja danes bolj prizadenejo ženske in zakaj ne gredo k zdravniku / 3 tedni brez cigarete so dovolj, da za vedno opustite kajenje / Zgodbe zaupnega telefona: »Samo vas še pokličem, potem se grem pa ubit …« / Fenomen: Kdo so ženske, ki prezrejo nosečnost

Na voljo v trafikah in bolje založenih prodajalnah časopisov.

080 15 80 narocnine@finance.si / http://medicina.finance.si

ST47_51.pdf 51

16.11.2012 19:36:02

100naUROIDEJA

Najprej so vsi

dvomljivci Bi se usedli na stol iz kartona? Ni sicer pričakovati, da bi karton iz pohištvene industrije kdaj izrinil les ali plastiko, je pa lahko izdelek iz tega materiala inovativna, uporabna in poceni popestritev vašega doma.

Barbara Škrinjar

barbara.skrinjar@finance.si

S

e še spomnite, ko so pred več kot 30 leti v pakete za novorojenčke pri nas dali tudi kartonasto zibko oziroma si jo lahko preprosto sestavil iz embalaže, v kateri so bile oblekice? Zelo redki so jo uporabili in večina ljudi še vedno ne more prek stereotipa, da je karton le ceneno potrošno blago, ki se uporablja za zaščito tistega, kar je »res vredno«, in po uporabi postane le nepotrebna navlaka. A Primož

Antloga, sicer ekonomist, danes pa umetnik, oblikovalec, karton uporablja kot osnovni material za izdelavo uporabnih kosov pohištva, kot so predalniki, stoli, mizice, zaboji za shranjevanje, različna stojala za rože, knjige. »Gre za material, prijazen do okolja, in čeprav bi ob besedni zvezi kartonasto pohištvo najprej pomislili na krhkost, pa je tudi zelo trpežno, stabilno in vzdržljivo,« pravi Antloga.

O kartonu

Lepenko so v 17. stoletju izumili Kitajci. Najprej je bila enoplastna, zato so jo v Evropi začeli uporabljati za utrjevanje moških klobukov.

Prav posebnega pomena pa so bile škatlice iz kartona za razvoj evropske tekstilne industrije, saj so jih vse od leta 1840 uporabljali za prevoz sviloprejk ter njihovih jajčec iz Japonske v Francijo ter druge dele Evrope. Okoli leta 1870 so začeli lepenko uporabljati kot embalažo za steklene predmete, da se ti ne bi poškodovali med prevozom.

Za boljšo zaščito je kmalu postala večplastna, in sicer so med dve plasti ravnega kartona stisnili eno ali več plasti valovitega papirja.

Prvo zares uporabno škatlo iz lepenke je leta 1879 izdelal Američan Robert Gair. Lepenko je izrezal tako, da se je škatla zložila v popolnoma plosko obliko. Uporabnik pa jo je nato lahko preprosto zložil po pregibih ter sestavil. S tem so škatle iz lepenke dokončno zamenjale težke lesene zaboje, ki so bili dragi za izdelavo in so tudi takrat, ko niso bili v uporabi, zavzemali veliko prostora.

52 Stotka |www.stotka.net| ST47_52.pdf 52

november/december 2012, številka 5

16.11.2012 19:38:19

Irena Herak

Primož Antloga je sicer študiral ekonomijo, a je svojo kariero povsem zapisal ustvarjanju uporabnih izdelkov iz kartona.

Špela Volčič

Bi na prvi pogled vedeli, ali so police na steni iz kartona ali iz lesa?

november/december 2012, številka 5| www.stotka.net| Stotka ST47_53.pdf 53

53

16.11.2012 19:38:14

100naUROIDEJA

Karton je kot material odkril po naključju. »Ko sem si pred leti kupil prvi glasbeni stolp, sem si iz kartonske embalaže, v katero je bil zapakiran, izdelal stojalo za zgoščenke,« se spominja. Za izdelek si je prislužil pohvale domačih in prijateljev, pa tudi prva naročila. Od takrat je to njegov poklic, delo in hobi.

Kartonaste izdelke zamenjujejo za lesene Kako pa Primoževe izdelke sprejemajo ljudje? »Etiketo cenenosti v trenutku nadomestita najprej začudenost in nezaupanje, nato pa

54 Stotka |www.stotka.net| ST47_54.pdf 54

navdušenje,« pravi Primož, ki ima z dvomljivci precej izkušenj. Omejitve v razmišljanju so presežene, ko ljudje vidijo prednosti kartonastih izdelkov, pravi. »Veliko manjša teža končnega izdelka, prilagajanje oblike in dimenzij zahtevam in željam stranke,« našteva Primož, ki vse izdelke dela ročno. To je res nekoliko zamudno, tudi cena njegovih izdelkov je zato nekoliko višja, kot bi bila, če bi bili izdelani v množični proizvodnji. Je pa njegov trud poplačan, ko ljudje najprej niso prepričani, ali so njegovi izdelki iz lesa ali ne. Prav ob našem obisku je Primož

končal izdelavo desetih kovčkov iz kartona. Velikokrat sodeluje tudi s kulturniki pri pripravi scenografskih elementov na odru ali s podjetji pri različnih promocijskih akcijah oziroma sejemskih predstavitvah.

Pa lahko s tem preživi? »Lahko.

Včasih je sicer dela manj, drugič več,« pravi Primož, pred katerim je največja sezona, saj ima največ dela vsako leto pred decembrskimi prazniki.

Konkurenca plastiki Primož doma na kartonastih stolih sedi že tri leta, je na kartonasti

november/december 2012, številka 5

16.11.2012 19:38:55

Špela Volčič

mizi, obleke ima shranjene v kartonastih omarah, pisarniški predalnik, ki ga vsak dan uporablja pri delu, pa je sploh najstarejši izdelek, ki se ga je lotil, star je več kot osem let. »Rok trajanja izdelkov je res nekoliko omejen,« prizna, a meni, da je uporabnost njegovih izdelkov konkurenčna marsikateremu klasičnemu kosu pohištva iz množične proizvodnje. »Karton vsekakor ponuja zanimivo alternativo materialom, ki smo jih pri trajnih izdelkih bolj vajeni,« pojasnjuje. Še ena prednost njegovih izdelkov je, da so precej prijaznejši do okolja. Stotka

Karton

Tudi omarice iz kartona imajo vgrajene mehanizme, s katerimi se vratca zapirajo in odpirajo.

Špela Volčič

Prilagodljiva postelja iz kartona

Avstralsko podjetje Karton Group lahko sestavljivo pohištvo iz kartona že izdeluje serijsko in ga tudi prodaja po spletu.

Uporabnost kartonaste postelje na fotografiji, za katero proizvajalec zagotavlja nosljivost do ene tone, lahko dopolnijo tudi praktični predali in nočna omarica. Postelja se lahko po potrebi uporabnika zoža ali razširi. Cena zanjo na spletu je okoli 140 evrov (brez poštnine), proizvajalec pa za kakovost jamči z enoletno garancijo. Vir: http://kartongroup.com.au

november/december 2012, številka 5| www.stotka.net| Stotka ST47_55.pdf 55

55

16.11.2012 19:39:13

100naUROLEGENDE

Ljubljanske mažoretke, skupino 32 mičnih najstnic, je ustanovila Ivica Knavs.

V spremstvu vevškega pihalnega orkestra so prvič nastopile pozimi 1981 v sprevodu dedka Mraza v Ljubljani.

Mična dekleta s palicami Manja Pušnik

manja.pusnik@stotka.net

I

vica Knavs se je kar 27 let posvečala vzgoji mažoretk in ustanovitvi mažoretnih skupin pri nas — najprej v Ljubljani, potem v drugih slovenskih krajih. Knavsova, ki zdaj šteje 86 let, je tudi nekdanja balerina ljubljanskega baletnega ansambla SNG Opere in balet, nekaj časa je bila tudi članica splitskega baletnega ansambla. Še vedno je vitalna, zgovorna, nasmejana, energična in urejena gospa z odličnim

56 Stotka |www.stotka.net| ST47_56.pdf 56

Ker so bila dekleta visoka, mlada in lepa, so pritegnila številne poglede.

spominom. Izjemno dobro skriva svoja leta in se še vedno ukvarja s športom — fiziofitnesom. Dvakrat na teden se razgibava s to sodobno vadbo za starejše, ki vključuje fizioterapevtske vaje. Vadijo skupaj z nekdanjimi mažoretkami, ki so zdaj že zakorakale v zrela leta.

Prvič ob dedku Mrazu Brez zadrege lahko rečemo, da je Ivica Knavs mati vseh mažoretnih skupin v Sloveniji. Leta 1981 je namreč

november/december 2012, številka 5

16.11.2012 19:42:42

Mg? več kot 1000 mg/l Magnezij omogoča več kot 300 različnih življenjsko pomembnih funkcij v telesu.

Donat Mg je naravna mineralna voda, ki zaradi bogate vsebnosti magnezija ugodno vpliva na presnovo maščob, beljakovin in ogljikovih hidratov, na normalno krčenje mišic vključno s srčno mišico, rast in delitev celic, delovanje živčevja, gradnjo beljakovin ter normalno rast in strukturo kosti in zob. Je najbogatejša naravna

Spomin na prvo slovensko mažoretno skupino iz albuma Ivice Knavs.

mineralna voda z magnezijem na svetu (več kot 1000 mg/L).

Kočevju, Cerknici, Logatcu, Hrastniku in Novi Gorici,« pripoveduje Ivica Knavs.

Skušnjave in zmage Dekletom je bila učiteljica in druga mama, veliko časa so namreč preživele skupaj na vajah in številnih gostovanjih. »To je bila kar velika odgovornost, saj sem morala paziti tudi na to, da je med bivanjem na gostovanjih katero izmed deklet ne bi ucvrlo skozi okno,« se spominja. Ljubljanske mažoretke so osvojile več domačih in tujih priznanj.

Na evropskem prvenstvu mažoretk v Nemčiji so leta 1996 zasedle odlično drugo mesto. Ker so bila dekleta mlada, lepa in zanimiva, so jih vabili na parade in tekmovanja tako doma kakor tudi v tujini.

Skupaj z dekleti je Ivica Knavs z avtobusom in vlakom prepotovala od Švice, Nemčije in Nizozemske do Madžarske, Češke, Bosne in Hercegovine ter Hrvaške.

Že 3-4 dcl Donata Mg pokrije dnevne potrebe telesa po magneziju.

Droga Kolinska d.d., Kolinska ulica 1, 1544 Ljubljana

med dopustovanjem v Švici občudovala parado tamkajšnjih mažoretnih skupin in pomislila, da bi to znanje prenesla na slovenska dekleta. Potem se je še večkrat vrnila v Švico in Nemčijo, od koder je pridobljeno znanje tehnike vrtenja palice prenesla v Slovenijo. Prvo slovensko mažoretno skupino je sestavljalo 32 najstnic iz Ljubljane, ki so se v spremstvu vevškega pihalnega orkestra prvič predstavile pozimi 1981 v sprevodu dedka Mraza.

Knavsova je nato znanje razširila še v Radeče, Kočevje, Trbovlje, Novo Gorico, Cerknico in na Ptuj, kjer so nastale nove mažoretne skupine. Pod njenim vodstvom so potekali številni seminarji in tečaji za mentorje in vodje mažoretnih skupin. »Zanimanje je bilo takrat izjemno veliko, zdaj pa pri nas deluje še pet mažoretnih skupin — v

Več informacij in stik z zdravnikom na: www.donatmg.net

o!

Naravn

Za zdravje!

november/december 2012, številka 5| www.stotka.net| Stotka ST47_57.pdf 57

57

16.11.2012 19:42:56

100naUROLEGENDE

Kaj o Ivici pravijo njene učenke

»Energija, želja, disciplina, čas, glasba, ples, znoj, zanos, nagajivost, veselje, potovanje, uspehi, druženje, trdo delo, prilagodljivost, razumevanje, jeza, zmagoslavje.

Tudi to je lahko opis našega bivanja v skupini ljubljanskih mažoretk, ki je bil takrat pomemben del našega življenja,

naše mladosti. Bile smo prva generacija ljubljanskih mažoretk, prve v državi, povsod dobrodošle, bile smo kult tistega časa. A vse to je bila posledica resnega in strokovnega dela umetniških vodij in članic, pa tudi organizacijskih in logističnih prizadevanj vodstva mažoretk. Vložek je bil velik, uspehi pa

zelo veliki. Še danes imamo zasluge za številne mažoretne skupine po državi.« Tako je svoje delovanje v mažoretni skupini v pismu, namenjenem Ivici Knavs, zapisala ena izmed članic Lili Beden.

Mirjana Širca, tudi ena izmed prvih mažoretk, pa se tistih časov in Ivice Knavs spominja

takole: »Red in disciplina sta bila njena vrlina. Znala nas je grdo ošteti in še lepše pohvaliti. Bila je naša tovarišica, vzgojiteljica in druga mama. Naučila nas je zelo veliko. Vlila nam je samozavest, ki je na nastopih zelo pomembna. In vsakega smo se posebej veselile. Če je deževalo, snežilo, zmrzo-

valo ali pripekalo, če smo bile mokre ali so se nam na vročem soncu topila ličila, nam ni bilo mar.

Vseeno nam je bilo, če smo se stiskale v premajhnem avtobusu, se dolgo vozile.

Pa tudi marsikatero slabost smo prebrodile. Vse to smo bile mažoretke.

Mladost, veselje in disciplina.« Stotka

58 Stotka |www.stotka.net| ST47_58.pdf 58

Urban Štebljaj

V prvi skupini ljubljanskih mažoretk so bila sama lepa in visoka dekleta, predvsem pa so bile to pridne učenke, ki so pozneje uspele v svojih poklicih, pravi Ivica Knavs, mati slovenskih manžoretk.

november/december 2012, številka 5

16.11.2012 19:43:24

100naUROKAJ DOGAJA

Izbor kulturnih, poučnih in zabavnih prireditev, ki se bodo zvrstile decembra in januarja prihodnje leto in ki so po mnenju uredništva vredne ogleda.

Kaj se bo dogajalo decembra in januarja

er irh

nevesta brez ženina, noseča balerina in osamljena predmenopavzna gospa. Kako se bo motek rdeče niti večera odvil, je odvisno tudi od občinstva, ki bo vključeno nadvse spoštljivo, a hkrati tudi iskreno neotesano. živel božič in kako bo ta večer vplival na nadaljevanje njihovih življenj?

Marcin Makowski/MAKUFLY

Film Pisma sv.

Nikolaju, režiserja Mitje Okorna Cankarjev dom, Kosovelova dvorana, 5. decembra 2012, ob 17. uri Filmski abonma: Liffe po Liffu in izven Božična romantična

komedija, posneta pod taktirko slovenskega režiserskega samorastnika Mitje Okorna.

Pet zgodb petih žensk in moških se preplete na večer pred božičem v Varšavi. Vsi imajo različne življenjske sloge, drugačne prioritete in vsi so v svojem življenju nekaj izgubili. Skupno jim je le to, da si vsi želijo spremembe. Kako bo vsak od njih pre-

mk au iB

Evropi. Občinstvu vsako leto predstavi tudi pester izbor posebnih programov, ki omogočijo gledalcu globlji vpogled v nastanek in razvoj animacije ter mu ponudijo kratek svetovni pregled najboljših novih animiranih filmov.

Sa nd

Animateka – 9. mednarodni festival animiranega filma Kino Dvor in Slovenska kinoteka, Ljubljana, od 3. do 9. decembra 2012 Animateka je mednarodni festival animiranega filma, ki vsako leto poteka od prvega ponedeljka v decembru do konca tedna v ljubljanskih Kinodvoru in Slovenski kinoteki. Osredotoča se predvsem na najnovejšo produkcijo kratkometražnega animiranega filma v vzhodni in srednji

Eva Škofič – Maurer, Maja Dekleva Lapajne: Moja nit je rdeča Cankarjev dom, Dvorana Duše Počkaj, od 16. do 18. decembra 2012 Sodobna klovnovska predstava za odrasle dveh priznanih umetnic, v izvedbi Eve Škofič – Maurer in v režiji Maje Dekleva Lapajne. Predstava, ki vdene nit humorja v šivanko poetike, je vstopnica v svet doživetij in odnosov, ki se jim v vsakdanjemu življenju ne moremo prepustiti.

Tokrat je dovoljeno hkrati biti zagrizena vohunka, spolno prebujena deklica, kičasta patriotka,

Koncert Radeta Šerbedžije in Zapadnega kolodvora Cankarjev dom, Gallusova dvorana, 17. decembra 2012 Rade Šerbedžija je igralec, režiser, pisec in poet, ki ga večkrat zanese v šanson. Gotovo je ena najpomembnejših osebnosti »jugoslovanske« kinematografije in kulturnega prostora nekdanje skupne države. Šerbedžija je znan tudi po svoji poeziji in izdaji kar štirih albumov. Velikega poeta in glasbenika bo na odru spremljal Zapadni kolodvor. Gre za izjemno in edinstveno doživetje tudi zato, ker bo to eden redkih koncertov Radeta Šerbdžije, ki je med najbolj iskanimi stranskimi igralci v Hollywoodu.

november/december 2012, številka 5| www.stotka.net| Stotka ST47_59.pdf 59

59

16.11.2012 19:43:33

100naUROKAJ DOGAJA

Dunajski Mozartov koncert Dvorana Stožice, 22. decembra 2012, ob 20. uri Znameniti Dunajski Mozartov orkester, ki je svoje ustvarjanje posvetil zapuščini skladatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta, združuje vrhunske glasbenike iz dunajskih filharmoničnih in simfoničnih orkestrov ter državnih oper. Praviloma vnaprej razprodani nastopi orkestra v zlati dunajski dvorani Musikverein veljajo za enega vrhuncev kulturnega in umetniškega življenja v avstrijski prestolnici. Orkester, ki deluje od leta 1986, nastopa v kostumih iz 18. stoletja in tako pričara razpoloženje tistega časa. Poleg Mozartovih izvaja še dela nekaterih drugih velikih dunajskih skladateljev, kot so Strauss, Bach in Haydn.

predstavami na ledu so ogreli srca številnih ljudi, tako mladih kot starih. V Slovenijo se vračajo s predstavo Romeo in Julija, brezčasno in najbolj znano tragično ljubezensko zgodbo vseh časov, ki je navdihovala ustvarjalce vseh generacij in umetniških zvrsti. Romeo in Julija sta postala simbol čudovite, a tragične ljubezni dveh mladih ljudi, ki ju je ločila globoka zamera med njunima družinama, Montegi in Capuleti. Njuna prezgodnja smrt, posledica globokega obupa zaradi dejstva, da jima zaradi okoliščin ni namenjeno biti skupaj, na koncu le prinese spravo

Predstava na ledu Romeo in Julija v izvedbi skupine drsalcev Moscow Stars on Ice Hala Tivoli, sreda, 26. decembra 2012, ob 20. uri Moscow Stars on Ice je skupina umetnostnih drsalcev iz Rusije, ki deluje že od davnega leta 1986.

V njenih vrstah so olimpijski, svetovni in evropski prvaki v drsanju, pa tudi vrhunski športniki in cirkuški artisti. S svojimi spektakularnimi

60 Stotka |www.stotka.net| ST47_60.pdf 60

november/december 2012, številka 5

16.11.2012 19:43:44

JU

25 ME

Pak

Predn znotra kjer je 080 7

prej dolgo sprtima družinama. Najbolj priljubljeno predstavo Williama Shakespearja, ki je bila do zdaj že neštetokrat prirejena za oder in za velika platna, muzikale in opere, boste zdaj lahko videli tudi na veliki ledeni ploskvi ljubljanske Hale Tivoli.

Muzejska razstava »Ta prelepi in sladki predpraznični čas!« Narodni muzej Slovenije, Ljubljana, do 3. januarja 2013 Nekateri se boste strinjali, da gre za najbolj pravljičen, sanjav, lahkoten,

Izbrala: Manja Pušnik manja.pusnik@stotka.net

prijateljski čas v letu. Družimo se, si pišemo voščila, pojemo, razmišljamo o še nerojenem letu, nazdravljamo in se obdarujemo.

Brez novoletnih okraskov, zavijalnega papirja, jaslic, dišečih slaščic, treh dobrih mož, novoletnih jelk, lučk gotovo ne bi bilo pravega razpoloženja. Po vseh knjižničnih resnih ter strokovnih vitrinah pa naj bo zadnja letošnja vitrina lahkotna, otroška, zapeljiva in dekorativna!

Med zanimivimi knjigami o praznikih se bo našel tudi kakšen poseben in nostalgičen predmet.

10. slovenski bienale ilustracije Cankarjev dom, Galerija CD, od 13. novembra 2012 do 31. januarja 2013 Bienale ilustracije predstavlja najboljše ustvarjalne dosežke slovenskih ilustratorjev v prejšnjih dveh letih. Na njem se ilustracija predstavlja kot umetnostno samosvoja likovna disciplina, ki odločilno vpliva na razvoj likovnega čuta ter razumevanja pri otrocih in mladih. Na ogled je pregled dvoletne ilustratorske bere na Slovenskem in predstavitev ilustratorskega opusa umetnice Marije Lucije Stupica.

Stotka

BREZ STROŠKA MESEČNE NAROČNINE 5€ PREDNALOŽENEGA DOBROIMETJA DOSEGLJIVOST 180 DNI OD ZADNJE POLNITVE

JUNIOR 250 MIN/MESEC BREZPLAČNIH KLICEV MED STARŠI IN OTROKI

V VSA SLOVENSKA STACIONARNA OMREŽJA KLICI ŽE ZA 0,01€/MIN

Paket FREE2GO lahko kupite v Tušmobilovih prodajnih enotah, Tuš trgovinah in franšizah, bencinskih servisih, kioskih, trgovini Big Bang in Harvey Norman ter v poslovalnicah pošte Slovenije.

Prednastavljena tarifa predplačniškega paketa Tušmobil je FREE2GO. Cena prvega vklopa tarife je brezplačna, vsak nadaljnji se zaračuna 1 EUR. Predplačniški paket Senior in Senior tarifa sta ločeni storitvi iz ponudbe družbe Tušmobil d.o.o.. 250min/mesec brezplačnih pogovorov velja za klice znotraj Skupine prijateljev, če izvirajo iz lastnega radijskega omrežja Tušmobil. V Skupino prijateljev se lahko vključijo do 4 uporabniki Tušmobila. Prva vključitev je brezplačna, vsaka naslednja vključitev se zaračuna 5,00 EUR. V tujini je storitev glasovnih klicev mogoče uporabljati v državah, kjer je omogočena uporaba predplačniškega paketa Tušmobil. Tušmobil ne odgovarja za napake v besedilu. Vse cene vključujejo DDV. Več informacij o storitvah, cenah in pogojih v Ceniku in Splošnih pogojih uporabe predplačniškega sistema Tušmobil, na www.tusmobil.si, na brezplačni številki 080 700 700 ter v vseh poslovalnicah Tušmobila.

ST47_61.pdf 61

16.11.2012 19:44:09

U v

1

V IZŽREBANCI

nagrad iz 4. številke Stotka:

1

1. Marija Novak, Domžale (enoletno članstvo v Klubu Stotka)

2

2. Dolfka Žibert, Radovljica (enoletno članstvo v Klubu Stotka)

3

3. Edy Bole, Piran (enoletno članstvo v Klubu Stotka)

4

Nagrade za 5. številko Stotke:

3 x darilna košarica NIVEA Repair & Care (NIVEA Repair & Care lotion za telo 400 ml + 250 ml in NIVEA Repair & Care krema za roke 50 ml)

62 Stotka |www.stotka.net| ST47_62.pdf 62

november/december 2012, številka 5

16.11.2012 19:52:12

5

*P bo ob Se

Engrotuπ d. d., Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje

Upokojencem vsako sredo 11 % nakupa

m

n Da

e r g es

!

Tv us

VRNEMO kot b on

us na kartico

1. VËlanite se v Tuπ SENIOR klub. To storite enkratno pred nakupom na blagajni, s predloæitvijo Tuπ klub kartice in dokazila o statusu upokojenca.

2. Opravite nakup katerokoli sredo v trgovini, franπizi ali drogeriji Tuπ.

3. Na vaπo Tuπ klub kartico vam bomo vrnili bonus v viπini 11 % od vrednosti nakupa.* 4. Bonus lahko delno ali v celoti izkoristite æe pri naslednjem nakupu na katerikoli dan.

5. Veljavnost in vrednost bonusa se vam izpiπeta na vsakem raËunu, stanje lahko preverite tudi na brezplaËni telefonski πtevilki 080 13 10. *Pri pridobivanju se bonus ne obraËuna na vrednost porabljenega bonusa, na izdelke v akciji Tuπ klub do -50 %, na Tuπ klub izdelke, pri katerih vrnemo bonus na kartico in na izdelke iz Tuπ klubovega programa zvestobe (nakup izdelkov z zvezdicami zvestobe). Pri pridobivanju in koriπËenju se bonus ne obraËuna na revije, Ëasopise, tobaËne izdelke, vrednostnice za mobilne telefone, povratno embalaæo, darilne kartice in bone ter na plaËilo poloænic.

Senior bonus se obraËuna na najveË dva nakupa dnevno. Akcija ne velja v poslovalnici Ekstra Tuπ Ptuj.

ST47_63.pdf 63

16.11.2012 19:52:49

SIMBIOZ@ PAKET UGODNOSTI ZA UPOKOJENCE*

20% popust na avtomobilsko zavarovanje

AO, AO-plus in kasko

PaketDom - 6 mesecev brezplačno zavarovanje vašega doma 50% popust v prvem zavarovalnem letu

Nezgodno S.O.S. zavarovanje za seniorje 9,99 EUR/mesec

Ob sklenitvi kateregakoli zavarovanja prejmete BON UGODNOSTI, s katerim lahko koristite posebne ugodnosti pri banki SKB: • SKB NET – enostavno spletno bančništvo s polovičnimi stroški pristopnine; • Vezan depozit – za 0,25 odstotne točke višja obrestna mera; • Varčevalni račun zvestobe ali Varčevalni račun s ciljem – atraktivne obrestne mere; • Več informacij na www.skb.si.

zlata pokrovitelja projekta Simbioz@

Pridružite se nam na facebook.com/generali.si

* Paket ugodnosti za upokojence je posebna ponudba avtomobilskega zavarovanja, PaketDom zavarovanja oziroma Nezgodnega S.O.S. zavarovanja za seniorje, ki velja za upokojence, ki so udeleženci brezplačnih delavnic Simbioz@, in sklenejo zavarovalno pogodbo iz paketa do vključno 31. 12. 2012 v vseh poslovalnicah Generali d.d. in SKB d.d. Več informacij je poleg poslovalnic na voljo tudi na brezplačni številki 080 70 77. Posebna ponudba avtomobilskega zavarovanja iz paketa (zavarovalni produkti AO, AO-plus in AK) velja za zavarovalno pogodbo, ki jo sklene nov zavarovalec (predhodna zavarovalna polica ni sklenjena pri Generali d.d.), ter velja samo za osebna vozila (namen uporabe »normalna uporaba« ali »uporaba za invalide«; ne velja za vozila z namenom uporabe taxi, rent-a-car, starodobnik) fizičnih oseb (kot fizične osebe ne štejejo samostojni podjetniki in druge osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost) ter so vozniki osebnih vozil vsaj 5 let in v zadnjih dveh letih niso povzročili prometne nesreče in prijavili škode iz naslova AO in/ali AO-plus zavarovanja. Posebna ponudba PaketDom zavarovanja iz paketa velja za novo zavarovalno pogodbo za zavarovanje stanovanjskih nepremičnin in/ali premičnin (produkta PDN in PDP) za najmanj 5 let ob predložitvi kartice upokojenca, ki jo izdaja ZPIZ. Posebna ponudba iz paketa se izključuje z ostalimi popusti in akcijami. Bon ugodnosti lahko unovčijo novi komitenti, ki predložijo kartico upokojenca in v banki SKB d.d. v času akcije odprejo transakcijski račun, na katerega bodo prejemali pokojnino.

ST47_64.pdf 64

Več o ugodnostih:

16.11.2012 19:53:07