Stotka 06

Stotka www.stotka.net brezplačni izvod

Živeti

februar/marec 2013, št. 1

100 na uro

Janez Gorišek: Človek, zaradi katerega raste Planica 12 Očistite svoje telo: Recepti za razstrupljanje 30 Marjan Bategelj, smučar po starem: Veverico je zamenjal za smuči 40 Pokojnine: Koliko višja bo 'plača' za tiste, ki bi se lahko upokojili, pa se ne boste 50 Lida Bezlaj: Doktorirala pri šestdesetih

Doživeti

60

100

Kje in kako živeti, da se prvi pridruži še 99 svečk

www.lekarneplus.si

Stotka 100 na URO Uvod

je brezplačna revija za aktivni del prebivalcev, starih nad 50 let

www.stotka.net Odgovorna urednica: BARBARA ŠKRINJAR telefon: 01 30 91 481, e-pošta: barbara.skrinjar@stotka.si

Ko vsebina zmaga nad obliko Barbara Škrinjar, odgovorna urednica

Kazalo Fotografija na naslovnici: Shutterstock

G

otovo ste že doživeli, da so slavljencu za 50., 60., 70. rojstni dan na zabavo kot glavno presenečenje prinesli sliko hiše.

Slika, pogosto celo slaba umetnija kakega vaškega umetnika, naslikana po stari fotografiji neke bajte, je potem seveda deležna splošne evforije. Izvabi solze iz oči slavljenca in še koga.

Sledijo zahvale, radostni objemi, poljubi, obujanje spominov. In slika pozneje praviloma dobi častno mesto v dnevni sobi nad kavčem ali na kakšnem drugem uglednem mestu, na najbolj opazni steni slavljenčevega doma. Tega dolgo nisem razumela. Kako imaš lahko na osrednji steni v stanovanju, ki jo vsak dan gledaš več ur, sliko stare bajte?!? In velikokrat celo slabo sliko bajte.

Ampak počasi mi postaja jasno.

Ne gre namreč za sliko, za okras, gre za pomen, za dom, za mladost, za spomine, družino. Gre za nekaj svetega. In za številne je to slika doma. Lahko

bi bila tudi slika kakšne stvari ali stvar sama. Glavno je, da ti ta predmet oziroma njegova podoba seže do srca, da ima poseben pomen in te pomiri, mogoče razvedri, napolni.

V tokratni Stotki denimo objavljamo zgodbo o legendarnem Janezu Gorišku, ki je projektiral več kot 100 skakalnic po svetu, srce in dušo pa pustil v Planici.

Verjetno bi v svojo dnevno sobo z veseljem obesil sliko svoje planiške letalnice, če je nima že.

In medtem ko sem bila še pred desetimi leti trdno odločena, da si nikoli, ampak res nikoli, na steno ne bom obesila slike svoje bajte, zdaj nisem več. Še več. Takoj bi kakšno butasto zenovsko sliko, ki si je svoje mesto na steni zaslužila samo zaradi barv ali zato, ker je pač »pasala« k pohištvu, zamenjala s sliko svojega doma. Formo bi zamenjala vsebina. In to pride z leti. Naj vas z vsebino razveseli tudi tokratna Stotka. Stotka

Novinarka: MANJA PUŠNIK telefon: 01 30 91 574, e-pošta: manja.pusnik@stotka.si

Uredništvo: Dalmatinova 2, 1000 Ljubljana tel.: 01 30 91 540, faks: 01 30 91 545, e-pošta: stotka@stotka.net

Oblikovanje in prelom: MAJA VOLK Urednik fotografije: ALEŠ BENO Jezikovna urednica: TATJANA HOSTA Poslovna vodja in oglasno trženje: KLAVDIJA BANFI telefon: 01 30 91 422, e-pošta: klavdija.banfi@finance.si

Tisk: SET, d. o. o., Ljubljana.

Natisnili smo: 30.600 izvodov

Redakcijski sistem: StoryEditor Revija izhaja vsak drugi mesec.

Naslednja številka izide

v petek, 5. aprila 2013.

ISSN 2232-5603 Izdal in založil: Časnik Finance, d. o. o., Dalmatinova 2, 1000 Ljubljana

Direktor in glavni urednik: Peter Frankl

Doživeti 100 Po svetu najdemo kraje, kjer ljudje kot da pozabijo umreti. Kraje, za katere lahko rečemo, da tam zagotovo poznajo skrivnosti dolgega življenja in vitalnosti. 6

Se bo rekorden polet prihodnje leto spet vrnil pod Ponce? 12

Podiramo tabuje: Inkontinenca 18

Nasveti za vse, ki ne morete spati 36

Lida Bezlaj: Doktorirala pri šestdesetih 60

Zdaj je pravi čas za načrtovanje posevkov 22

Pomladno čiščenje po feng šuju 28

Marjan Bategelj, smučar po starem 40

Tudi na vašem vrtu gospodarijo planeti 26

Recepti za razstrupljanje 30

Koliko višja bo 'plača' za tiste, ki bi se lahko upokojili, pa se ne boste 50

Kolumna: Skoraj petdeset, pa že pod zemljo!

46

Znižajte račun za elektriko 54

Transakcijski račun pri Unicredit bank: 29000-0059800842 Revija Stotka upošteva Kodeks Časnika Finance in interna pravila finančnega novinarstva, objavljena na spletni strani (http://www.finance.si/kodeks).

Portfelji članov redakcije Stotka so objavljeni na spletni strani (http://www.finance.si/portfelji).

februar/marec 2013, številka 1 |www.stotka.net|

Stotka 3

100 na URO PREDMETI POŽELENJA

Les za toplino doma Slovenska lesna, predvsem pohištvena industrija, ne cveti, a še vedno znamo snovati in izdelovati zavidanja vredne, do okolja prijazne, visokokakovostne lesene izdelke, ki naš dom naredijo toplejši in prijetnejši. Kateri so to?

Aleš Čakš ales.caks@finance.si

Stojalo za nože Breka Breka je slovenska blagovna znamka podjetja Evostil iz Dolenjske, ki je nastala leta 2000. Izdelki iz naravnega, oljenega ali lakiranega masivnega evropskega lesa so visokokakovostni, večina iz hrastovega, orehovega, javorovega in bukovega lesa. Sicer je breka ali brek (sorbus torminalis) eno od zelo redkih dreves, ki raste tudi v Sloveniji. Cena: 64,90 evra (Nama, Merkur).

LLStol LLStol je oblikoval Luka Ločičnik z ljubljanske fakultete za arhitekturo.

Pri izdelavi nekaj prvih primerkov tega večnamenskega stola je sodelovala tovarna Stol Kamnik.

Projekt se je na omenjeni fakulteti začel kot manjša

delavnica na temo uporabnega stola za mlade, za uporabnike manjših stanovanj in z dosegljivo ceno. Od ideje do izvedbe sta pretekli dve leti. Cena LLStola je med 120 in 150 evri.

LLStol je preprost, udoben in večnamenski, sestavljen iz dveh oblikovno

4 Stotka |www.stotka.net|

in dimenzijsko enakih delov. Lahko ga hitro razstavimo in oba elementa praktično pospravimo ali uporabimo za različne namene: kot podporo pri ležišču, manjšo mizico ali klop. Z uporabo večjega števila elementov lahko sestavimo tudi knjižne police ali omaro in različne površine za sedenje

februar/marec 2013, številka 1

ali ležanje. Stol je v celoti narejen iz lesa bukve – po kalupu oblikovane vezane plošče in površinsko zaščiten z naravnim lanenim oljem. Na stol se lahko »za pokušnjo« usedete v trgovinah ID doma, Kubus interier, Ika in v arhitekturnem muzeju v Ljubljani.

Večni stol rex Eden največjih in najpomembnejših izdelkov slovenskega industrijskega oblikovanja – stol rex oblikovalca Nika Kralja – je že nekaj let del stalne zbirke v newyorškem muzeju sodobne umetnosti (MoMa), lani pa je postal še del stalne zbirke danskega Designmuseuma, največjega muzeja za oblikovanje v Skandinaviji.

Stol rex je še vedno prodajna uspešnica, klasičen rex stane 199 evrov (rex ležalnik pa 209 evrov).

Pladenj KGZ Ribnica Stari dobri leseni izdelki iz Ribnice (Kmetijsko gospodarska zbornica Ribnica deluje že od leta 1909) niso samo tradicionalna suha roba, temveč tudi sodobno izdelani leseni izdelki za dom.

Eden teh je servirni pladenj iz bukovega lesa. Cena: 17,40 evra (Nama, KGZ Ribnica, ljubljanska tržnica).

Ire

na

He

rak

LL STOL

Pručka rita Če, recimo, doma ne dosežete predala, kjer imate skrite zaloge tega ali onega, če potrebujete primerno sedalo za obuvanje ali sezuvanje čevljev, potem je odgovor: pručka rita.

Zasnovala jo je Nataša Koselj. Gre za sodobno različico tradicionalne slovenske pručke.

Narejena je iz lepljenega in krivljenega furnirja oreha ali bukve v več barvah. Izdeluje jo Stol Kamnik. Cena: 69 evrov (Nama, trgovina Ika).

februar/marec 2013, številka 1 |www.stotka.net|

Stotka 5

100 na URO Stoletniki

Doživeti

100

Po svetu najdemo kraje, kjer ljudje kot da pozabijo umreti.

Kraje, za katere lahko rečemo, da tam zagotovo poznajo skrivnosti dolgega življenja in vitalnosti.

Matej Kačič matej.kacic@finance.si

Ž

elja po nesmrtnosti in večnem življenju ljudi spremlja že od nekdaj, prav toliko časa pa to ostaja samo v domeni domišljije. Kje in kako torej dočakati sto let? Na to vprašanje seveda lahko najbolje odgovorijo prav stoletniki, po podatkih Združenih narodov jih je na svetu kar pol milijona, številka pa se bo do leta 2050 podeseterila.

Del recepta za dolgo življenje se skriva v genih, del v načinu življenja, zadnjega zato ni priporočljivo zanemarjati.

Kje so znamenite modre cone V lov za njihovimi odgovori so se podali številni strokovnjaki in raziskovalci – med njimi tudi Dan Buettner, organizator niza svetovnih interaktivnih odprav, katerih cilj je bil dognati, kje na svetu ljudje živijo najdlje in kaj je njihova skrivnost.

Stoletnike je večinoma našel v modrih conah (Blue Zones) – predelih sveta, kjer velik delež populacije živi presenetljivo dolgo. Tamkajšnji prebivalci zdravje in vitalnost ohranijo v osemdeseta, devetdeseta in celo stota leta. Kako jim to uspe? Kaj je njihova skrivnost? Ali gre za genetiko, prehrano, način življenja, usodo ali je njihov pristop do življenja popolnoma drugačen? V sodelovanju z lokalnimi strokovnjaki in skozi pogovore s stoletniki v modrih conah je Buettner poskušal razkriti skrivnost dolgega življenja. Večletna raziskava je pokazala, da imajo stoletniki iz teh modrih con posebne navade in prehrano, živijo v precej posebnih življenjskih razmerah, ki vplivajo na dolžino njihovega življenja in vitalnost. Precejšnjega pomena za dolgoživost so predvsem zdrava in uravnotežena prehrana z drobnimi razvadami, ki nas osrečujejo, mentalna in fizična aktivnost, izogibanje stresu, čas, ki si ga vzamemo zase, ter trdni in zdravi medsebojni odnosi.

6 Stotka |www.stotka.net|

Tako območja kot stoletniki, ki v njih živijo, se med seboj razlikujejo.

Skupno jim je, da v teh »modrih« žepkih živijo do trikrat dlje kot ljudje iz razvitega sveta. Spoznajte pet modrih con: Okinavo na Japonskem, Barbagio na italijanskem otoku Sardinija, grški otok Ikaria, kalifornijsko Lomo Lindo in polotok Nicoya v Kostariki.

Okinava, Japonska, več stoletnikov kot kjerkoli drugje Japonska se ponaša z največjim številom stoletnikov na svetu, saj jih je skoraj 50 tisoč, število pa narašča že štiri desetletja. Večina jih je v mladosti trpela pomanjkanje, neredko so občutili tudi lakoto. Večji del so se prehranjevali s sladkim krompirjem, ki je bogat z minerali, vitamini, poln folne kisline in vlaknin. Tukajšnji stoletniki se še danes prehranjujejo predvsem z zelenjavo, pomembno mesto v prehrani imajo tofu in drugi izdelki iz soje, ki varujejo srce in preprečujejo razvoj raka. Zgodba zase je otok Okinava, kjer živi več stoletnikov kot kjerkoli drugje, nekateri doživijo tudi 110 let.

Za otok pravijo, da je najbolj »zdrav kraj na Zemlji«, ženske v povprečju dočakajo 86, moški 78 let. Območje je delno sprejelo ameriško kulturo

februar/marec 2013, številka 1

prehranjevanja, tam je največ restavracij s hitro prehrano na prebivalca in tudi največ predebelih ljudi. Toda starejši prebivalci ohranjajo pravilo, da pri 80-odstotni sitosti nehajo jesti, s tem zlahka nadzorujejo telesno težo.

Pojedo malo mesa, vsak stoletnik ima svoj vrt, ki ga sam obdeluje in kjer goji zdravilne rastline, kot so ingver, pelin in kurkuma, ki varujejo pred okužbami in boleznimi nasploh.

Stoletniki na otoku se lahko pohvalijo s precejšnjo gibljivostjo, kar lahko pripišemo rednemu delu na vrtu in življenjskemu prostoru, v katerem je zelo malo pohištva, ljudje pa v glavnem sedijo kar na tleh. Sedanje in vstajanje krepi njihove kosti, sklepe in jim daje stabilnost. Vse to ne bi veliko pomagalo, če ne bi vedeli, kaj je smisel življenja – za večino je to kar življenje samo. Usmerjeni so v sedanjost in se le redko ukvarjajo s preteklostjo ali prihodnostjo. Imajo pozitiven odnos do življenja, kar delijo z drugimi skozi krog družbene podpore, ki ga navadno sestavlajo dobri prijatelji. Vsakodnevno druženje ne spodbuja samo občutka pripadnosti, ampak zagotavlja tudi, da bodo imeli ljudje vedno nekoga, ki jim bo pomagal. To vliva občutek varnosti in odganja skrbi.

Sardinija, Italija, kjer prednjačijo moški Stoletniki na Sardiniji so večinoma moškega spola, kar je nekoliko nenavadno glede na to, da ženske v povprečju živijo dlje od moških. Zgodba ima genetsko ozadje. Znanstveniki so namreč odkrili, da so Sardinijo pred več tisoč leti poselili Iberci, narod, ki več stoletij ni imel stikov z zunanjim genskim materialom. Ta trend se je na predelu težko dostopne Barbagie nadaljeval vse do danes. Območje je postalo nekakšen genski inkubator, v katerem so se nekatere lastnosti okrepile, druge pa postale podrejene.

arhiv OKS

Olimpijske igre v Barceloni leta 1992. Tri generacije tekmovalcev (z leve): Lojze Kolman, 94-letni Leon Štukelj in Miroslav Cerar.

Slavni slovenski stoletnik Leon Štukelj lje. Povabljen je bil na odprtje olimpijskih iger v Atlanti leta 1996, kjer je s svojo čilostjo pri skoraj 98 letih navdušil vse, tudi takratnega predsednika ZDA Billa Clintona. Vse do smrti je bil aktiven in je vsakodnevno vadil na krogih v domačem stanovanju. Vsem dobro poznana je njegova poza, ko se je z rokama uprl na

naslonjala stola in dvignil obe nogi.

Morda gre za naključje, a v začetku februarja je Štukljeva sokrajanka, prav tako Mariborčanka, Julijana Turk, praznovala častitljivi 105. rojstni dan.

Je morda Maribor pri nas tista modra cona, kjer ljudje živijo dolgo in vitalno življenje?

arhiv OKS

Najbolj znan slovenski stoletnik je bil gotovo Leon Štukelj (1898–1999), telovadec in olimpijski zmagovalec, pa tudi pravnik, ki je doživel 100 let, 11 mesecev in 26 dni.

V devetdesetih letih 20. stoletja je Štukelj veljal za najstarejšega še živečega dobitnika zlate olimpijske meda-

V akciji na olimpijadi

arhiv OKS

Z leve: Miro Longyka, Jože Vadnov, Janez Pristov, Leon Štukelj, Konrad Grilec, Boris Gregorka (slikano 1994 na otvoritvi razstave Slovenski olimpizem v Muzeju novejše zgodovine Slovenije) februar/marec 2013, številka 1 |www.stotka.net|

Stotka 7

100 na URO Stoletniki

Barbagia na italijanskem otoku Sardinija Znanstveniki so odkrili, da so Sardinijo pred več tisoč leti poselili Iberijci, narod, ki več stoletij ni imel stikov z zunanjim genskim materialom. Na predelu težko dostopne Barbagie je tako ostalo vse do danes. Območje je postalo nekakšen genski inkubator, v katerem so se nekatere lastnosti okrepile, druge pa so postale podrejene.

Kalifornijski Lomo Lindo Kalifornijski stoletniki so adventisti, vera jim prepoveduje uživanje alkohola, kofeina, močnih začimb, kajenje in uživanje nekaterih vrst hrane, denimo svinjine. Adventisti verjamejo, da je njihovo telo svetišče za dušo, zato skrbijo za zdravje, telesno pa so dejavni tudi v visoki starosti.

KRAJI ZA DOLGO

122 let

Okoli pol milijona ljudi na svetu je starih sto let in več.

Po napovedih strokovnjakov naj bi se njihovo število samo v ZDA do leta 2050 povečalo na 1,1 milijona, medtem ko naj bi sto let in več resnično doživeli kar trije milijoni posameznikov generacije baby-boom.

in 164 dni je živela Francozinja Jeanne Calment, kar je najdaljša uradna življenska doba.

Polotok Nicoya v Kostariki Ljudje imajo tam precej liberalen odnos do spolnosti.

Večina 90-letnikov in starejših je imela v življenju več spolnih partnerjev, ki so jih menjavali tudi med trajanjem zakonske zveze. Ločitev v glavnem ni, tudi če zakonci zaživijo s kom drugim.

7

Ženske

leta v povprečju v Sloveniji živimo dlje danes, kot smo živeli leta 1960.

17 let v povprečju na svetu živimo dlje danes, kot smo živeli leta 1960.

Viri: SURS HEALTH.COM NEW SCIENTIST MSNBC HEALTH MEDEXSUPPLY.COM MNN.COM Infografika: Borut Sever

8 Stotka |www.stotka.net|

februar/marec 2013, številka 1

Kozarček v vsak dan lah pomaga varovati v srce, saj dviguje rav "dobrega" holester

v letih

10,7

Pričakovano trajanje življenja v Sloveniji

71,96

66,11 1960–1961

68

Moški

1986

196 Okinava na Japonskem Tam živi skoraj 50 tisoč stoletnikov, število pa se veča že štiri desetletja. Večina prebivalcev je v mladosti trpela pomanjkanje, neredko so občutili tudi lakoto. Starejši prebivalci ohranjajo pravilo, da pri 80-odstotni sitosti nehajo jesti.

7-8

Grški otok Ikaria Grški otoček Ikaria je zaradi naravnih izvirov tople vode že stoletja znan kot zdravstvena destinacija. Kar šest ljudi od desetih, ki so starejši od 90 let, je še vedno telesno dejavnih, na splošno pa je majhen tudi delež depresije in demence.

Število stoletnikov v Sloveniji

let živijo dlje ljudje, ki imajo spolne odnose vsaj enkrat na teden v primerjavi s tistimi, ki jih imajo enkrat na mesec

Vir: Surs

1. jan. 1. jan. 1. jan.

2008 2009 2010

82,9

81,3 Redno nitkanje lahko podaljša vaše življenje za 6,4 leta. Ljudje z gingivitisom in peridontitisom imajo višjo stopnjo smrtnosti kot tisti brez bolezni dlesni.

v letih

ŽIVLJENJE

170 160

77,76

76,1

6–1987

76,61

- Pijte zeliščni čaj in se veliko gibajte.

- Vino vsebuje veliko antioksidantov.

- Ne najejte se do sitega.

74,08 - Jejte surovo sadje, zelenjavo in žita.

- Pijte naravno mineralno vodo.

- Ne pijte alkohola, ne kadite in ne izpostavljajte se stresu.

- Skrbite za zobno higieno.

Najstarejši maratonec: - Veliko se smejte.

vina hko aše ven rola.

,14

Pitje zeliščnega čaja zmanjša možnost smrti zaradi raka, kapi ali srčnih bolezni.

Nasveti stoletnikov za dolgo in zdravo življenje

Fauja Singh, 101 leto

70,27 Pred slabim mesecem se je najstarejši maratonec na svetu, Fauja Singh, Britanec indijskega rodu, star 101 leto, odločil, da se bo upokojil.

Neverjetno zdrav in čil Singh pa se bo dokončno poslovil samo od najdaljših tekaških preizkušenj, na krajših tekih pa bo še sodeloval, pa tudi sicer namerava ostati aktiven in nadaljevati vsakodneven štiriurni tek. »Tek je moje življenje in nadaljeval bom, da bi navdahnil množice,« pravi Singh, ki se v življenju močno opira na boga. Pri 89 letih, leta 2000, je prvič pretekel svoj maraton. V tek se je usmeril po smrti žene in dveh odraslih sinov. V 13 letih je pretekel zelo veliko maratonov, tudi newyorškega, daroval prislužen denar v dobrodelne namene, petkrat postavil svetovni rekord za najstarejšega maratonca, igral v reklami z Davidom Backhamom in Mohamedom Alijem in dobil priznanje od kraljice Elizabete, na olimpijskih igrah v Londonu pa je bil tudi med nosilci olimpijske bakle.

1988–1989

1990–1991

1992–1993

1994–1995

1996–1997

2009

2011

februar/marec 2013, številka 1 |www.stotka.net|

Stotka 9

1998–1999

2000–2001

2002–2003

2004–2005

2007

100 na URO Stoletniki

Tukaj skoraj ne poznajo krvnih strdkov, bolj pa so nagnjeni k sladkorni bolezni. Za dolgo življenje so vseeno odločilni okolje, življenjski slog in prehrana. Vsi stoletniki so se namreč v življenju veliko gibali.

Precej je pastirjev, ki so včasih prehodili do deset kilometrov na dan, kar je ugodno vplivalo na gostoto njihovih kosti ter zdravje srca in ožilja.

Hrana na pohodih je bila skromna: polnozrnat kruh, nekaj sira, čebule in redkvic. Za večerjo so ponavadi jedli juho iz doma pridelane zelenjave. Ob tem so uživali veliko kozjega mleka in olja iz mastike – svojevrstna eliksirja za dolgo življenje.

Meso tudi danes jedo le ob nedeljah in posebnih priložnostih, že od nekdaj pa v teh krajih pijejo vino.

Njegove sestavine stenam krvnih žil pomagajo ohraniti elastičnost, vino pa poleg tega znižuje raven stresa, ki ga že tako ali tako ni bilo veliko.

Zaradi narave pastirskega dela moški niso bili veliko doma, da bi skrbeli za otroke in gospodinjstvo.

Za to so skrbele ženske in bile s tem bolj izpostavljene stresu. Ob tem so se v njihovih življenjih pojavljale ustaljene rutine in obredi, ki so se ponavljali. Prebivalci imajo močan občutek pripadnosti družini. Starejši ljudje še danes ostajajo v krogu družine, živijo s potomci in z njihovimi otroki, zato njihovo življenje ne izgubi smisla. Spoštujejo jih zaradi njihovih izkušenj in mladi se z njimi pogosto posvetujejo. Sardinci imajo smisel za humor, ki jim pomaga tudi skozi najtežje čase. Smeh znižuje

raven stresa, ki je močan dejavnik tveganja za bolezni srca in ožilja.

Ikaria, Grčija, kjer k dolgoživosti pripomore tudi vino Grški otoček Ikaria je zaradi naravnih izvirov tople vode že stoletja znan kot zdravstvena destinacija.

Tukajšnji ljudje živijo v povprečju deset let dlje od preostale Evrope, vse do smrti pa so tudi boljšega zdravja. Tako je šest ljudi izmed desetih, ki so starejši od 90 let, še vedno fizično dejavnih, nasploh pa je majhen tudi delež depresije in demence. Dolgoživosti na Ikarii med drugim botruje hrana, saj prebivalci tudi v primerjavi s tipično sredozemsko dieto pojedo veliko rib in zelenjave ter malo mesa.

Kuhajo večinoma na olivnem olju, obsežno pa tako v prehrambne kot

Stara zdravilna rastlina je bila v preteklosti poznana predvsem na Daljnem vzhodu, pozneje se je razširila po svetu, tudi k nam. Čaj iz starejših listov je na Kitajskem v uporabi že več stoletij, uporabljajo ga kot poživilo za dnevno pomladitev. V nekaterih kitajskih predelih, kjer to rastlino redno uživajo v obliki zdravilne čajne mešanice, prebivalci v povprečju dočakajo presenetljivo visoko starost. To se je izkazalo skozi dolga leta redne uporabe.

Negativnih učinkov ob normalni uporabi nima, zdravilni pa so naslednji: pospešuje prekrvitev, znižuje krvni tlak in raven holesterola, uravnoveša sladkor v krvi, preprečuje obolenja zaradi pretiranega stresa, povečuje

Shutterstock

Jiaogulan

odpornost telesa in skrbi za srce, vsebuje snovi, ki preprečujejo rakava obolenja, zmanjšuje maščobe v krvi in drugo.

10 Stotka |www.stotka.net|

Uporaba: Listi so značilnega grenkega okusa, tudi sveži so primerni za uživanje. Nekaj mladih listov na dan bo dolgoročno pozitivno

februar/marec 2013, številka 1

učinkovalo na telo, lahko jih zmešamo v solato ali dodamo v juhe namesto peteršilja, le da jih ne smemo razkuhati.

Starejše liste zmeč-

kamo in namočimo v vodo. Navadno ščepec listov dodamo skodelici vroče vode in pustimo deset minut mirovati. Čaj je nato pripravljen.

zdravstvene namene uporabljajo divjo zelenjavo in zelišča, ki rastejo na hribovju. Svoje dodajo tudi svež zrak, življenje brez stresa in drugi dejavniki življenjskega sloga. Tako je delež kadilcev na otoku razmeroma majhen, opoldanski dremež pa pravilo. Življenje teče počasi, ljudje se pogosto družijo s prijatelji in svojci, na teh srečanjih pa spijejo zmerne količine lokalno pridelanega vina.

Loma Linda, ZDA, kjer se je v dolgo življenjsko dobo vmešala vera Kalifornijski stoletniki so adventisti, vera jim prepoveduje uživanje alkohola, kofeina, močnih začimb, kajenje in uživanje nekaterih vrst hrane, denimo svinjine. Polovica adventistov je vegetarijancev, ki so za polovico manj nagnjeni k boleznim srca kot adventisti mesojedci.

Seveda neuživanje mesa ni edina skrivnost, vsaj petkrat na teden namreč jedo oreške, bogate z nenasičenimi maščobami, ki varujejo žile in znižujejo holesterol. Prehrana je tudi bogata z zelenjavo, stročnice denimo znižujejo tveganje za

razne oblike raka, kar je pomemben dejavnik pri ohranjanju optimalne telesne teže.

Adventisti skrbijo za svoje zdravje, njihovo telo je namreč svetišče za dušo, telesno pa so dejavni tudi v visoki starosti. Vsi prebivalci pijejo veliko vode, od pet do šest kozarcev na dan zmanjšuje raven tveganja za smrtno srčno kap. Imajo tudi močan občutek pripadnosti svoji verski skupnosti, v kateri imajo ljudje enake vrednote in se medsebojno podpirajo. Adventisti strogo spoštujejo dan počitka v tednu, takrat se posvečajo družini, Bogu in naravi, kar krepi njihove družbene vezi in znižuje raven stresa.

Nicoya, Kostarika, kjer imajo liberalen odnos do spolnosti V deželah Srednje Amerike ljudje zaradi neugodnih razmer in bolezni, med katerimi je tudi malarija, praviloma umirajo mlajši, toda Nicoya je posebnost. Tukajšnji ljudje z daljšo življenjsko dobo so bistrejši in aktivnejši od stoletnikov iz drugih con. Vsi verjamejo v Boga, imajo

močno razvit občutek pripadnosti družini in delovno etiko. Večinoma se prehranjujejo s koruzo, z grahom, s svinjino, z zelenjavo z vrta in s svežim sadjem, kar je dobra preventiva pred razvojem raka. Uživajo veliko stročnic, prehranjujejo se nizkokalorično in nemastno. Za večerjo pojedo zelo malo, neredko jo kar preskočijo. Pomembno vlogo pri dolgem življenju pa igra tudi voda, ki ima drugačen mineralni sestav kot drugje po državi – je trša in vsebuje več kalcija in magnezija, to pa pripomore k zmanjšanju tveganja za razvoj bolezni srca. Tukajšnji ljudje imajo tudi precej liberalen odnos do spolnosti. Večina 90-letnikov in starejših je imela v življenju več spolnih partnerjev, ki so jih menjali tudi med trajanjem zakona. Ločitev pravzaprav ni, tudi če zakonci zaživijo s kom drugim. V starosti živijo v gospodinjstvih z mlajšimi generacijami, pri čemer pa še vedno prispevajo k družinskemu življenju. Če imajo občutek, da jih nihče ne potrebuje, kmalu umrejo. Čeprav imajo malo, so s tem zadovoljni, zaradi česar ne živijo pod stresom. Stotka

Ne pozabite ...

... kako pomemben je sluh v našem življenju.

SLUŠNI APARATI NEUROTH

NEUROTH - 15x v Sloveniji Info telefon 01/422 84 23

WWW.NEUROTH.SI februar/marec 2013, številka 1 |www.stotka.net|

Stotka 11

100 na URO Portret

Urban Štebljaj

»To je tako kot takrat, ko se zaljubiš,« svoj odnos do skokov, letalnic in Planice na kratko povzame Janez Gorišek in žar v njegovih očeh jasno pove, da je njegova ljubezen še vedno zelo močna. Letos, pri 80 letih, začenja projekt povečave svoje letalnice v Planici.

12 Stotka |www.stotka.net|

februar/marec 2013, številka 1

Človek, zaradi katerega raste Planica Barbara Škrinjar, Manja Pušnik, stotka@stotka.net

J

anez Gorišek je načrt za prenovo planiške letalnice že pripravil.

Dela naj bi začeli takoj po letošnji tekmi. In prihodnje leto bomo lahko, upajmo, najdaljše polete spet spremljali v Planici.

Predlanskim je namreč Johan Remen Evensen Planici speljal rekord, ko je na letalnici v Vikersundu na Norveškem pristal pri 246,5 metra. In tudi to napravo je projektiral Janez Gorišek s sinom Sebastjanom.

Brez Planice ne zna in ne more živeti A to, kje so rekordi, doma ali na Norveškem, Gorišku niti ni tako pomembno. Zanj je najpomembnejše, da se poleti razvijajo, da pred seboj še vedno vidi nove in nove cilje, da ima še vedno ideje, kako bi lahko izboljšal letalne naprave, povečal varnost, zmanjšal vpliv vetra. Njegov sin Sebastjan pa vseeno doda, da brez tega, da se je rekord za nekaj časa preselil na Norveško, v Planici ne bi več mogli skakati dlje. Zdaj pa bomo. Tudi skoki so, tako kot drugi športi, za nekatere samo posel in za mnoge tudi merjenje moči. In Slovenija, čeprav ima Planico, pač ni največja in najmočnejša država. In tudi najdaljši poleti ne morejo biti samo v Planici. Vse evropske letalnice so združene v organizacijo in si med seboj pomagajo. »Samo skupaj lahko kaj dosežemo, sicer nam takšnega razvoja, kot se je zgodil pri poletih, mednarodna smučarska organizacija ne bi nikoli dopustila,« pravi Gorišek. A Janez Gorišek se na takšna in drugačna preračunavanja – teh je tudi v tem športu veliko – ni nikoli oziral.

Tudi denar Gorišku nikoli ni bil pomemben, saj je za preživetje zaslužil kot projektant v gorenjskem gradbenem podjetju. Če bi mu bilo do denarja, bi nehal, pravi. Zato ga je kupčkanje s Planico in skoki vedno prizadelo. »Laž me najbolj boli,« pravi. Dvakrat je doživel možgansko

Zgodba Janeza Goriška, legende slovenskega skakalnega športa, ki se je podpisal pod več kot sto skakalnic in letalnic po svetu, je neločljivo povezana s Planico. Letos bo pri svojih osemdesetih letih začel projekt povečave letalnice v Planici. Bo s tem vrnil rekordni polet pod Ponce?

kap. Ali je to povezano s skoki in Planico, ne ve nihče, a Janez se ji ne more odpovedati. Niti za ceno zdravja. Zdravnica mu je celo ukazala, da bo moral pozabiti na Planico. »To je bilo pred šestimi leti,« ga dopolni njegov sin in pravi, da od tega ni bilo nič. »Planice mu ne moremo vzeti, to mu pomeni vse,« pove sin. Brez tega ne more živeti in tudi ne bo. »Mogoče sem res malo preveč čustven do skokov,« pa prizna Janez Gorišek, a si ne more pomagati. »To je tako kot takrat, ko se zaljubiš,« pravi nasmejan in žar v njegovih očeh jasno pove, da je njegova ljubezen še vedno zelo močna. S Planico in pogosto tudi v Planici je življenje preživela vsa Goriškova družina, žena, oba sinova in hči. A ni mu žal. V življenju ne bi spremenil prav ničesar, zatrdi. Pa tudi načrtov za prihodnost ima še ogromno.

Od »štanfanja« do projektiranja Janez Gorišek je skonstruiral že več kot sto skakalnic in še kakšna se bo uvrstila na ta seznam. Še vedno vse ideje brez izjeme prostoročno nariše na papir tako kot včasih. Sin pa nato v biroju Atelje S poskrbi, da te načrte računalniško obdelajo. A glavno besedo ima oče. Ta ve, kako mora biti, zamisli si zelo plastično predstavlja. Vse svoje življenje je na snegu in v zraku z meritvami preizkušal zakone fizike, ki se jih je naučil na fakulteti. Na skakalnicah je preizkusil vse, kar je sploh mogoče; dolga leta je bil skakalec, bil je »štanfar«, kopal je, meril, bil je tudi vodja tekmovanja, projektant. Vedno je imel zelo jasno in odločno mnenje, ko je šlo za pripravo ali gradnjo skakalnice, in od tega ne odstopa. Pri tem ima prednost seveda varnost. »Skakalnice so 'živi' objekti, odgovoren si za to, kaj se bo zgodilo s skakalcem v zraku, ob doskoku in tudi kako se bo lahko skakalnica razvijala,« pravi. »Včasih je bilo treba sprejeti odločitve, ki niso bile lahke,« prizna. A se je kar izšlo. Če se človek kar najbolj potrudi, če da vse od sebe, potem sta tudi narava in sreča na njegovi strani.

februar/marec 2013, številka 1 |www.stotka.net|

Stotka 13

100 na URO Portret

V Planici je bilo tako mnogokrat. »Delali smo cele noči, gledali vremensko napoved, razmišljali, včasih sprejeli tudi kakšno tvegano odločitev – in mnogokrat je bil naš trud poplačan,« pravi.

Poudarja, da ima narava pri skokih še vedno zadnjo besedo. »Narava vedno odloča,« še doda Gorišek in potrdi, da so bile prav pri vseh rekordih zelo pomembne vremenske razmere. V Planici je odločilen vzgonski veter, ki poskrbi, da spodaj pri doskoku skakalca kar dvigne in še odnese naprej.

V tujini je večji gospod Bili pa so tudi bolj temni časi, ko so Goriška pustili na cedilu sodelavci in delali brez upoštevanja njegovih navodil, načrtov. To ga je jezilo. A hvala bogu je imel ob sebi sina, ki mu je bil vedno vdan pomočnik, sodelavec in sogovornik. In sta vztrajno delala ter uspela. Spoštujejo ju po vsem svetu. Pred sedmimi leti so jima zaupali prenovo letalnice v Vikersundu in takoj je padel nov svetovni rekord. V Turčiji sta avtorja modernega skakalnega centra Erzurum, za katerega Gorišek pravi, da je celoten pregled njegovega znanja. »V tujini sva bolj cenjena kot doma,« povesta oba s sinom. »Janez je v zgodovini že prenovil letalnice v Oberstdorfu, v Kulmu, zdaj sodelujeva pri projektiranju skakalnega centra v Kazahstanu,« dodata.

vlogo in prekine marsikatero tekmo. »Gre za posebne rolete, ki bi jih namestili ob skakalnico in bi nad njo naredile zaščitni brezvetrni prostor. Veter bi uravnavali, kot lahko usmerjaš zrak pri zračnikih v avtomobilih. A to je še bolj vesoljska ideja,« pravi Sebastjan Gorišek in doda, da ga – ko po svetu širi to svojo idejo – samo debelo gledajo. A to bo pravo, to je prihodnost, vztrajata z očetom.

Brata Gorišek, Janez in Vlado, v Planici leta 1985.

Brata sta sprojektirala planiško velikanko in tudi skakalnico na planini Igman za olimpijske igre v Sarajevu leta 1984.

Je dosegljivih tudi 300 metrov?

V prihodnost usmerjen je tudi projekt, po katerem bo letos začela rasti planiška letalnica. Stvari, ki sta jih Goriška preizkusila v Vikersundu, bosta zdaj uporabila v Planici in jih še nadgradila. V načrtu je nov nalet, zaletišče bodo pomaknili 15 metrov nazaj in ga dvignili. »Narejena bo tako, da jo bo mogoče povečati do 270 metrov, brez stroškov,« razlaga Gorišek. Pa bo šlo še dlje, tudi prek 300 metrov?

Janez Gorišek samo modro molči, a oči se mu svetijo in ustnice lezejo v nejeveren nasmeh. Pove pa, da bo – če bo po njegovo – dobila moderno skakalnico tudi Ljubljana. Stala bi tam, kjer je Janez Gorišek prvič skočil na smučeh – v ljubljanski Šiški.

Gremo še malo nazaj …

A to je že nova zgodba. Zgodba o tem, kako se je Janez Gorišek prvič srečal s smučarskimi skoki, kako je začel skakati. In za to zgodbo si mora poslušalec vzeti čas. Veliko časa. Janeza Goriška odnese nazaj, v rano mladost, kjer je s prijatelji v Šentvidu pri Ljubljani začel skakati na takrat 15-metrski skakalnici. Najprej je bil seveda ljubiteljski rekreativni skakalec, entuziast, potem je postal zelo dober, največ je skočil 105 metrov, bil je tudi olimpijec. In anekdotam iz Goriškove mladosti ni konca. Toliko imen, sami znani slovenski športniki, toliko spominov, da bi lahko napisal knjigo. »Vedno je bil moj vzornik brat,« pravi Janez in prizna, da je vse ponavljal za njim. Tudi pozneje sta z bratom Vladom odlično sodelovala, skupaj sta postavila veliko planiško letalnico, ki nosi ime Letalnica bratov Gorišek. Takrat je Janez pravzaprav služboval v Libiji, brat Vlado pa je po njegovih načrtih sam vodil gradnjo planiške velikanke. »Izmenjavala sva si dolga pisma,« se spominja Gorišek in pripomni, koliko lažje bi bilo danes, ko si lahko nenehno na zvezi po telefonu ali elektronski pošti. Oba brata sta bila namreč gradbenika, brat Vlado je Janezu najprej celo odsvetoval študij gradbeništva. A se je trmasti Janez potem vseeno vpisal na fakulteto. In že med študijem, ko se je prvič pobliže srečal s fiziko, je teorijo poskušal uporabiti pri skokih, ki jih je takrat še treniral.

Osebni Arhiv J. Goriška

Katera skakalnica se je Janezu Gorišku najbolj usedla v srce? »Planica, pa Igman,« izstreli. Z bratom sta namreč sprojektirala tudi skakalnico na planini Igman za olimpijske igre v Sarajevu leta 1984. »Vsaka skakalnica mi je nekaj dala.« Danes sicer obstajajo računalniški programi za skakalnice do 125 metrov, tudi za letalnice bi ga radi naredili, a je Janez Gorišek odločno proti. »S tem bi bilo konec razvoja poletov, ne bomo več razmišljali in tega me je strah,« pravi.

Noče, da je vse predpisano in da skakalnice postanejo tipski projekti. Sam se še vedno trudi, da ima vsaka svojo zgodbo, da pri vsaki vpelje tudi tehnološke novosti, sodobnejše smučine na primer. S sinom se inovativno lotevata tega, kako bi lahko zmanjšali vpliv vetra pri skokih, ki ima danes zelo pomembno

14 Stotka |www.stotka.net|

februar/marec 2013, številka 1

V šoli naučeno teorijo, vektorje, parabole, prehodnice, je Janez Gorišek vse bolj povezoval s skoki.

Na fotografiji skupaj z bratom Vladom leta 1969 v Oberstdorfu.

Osebni Arhiv J. Goriška

23Đ+-!(*-4(ă. )$2(ă

, ă) 02("$ OCBK?ăACK?ă ă

?HAGÈPH?ăACK? ă Ċ Vď ď L H K

3 #%-ďSTACIONARNAďOMREŦJA SLOVENSKA

0REDNASTAVLJENAćTARIFAćPREDPLAŖNIĕKEGAćPAKETAć4UĕMOBILćJEć&2%% '/ ć#ENAćPRVEGAćVKLOPAćTARIFEćJEćBREZPLAŖNA ćVSAKćNADALJNJIćSEćZARAŖUNAć ć%52 ć0REDPLAŖNIĕKIćPAKETć3ENIORćINć3ENIORćTARIFA ć+ULćINć+ULćTARIFAćSOćLOŖENEćSTORITVEćIZćPONUDBEć DRUĖBEć4UĕMOBILćD O O 6ćTUJINIćJEćSTORITEVćGLASOVNIHćKLICEVćMOGOŖEćUPORABLJATIćVćDRĖAVAH ćKJERćJEćOMOGOŖENAćUPORABAćPREDPLAŖNIĕKEGAćPAKETAć4UĕMOBIL ć+LICIćZAć ćCENTćNAćMINUTOćVELJAJOćZćVKLOPLJENOć3ENIORćTARIFO ć:AćVKLOPć3ENIORćTARIFEć VTIPKAJTEć

ćINćPRITISNITEćTIPKOćZAćKLICćALIćNAćĕTEVILKOć ćPOĕLJITEć3-3ćZćVSEBINOć PPSćSENIORćVKLOP 4UĕMOBILćNEćODGOVARJAćZAćNAPAKEćVćBESEDILU ć6SEćCENEćVKLJUŖUJEJOć$$6 ć6EŖćINFORMACIJćOćSTORITVAH ćCENAHćINćPOGOJIHćVć#ENIKUć februar/marec 2013, številka 1 |www.stotka.net| totka INć3PLOĕNIHćPOGOJIHćUPORABEćPREDPLAŖNIĕKEGAćSISTEMAć4UĕMOBIL ćNAćWWW TUSMOBIL SI ćNAćBREZPLAŖNIćĕTEVILKIć ć ć ćTERćVćVSEHćPOSLOVALNICAHć4UĕMOBILA

S

15

Posvetilo se mu je tudi, da bi lahko drugače skonstruiral odskočno mizo, ki je bila takrat obrnjena nekoliko navzgor, tako da so skakali v zrak, in ne naprej, pravi.Svoje ideje je predstavil tudi legendarnemu Stanku Bloudku, prvemu konstruktorju skakalnic pri nas, ki se je z njim strinjal. Na fakulteti naučeno teorijo, vektorje, parabole, prehodnice, je Gorišek vse bolj povezoval s skoki.

Vedno je razmišljal po svoje Pa je že takrat vedel, da se bo dalo leteti daleč, tudi prek 200 metrov? Že takrat je razmišljal po svoje, pravi, vedel je, da je treba skakalnice poenostaviti, jih raztegniti in skakalce bolj usmeriti v dolino kot v zrak. To teorijo je tudi empirično preizkušal, in sicer je skakalce meril z navadno štoparico in računal. »In takrat sem že vedel, da lahko skačemo dlje. Izračunal sem, koliko skočiš, če povečaš hitrost pri odskoku.

Izračunal sem vzgon in upor in sem dobil krivuljo leta. Tako sem izračunal, da je možno skočiti 200 metrov.« Včasih se je boril proti večjim Prav zato je Gorišek tudi predlagal, da bi – namesto da obnavljajo Bloudkovo skakalnico – v Planici raje naredili novo, 170-metrsko. In je, tudi z nekaj sreče, dobil zelo luč, da poišče lokacijo za novo skakalnico. »Takoj sem vedel, da bom naredil takšno, da jo

16 Stotka |www.stotka.net|

Janez Gorišek s sinom Sebastjanom.

Zaupali so jima prenovo letalnice v Vikersundu in takoj je padel nov svetovni rekord.

V Turčiji sta avtorja modernega skakalnega centra Erzurum.

Trenutno sodelujeta pri projektiranju skakalnega centra v Kazahstanu.

februar/marec 2013, številka 1

Urban Štebljaj

100 na URO Portret

Janez Gorišek na kratko Letos praznujete častitljivih 80 let. Če se ozrete v preteklost, ali bi v svojem življenju kaj spremenili?

Popolnoma nič.

Najbolj laž in nekorektnost. ›Moti me tudi, da so nekateri

Kako ostajate v dobri psihofizični formi?

Nekako ohranjam mladost, in sicer tako, da veliko razmišljam, nenehno sem dejaven v zadevah, ki so nekaj več, kot človek zmore. Tu mislim predvsem na Planico. Ko sem doživel možgansko kap, mi je zdravnica svetovala, naj pozabim na Planico in raje namesto tega pišem knjigo.

Vendar tega še nisem storil.

Živeti, da bi delali, ali delati, da bi živeli? Živeti, da bi delal.

› ›

Tako bo izgledala prenovljena Letalnica bratov Gorišek leta 2014.

Zadnji kos nove tehnologije, ki ste si ga privoščili?

Novi tehnologiji sledim, sicer pa imam sina, ki mi pri tem pomaga. Seveda imam mobitel, računalnik in »veliko« televizijo (smeh).

vir: Nordijski center Planica

›

bomo lahko še povečali,« pravi. A je imel tudi težave. Mednarodna smučarska organizacija mu je nasprotovala, pa tudi nekateri domači funkcionarji. »Vedno sem se morali boriti za dodatne metre in včasih tudi malo pogoljufati,« pravi Janez Gorišek in prizna, da je imel pri tem tudi nekaj sreče. In se je izšlo: kombinezoni so šli naprej, škarjasti slog se je uveljavil, vzgon je bil boljši, upor večji in tako so bile daljave vse daljše. V Planici je na njegovi letalnici prvič padel rekord 156 metrov in potem so si rekorde izmenjavali z Obersdorfom, vse dokler v Planici leta 1985 niso skočili 191 metrov. Po tem mejniku je bilo sprejeto novo pravilo, da se daljave od 191 metrov ne štejejo kot veljavne. A v Planici so vseeno skakali dlje, na svetovnem prvenstvu tudi. »Neumnost je bila, da so žlahtnejšo kolajno dobili tisti, ki so skočili manj,« se spominja Gorišek. Leta 1994 je bila prvič presežena še magična meja 200 metrov. »Od tod nas drugi niso mogli več ujeti. Z 239 metri smo jim ušli za 20 metrov,« pravi Gorišek. Do Vikersunda. Da bo tudi prenovljena planiška letalnica presežek in bo spet obetala nove daljave, ne dvomi nihče več. Lahko le še počakamo na polete leta 2014. Stotka

Kaj vas razjezi oziroma moti?

posamezniki »dvoživke«, čeprav vem, da je tega ogromno. Vendar človeka to ne sme prizadeti.

›

Najdragocenejše imetje?

Moji trije otroci.

›

Katero glasbo poslušate?

Avsenike. Predvsem zato, ker sva s Slavkom Avsenikom skupaj smučala in se veliko tudi družila.

›

Na pot nikoli ne greste brez … … hrane. Kamorkoli grem, imam vedno s sabo hrano.

›

Trije najljubši življenjski spomini?

Prvi skok na skakalnici v Šentvidu, drugi najljubši spomin je dan, ko sem spoznal svojo ženo, moj zadnji spomin pa je seveda Planica.

›

Kako odpraviti uhajanje urina in učvrstiti nožnico?

LASERSKA TERMOLIZA NOVA metoda zdravljenja stresne urinske inkontinence in sindroma ohlapne nožnice Laserska termoliza pomaga ženskam, ki trpijo za stresno urinsko inkontinenco (nehotnim uhajanjem urina ob naporu, npr. pri poskokih, teku, plesu, kašlju ...), ali pa so zaznale manjšo občutljivost nožnice med spolnostjo.

Z laserjem spodbudimo tvorbo novega kvalitetnejšega kolagena, tkivo nožnice postane bolj čvrsto in elastično, nožnica se skrči, znova se vzpostavi začetno

Kalliste klinika za ginekologijo

anatomsko stanje. Ker sprednja stena nožnice ni več povešena in ker se tkivo nožnice okrepi, tudi med naporom (npr. med tekom, kašljanjem…) urin ne uhaja.

Poseg je neboleč, anestezije ne potrebujete, neposredno po posegu se lahko vrnete k vsakodnevnim opravilom. Za optimalen rezultat sta potrebni 2 terapiji v razmiku 4 tednov.

CENTER ZA LASERSKO ZDRAVLJENJE STRESNE URINSKE INKONTINENCE Slamnikarska cesta 3b, 1230 Domžale T : 01 72 44 300, 040 454 171 E : info@kalliste.si I : www.kalliste.si

februar/marec 2013, številka 1 |www.stotka.net|

Stotka 17

100 na URO Tabuji

Niste edina, ki vam uhaja Kar polovica žensk v pomenopavznem obdobju, torej po 50. letu, ima težave z nenadzorovanim uhajanjem urina. Ne odlašajte, težavo lahko povsem odpravite in spet zaživite sproščeno.

da s starostjo pojavnost narašča,« dodaja doktor Lukanovič.

Nenadzorovano uhajanje urina in blata, spolne disfunkcije ter pelvična bolečina (bolečina v spodnjem delu trebuha, op. av.) so glavne posledice sprememb medeničnega dna pri ženski. »Nastanejo zaradi sprememb tkiva in se pojavijo zaradi nosečnosti, poroda, ginekoloških operacij, čezmerne telesne teže, kroničnih obolenj dihal s kašljem, tudi težkega fizičnega dela. Prav tako nastanejo v pomenopavzi, in sicer zaradi zmanjšane koncentracije ženskega spolnega hormona – estrogena in tudi zaradi podedovanega slabšega veziva medeničnega dna,« pojasnjuje doktor Adolf Lukanovič, strokovni direktor ljubljanske ginekološke klinike.

Kot pravi, je najpogostejša težava urinska inkontinenca oziroma nenadzorovano uhajanje urina. »Pojavi se lahko v vsakem življenjskem obdobju, res pa je,

Ne sme biti tabu Zdravniki ocenjujejo, da ima v reproduktivnem obdobju težave okoli 15 odstotkov žensk, v pomenopavznem pa že več kot polovica. »Urinska inkontinenca je obolenje, ki moti kakovost življenja.

Na to poleg stanu, vzgoje, izobrazbe, ekonomskega položaja, sociokulturnih vplivov in družbenega okolja vplivajo še drugi dejavniki, navsezadnje tudi sprejemanje te težave,« poudarja Lukanovič. »Prav je, da se o tem govori. Pri tem pomagajo mediji, javni nastopi, predavanja, simpoziji in kongresi. Veliko se da namreč narediti pri preprečevanju in omilitvi težav,« pojasnjuje. Medicina se razvija tudi na področju uroginekologije, seveda hitreje v razvitem svetu. Po pomoč se posamezniki praviloma zatečejo, ko so izčrpali možnosti samozdravljenja in ta težava ovira njihovo socialno uveljavljanje, osebno higieno, družino, dom, službo, šport.

Lukanovič poudarja, da je za uspešno zdravljenje pomembno postaviti pravilno diagnozo oziroma da je opravljen celoten

Manja Pušnik manja.pusnik@stotka.net

18 Stotka |www.stotka.net|

diagnostični postopek. »Ženska, ki ima tovrstne težave, naj ne odlaša in naj se o tem pogovori s svojim ginekologom,« svetuje.

Težave med športom ali ob čustvenem odzivu Ginekologinja Sabina Senčar težave z urinsko inkontinenco zdravi z laserjem oziroma lasersko termoterapijo. »Moje bolnice so aktivne ženske, ki se ukvarjajo s športom, zato je ta težava še bolj izrazita. Žensk, ki imajo težave z uhajanjem urina, je najverjetneje veliko več,« pojasnjuje. Težave se začnejo po končanem rodnem obdobju, pred 40. letom starosti. »To pa ne pomeni, da se to obolenje začne prav v tem starostnem obdobju, temveč da takrat ženske pričnejo skrbeti zase in v veliki večini tudi prvič poiščejo pomoč,« pravi Senčarjeva.

Ločimo med stresno inkontinenco in urgentno inkontinenco (čezmerno aktiven sečni mehur) oziroma kombinacijo obeh. »Pri stresni inkontinenci gre za uhajanje urina med kihanjem, kašljanjem, športno dejavnostjo. Ženske uhajanja urina ne morejo nadzorovati.

Pri polnem mehurju jim

februar/marec 2013, številka 1

na primer pri teku uhaja urin, navadno po kapljicah. Vendar ženske točno vedo, da se jim bo to zgodilo ob ukvarjanju s športom,« poudarja ginekologinja.

S čezmerno aktivnim sečnim mehurjem pa se večina žensk sooči v poznejšem starostnem obdobju.

Gre za siljenje na vodo, obe inkontinenci pa sta povezani. Ženska, ki pozdravi stresno inkontinenco, ima lahko pozneje še vedno težave s čezmerno aktivnim sečnim mehurjem. To pomeni, da se mehur sam od sebe aktivira. »Ženske moti predvsem pogostnost uriniranja oziroma občutek, da jih ves čas tišči na vodo.

Urin jim navadno uhaja nenadno, ob znanih čustvenih odzivih in v večji količini.«

Thinkstock

U

rinska inkontinenca je obolenje, ki niža kakovost življenja. Če se spopadate s to precej pogosto in nadležno težavo, je prav, da o njej govorite vsaj s svojim zdravnikom. A izkaže se, da ženske ne govorijo o težavah z uhajanjem urina, saj menijo, da jih lahko odpravijo s samozdravljenjem. Gre za tabu.

»Pri laserskem zdravljenju gre za uporabo toplotnega učinka laserske svetlobe. Ženske čutijo toploto, ne pa bolečine. Na delih, ki so bolj občutljivi, ženske pač čutijo večjo toploto. Poseg je neboleč, traja pa približno pol ure,« pojasnjuje ginekologinja Sabina Senčar.

»Prav je, da se urinska inkontinenca detabuizira. Veliko lahko naredimo za preprečitev in omilitev težav,« poudarja doktor Adolf Lukanovič iz ljubljanske ginekološke klinike.

februar/marec 2013, številka 1 |www.stotka.net|

Stotka 19

100 na URO Tabuji

Irena Herak

»Javno sem se lotila predsodka o menopavzi, o stresni inkontinenci pa še s prijateljico nisem govorila,« pravi igralka Zvezdana Mlakar.

Strah jo je bilo, da se ne bi polulala na odru

I

gralka Zvezdana Mlakar pravi, da pravzaprav ne ve, kdaj se je prvič srečala z uhajanjem urina. »O tem, da ti uidejo kapljice, namreč ne govorimo, pa tudi razmišljamo raje ne,« pravi. Pred približno petimi leti se ji je to začelo dogajati ob naporih, kašljanju, kihanju. Vendar je o tem molčala, sebi in drugim. »Kdaj pa kdaj sem se opogumila in začela pogovor s kakšno prijateljico, pa nobena ni vedela nič o tem. Potem smo igrale v predstavi Pet žensk.com in ena od starejših kolegic je vedno, preden smo šle na oder, tekla na stranišče in humorno komentirala svoje početje, češ da se ne bo polulala pred občinstvom. Si lahko predstavljate to grozo?

Povedala je, da to pride z leti.« Mlakarjevo pa je bilo sram in je o tem molčala. »To je bil dokaz, da se staram, da bom kmalu na smetišču zgodovine, pozabljena, neprivlačna.«

Najprej hormoni Svojemu ginekologu je pozneje končno priznala, kaj jo muči. »Povedal mi je, da prihajam v menopavzo, razložil, kaj to pomeni, s posledicami vred. Ponudil mi je hormonsko terapijo, a sem jo odklonila.« Pa ji je odvrnil: »Draga moja, če boš jemala hormone, lahko naslednjih 10, 20, 30 let preživiš kakovostno, zdravo, vendar tvegaš. Če boš brez hormonov, se boš sušila, hitro se boš starala, hitro te lahko doletijo kakšne bolezni. Z uhajanjem kapljic pa se kar sprijazni, delaj Keglove vaje in jemlji svečke.«

in prave hrane je stopila v popolnoma novo obdobje svojega življenja. Kljub vsem uspehom in spremembam še vedno ni bila pripravljena govoriti o svoji skrivnosti. »Javno sem se lotila predsodka o menopavzi, o stresni inkontinenci pa še s prijateljico nisem govorila.«

Čakala sem bolečino ... ni je bilo V novem obdobju se je intenzivno ukvarjala s preventivo in zdravim življenjem, spoznala je veliko zdravnikov, bolj odprtih za novosti, usvajala je nova znanja – od masaž do hrane. »Tako sem izvedela, da se lahko stresna inkontinenca pozdravi s preprostim laserskim posegom. Slišala sem žalostne zgodbe žensk, ki ne gredo od doma, ker se bojijo poplave v hlačah. Zdi se jim, da ves čas zaudarjajo, plenice pa skrivajo celo same pred sabo,« pojasnjuje. Seznanila se je z dejstvom, da 70 odstotkov žensk pri nas trpi za stresno inkontinenco. Ginekologinja Senčarjeva jo je dobro pripravila na poseg. »Legla sem na ginekološki stol in čakala bolečino ... ni je bilo, tudi po končanem posegu ne. Po posegu greš domov in naprej normalno živiš. Po tednu dni opaziš, da kapljice ne uhajajo več nenadzorovano,« pravi Mlakarjeva. S posegom torej pozdravimo stresno inkontinenco, ob tem pa dobimo še darilo – pomlajeno vagino, ki poskrbi za kakovostnejše spolno življenje.

Boljša je tudi spolnost Stranski učinki Odločila se je za hormonsko terapijo, a jo je slabo prenašala – pridobivala je kilograme, bilo ji je slabo. »Spreminjala sem se v narobe obrnjeno piramido, bila sem odvisna od kruha, gibala sem se zmerno, iz dneva v dan sem bila bolj nervozna in utrujena, od pasu navzdol je moje telo umiralo,« pripoveduje. In je prišlo naključje: RTV Slovenija jo je povabila k sodelovanju v oddaji Dobro jutro. S pomočjo telesne vadbe

20 Stotka |www.stotka.net|

»Ko sem mami pripovedovala o operaciji, je bila ganjena do solz, ko pa sem omenila boljšo spolnost, me je rotila, naj tega vendarle ne govorim javno. Zakaj pa ne? Kot se pri nas rado zgodi, so nekateri tabloidi, tako mi je prerokovala tudi mama, z veseljem zagrabili novico, da sem si dala lasersko pomladiti vagino. Spregledali pa so najpomembnejšo novico, da je mogoče stresno inkontinenco pozdraviti brez prave operacije in povsem neboleče.«

februar/marec 2013, številka 1

Nasvet vsem, ki se soočajo z uhajanjem urina Zvezdana Mlakar vsem ženskam, ki imajo te težave, a si o njih ne upajo govoriti na glas, svetuje: Ženske moramo odrasti, se znebiti predsodkov in zbrati pogum, glasno in ponosno spregovoriti o sebi, težavah, si izbojevati pravico, da so nekatere naše težave bolezen, ki se jo da ozdraviti!

Izbojevati si moramo pravico, da na lasersko operacijo za odpravo inkontinence ne bomo hodile samoplačniško!

Temo predsodkov in moško merjenje sveta moramo presvetliti z znanjem, vedenjem in ljubeznijo do sebe!

Zapustiti moramo majhne deklice v nas, ki se polulajo od strahu, ker niso bile pridne.

V moški svet moramo vstopiti po svoje, si pomagati med sabo, se pogovarjati, se slišati med generacijami, negovati našo strpnost in milino, našo moč, ki jo imamo v rokah, ko rojevamo nove svetove.

Zdravila, sprostitvene tehnike, laser …

Pri čezmerno aktivnem sečnem mehurju (urgentna inkontinenca) je priporočljivo nekirurško zdravljenje, največkrat gre za zdravljenje z zdravili, avtogenim treningom in akupunkturo oziroma s

sprostitvenimi tehnikami. »Stresno urinsko inkontinenco zdravimo kirurško ali nekirurško – z lasersko termoterapijo. Pri tej vrsti inkontinence gre namreč za izgubo opore, ki jo imata sečnica in mehur v svoji anatomski legi,« pojasnjuje Senčarjeva. Pri

E-

www.stotka.net stotka@stotka.net

kombinaciji obeh inkontinenc pa si ginekologinja najprej prizadeva za ozdravitev stresne inkontinence, šele nato zdravijo z zdravili, avtogenim treningom oziroma sprostitvenimi tehnikami. »Ženske nima smisla učiti pravilnega dihanja, če ji bo urin uhajal takoj, ko bo zakašljala.« Čaka vas boljše spolno življenje Je res, da je laserska termoterapija neboleč poseg? Senčarjeva odgovarja: »Pri laserskem zdravljenju gre za uporabo toplotnega učinka laserske svetlobe. Ženske čutijo toploto, ne pa bolečine. Na delih, ki so bolj občutljivi, ženske pač čutijo večjo toploto. Poseg je neboleč, zato ne uporabljamo anestezije, traja pa približno pol ure.« Pri tem posegu ginekologi hkrati pomladijo

tudi nožnico, kar izboljša kakovost spolnega življenja. Zakaj? »Pri stresni urinski inkontinenci gre za izgubo opore sečnice in mehurja, ki sta neposredno povezana z nožnico, na njej slonita. Kakovost tkiv med nožnico, mehurjem in sečnico ima zelo velik pomen pri opori. Gre namreč za izgubo kolagena ali poškodbo vezivnih tkiv, zato ta niso več čvrsta oziroma elastična. Če se to zgodi na sprednji strani nožnice, se to čuti kot uhajanje urina, drugi deli nožnice postanejo ohlapni,« pojasnjuje. Ženske to v zgodnji fazi čutijo kot izgubo trenja med spolnimi odnosi, kar ogroža kakovost spolnega življenja. Pravi še, da je izraz »pomlajevanje nožnice« zelo neroden, res pa je, da se je laser razvil predvsem v estetiki, zato ta poseg nekateri enačijo z estetskim posegom. Stotka

povezuje aktivni del prebivalcev

v zrelih letih na spletu

Stotka

100 na uro februar/marec 2013, številka 1 |www.stotka.net| Stotka 21

100 na URO Vrtnarjenje

Zdaj je pravi čas za načrtovanje posevkov Za novo vrtičkarsko sezono potrebujete dober načrt, lahko ga narišete ročno, lahko s pomočjo spletnega programa

V

alentin s ključem od korenin je za nami in do gregorjevega, ko se po starem ljudskem izročilu

Sergeja Mulej stotka@stotka.net

ženijo ptički, bomo že na začetku nove vrtičkarske sezone. Dnevi so vse

22 Stotka |www.stotka.net|

daljši in bolj sončni, narava bo oživela, ptice začenjajo peti, vrtičkarji

februar/marec 2013, številka 1

pa veseli in polni energije odštevajo dneve do prve setve. Vrtičkarska opravila se pravzaprav nikoli zares ne končajo.

Zimski čas je kot nalašč

Sergeja Mulej Sergeja Mulej

Načrtovanje vrta se lahko lotite prostoročno ali pa na spletu izberete enega od brezplačnih programov za načrtovanje vrta. Ti programi že avtomatsko upoštevajo, koliko prostora potrebuje posamezna rastlina.

za načrtovanje gredic, prebiranje semen, pripravljanje na začetek vzgoje sadik. Načrtovanje je ogločilnega pomena pri vseh oblikah vrtnarjenja.

Načrtujejo vsi, biodinamiki, permakulturniki in tradicionalni vrtičkarji.

Dober setveni načrt vam bo prihranil tudi čas in denar, saj bomo med glavno vrtnarsko sezono

natančno vedeli, kaj potrebujemo in kaj že imamo doma.

Najlažje je, da si odgovorite na spodnji vprašanji: Kakšen prostor imate na voljo?

Po mojih izkušnjah je pri načrtovanju gredic še vedno na prvem mestu pravilna prostorska razdelitev.

februar/marec 2013, številka 1 |www.stotka.net|

Stotka 23

100 na URO Vrtnarjenje

Če sledite kolobarju, morate že vnaprej natančno vedeti, kam boste posadili določene rastline. Poleg ustaljenih gredic si vsako leto omislite kakšen nov pripomoček za vertikalno vzgojo rastlin. Morda ste si na jesen pripravili visoko dvignjeno gredo z grebenom ali pa boste poskusili z gojenjem vrtnin v košarah, pod slamo, v vrečah iz jute.

O vsem tem je dobro razmisliti veliko prej, preden se bo zemlja odtajala.

seboj dobro ujemajo in se v črpanju hranil iz tal medsebojno dopolnjujejo. Nikar ne pozabite na koristne rastline in dišavnice, ki odženejo marsikaterega škodljivca, rastline pa se v mešanih posevkih v njihovi družbi odlično počutijo. Če ste na začetku načrtovanja imeli v mislih velike količine paradi-

NASVET: Kako pripraviti domači kis?

Vam je v kleti ostalo kaj sočnih jabolk, v omarici pa zmanjkuje kisa? V aparatu za sočenje stisnite jabolčni sok in ga prelijte v kozarec za vlaganje.

Pokrovčka ne zatisnite. Že naslednji dan poberite nabrano peno, sok bo počasi zavrel, peno pa pobirajte toliko časa, dokler se ne naredi pravi klobuk.

Na kuhinjskem oknu je kis pripravljen prej kot v desetih dneh.

žnika in krompir za ozimnico, ste gotovo prišli navzkriž s prostorom in z željami, ko ste gredice narisali in dokončali seznam želja. Prostorska omejitev vas bo prisilila, da boste znova pretehtali, kaj vam bo prav prišlo za v lonec in v kakšnem zaporedju boste polnili grede.

Nekatere zelenjadnice bodo na gredi dalj časa, nekatere boste sejali postopoma, da bo pri roki vedno kaj zelenega.

Naredite načrt zasajevanja Ko ste odgovorili na omenjeni vprašanji, je na vrsti načrt zasajevanja. Najbolje je, da si svoje gredice in načrt sajenja narišete. Če pa ste spretni pri delu z računalnikom, poiščite

Sergeja Mulej

Kaj želite gojiti?

Ko boste natančno opredelili razpoložljivi prostor, si naredite seznam rastlin, ki jih želite gojiti.

Začetniki poleg zelenjadnic, s katerimi imate že nekaj izkušenj, izbe-

rite še dve ali tri take, ki vam prvo leto morda ne bodo najbolje obrodile.

Zaradi tega se nikar ne odpovejte vrtnarjenju!

Naj vam bo to izziv, da se boste naslednje leto bolj držali setvenega koledarja ali sosedovega nasveta. Priporočam vam tudi upoštevanje pravil o »dobrih in slabih sosedih« pri rastlinah, saj se nekatere med

24 Stotka |www.stotka.net|

februar/marec 2013, številka 1

na spletu preprosto brezplačno aplikacijo, ki vam bo v pomoč pri načrtovanju. Spletna orodja so narejena tako, da prikažejo tudi, koliko prostora potrebujete za eno sadiko ali za vrsto.

Upoštevajte »dobre sosede« in eterična olja zelišč Pri načrtovanju svojega vrta je treba upoštevati zakonitosti »o dobrih in slabih sosedih«.

Objavljamo nekaj najbolj znanih: Peteršilj in solato je modro imeti vsakega v svojem koncu, prav tako krompir in paradižnik. Daleč narazen sta tudi grah in fižol.

Med zelenjavo lahko brez vsakega vrstnega reda

Nasveti Za začetnike: ameriška rjavka, rukola, kreša, redkvice, kakšen jajčevec ali paradižnik, pest nizkega in pest visokega fižola, šetraj, kapucinke, bučke: to so vrtnine, pri katerih ne morete zgrešiti. Dobro se razumejo in druga drugi koristijo.

Priporočam nakup ekološko pridelanih semen, iz katerih boste lahko za naslednjo sezono sami pridelali seme.

Zdaj je tudi zadnji čas za začetek vzgoje sadik paradižnika, jajčevcev, paprik, bazilike.

Poskusite tudi s solato. Seveda lahko sadike pozneje tudi kupite, najbolje na ekološki tržnici.

uvrstite tudi zelišča, ki pridno odvračajo škodljivce. Šetraj in nekaj peteršilja posejte okoli fižola, da ga zaščitite pred ušmi. Z enakim namenom imam

sama na več koncih vrta posajeno tudi kapucinko in žametnico, ki še zlati lepo skrbita za paradižnik.

Rumeni ognjič in modra boraga se

vsako leto v velikih količinah zasejeta sama. Odstranite ju samo takrat, ko premočno posežeta v prostor druge rastline.

Kapucinka, žametnica in ognjič imajo živobarvne cvetove, ki privabljajo koristne žuželke, vabijo k opraševanju in hkrati preventivno skrbijo za druge »sosede«. Lani sem med gredicami pustila tudi rman, meliso, meto, pehtran, zeleno, koper, komarček in luštrek.

Bučke niso preveč zahtevne, niso pa rade v bližini kumar.

Solata ne prenaša zelene in peteršilja, špinača se ne ujame z rdečo peso. Stotka

Z LASERJI DO LEPOTE IN DOBREGA POČUTJA ZDRAVLJENJE INKONTINENCE Uhajanje seča oziroma urinska inkontinenca je nesposobnost kontrole mokrenja, pri čemer voda nekontrolirano uhaja po kapljicah ali v celoti, tudi ko jo poskusimo zadržati.

S staranjem se pojavijo spremembe, ki lahko vodijo v pojav urinske inkontinence. To so zmanjšana elastičnost stene mehurja, zmanjšana raztezljivost mišice mehurja, ki povzroča nepopolno praznjenje, zmanjšanje števila spontanih stiskanj mehurja in druge. Najpomembnejše pa so spremembe pri ženskah, ki nastanejo kot posledica hormonskega usihanja. Pomanjkanje estrogena v postmenopavzalnem obdobju ima pomembno vlogo pri pojavu inkontinence.

Težave z uhajanjem vode imajo lahko tudi mlajše ženske.

Pri teh je vzrok v slabljenju mišic medeničnega dna kot posledici zaporednih porodov ali pa prekomerne telesne teže. Najpogostejša oblika je stresna inkontinenca.

Ta je posledica oslabelosti mišic medeničnega dna z nezmožnostjo notranje mišice zapiralke, da ostane stisnjena, ko se poveča pritisk v trebuhu (kašljanje, kihanje, smeh, hoja po stopnicah, dvigovanje ALFAESTETICA-center za lepoto telesa težkih predmetov). Običajno uide Krumperška 11 [ 1230 Domžale T.: 05-99-41-304 [ 041-606-477 manjša količina urina. www.alfaestetica.si

Najnovejša metoda zdravljenja blažjih oblik stresne urinske inkontinence je terapija z laserjem Fotona Er:Yag. To je minimalno invazivna metoda. Laserska svetloba s toplotnim učinkom povzroči krčenje kolagenskih vlaken v sprednji steni nožnice. Zato se spremeni elastičnost tkiv nožnice in urogenitalne prepone. Ker se mehur drži sprednje stene nožnice, se povečana elastičnost tkiv kaže tudi na sečnem mehurju. Poenostavljeno povedano, organom, ki so bili prej povešeni, vrnemo prvotno anatomsko lego in s tem kontinenco.

Poseg vodi specialist ginekolog.

100 na URO Biodinamika

Planeti gospodarijo na vašem vrtu Tudi če težko verjamete, da imajo planeti na vaše življenje kakršenkoli vpliv, tega ne morete zanikati. Vsaj na morju ne, kjer sta plima in oseka dovolj očitna dokaza delovanja planetov. Ti pa vplivajo tudi na vaš pridelek.

Klavdija Šalamun stotka@stotka.net

D

a planeti precej vplivajo in morda tudi določajo naše življenje, so se nekdaj še kako dobro zavedali. Ljudje so bili bolj povezani z naravo, življenje, delo ter prehranjevanje so prilagajali ritmu letnih časov. Z razvojem, ki je

sicer olajšal delo, pa se je povečal industrijski vpliv tudi na obdelovanje zemlje, kar je privedlo do osiromašenja tal in pridelkov.

Delovanje ritmov in planetov Da bi znova vzpostavili naravno ravnovesje, se v

delovanje in učinek vsakega od ritmov (na primer ritem dneva, tedna, meseca, leta …) in planetov ter njim prilagodimo delo z rastlinami, lahko na vrtu pridelamo kakovostnejšo zelenjavo. Pri ugotavljanju lege in vpliva planetov nam je lahko v pomoč Setveni priročnik Marije Thun.

vrtičkarstvu in kmetijstvu vse pogosteje uporablja biodinamika. Gre za metodo, ki upošteva spoznanje, da svetloba sonca, lune, planetov in zvezd dosega rastline v rednih ritmih.

Vsak planet pripomore k življenju, rasti in obliki rastline. Če razumemo

Rezultati šestdesetletnega dela Medtem ko je utemeljitelj biološko-dinamičnega kmetovanja doktor Rudolf Steiner, je Marija Thun, ki je umrla pred letom dni, stara 90 let, ena najbolj znanih proučevalk te metode. V številnih poskusih, ki jih je delala okoli 60 let, je dokazala nesporno povezavo med vesoljem in rastlinami.

Klavdija Šalamun

Vrt pomurskega biodinamičnega društva v Renkovcih jeseni.

26 Stotka |www.stotka.net|

februar/marec 2013, številka 1

Začela je opazovati redkvice in ugotovila velike razlike v obliki ter velikosti gomoljev glede na dan setve (večjih in lep-

V okviru švicarskega projekta Od semena do krožnika, v katerem sodelujemo z Ekološkim centrom Svit Pomurje in švicarsko fundacijo Pro Specie Rara, smo uredili tri vzorčne vrtove, na katerih sejemo izbrane stare sorte semen.

S projektom želimo seznanjati okolico o pomembnosti semenskega materiala, ki se še ohranja v nekaterih gospodinjstvih. Ta semena (različne vrtnine, poljščine, krmne rastline in tudi okrasne rastline) zbiramo ter jih sejemo na treh lokacijah, v Gornji Radgoni, Renkovcih in Dolini pri Lendavi. Dobljen semenski material, ki se ga trudimo pridelati po načelih biološko-dinamične metode, bomo brezplačno razdelili med ljudi. Obenem pa širimo znanje o pomenu, pridelavi in ohranjanju starih sort semen, prek predavanj in delavnic.

Več informacij lahko dobite na naših delavnicah in predavanjih. Lahko nam pošljete elektronsko sporočilo na: biodinamiki.pomurja@gmail.com ali nas pokličete na telefonsko številko 031 275 966 (Klavdija) – predvsem če ohranjate kakšno staro sorto rastline in bi nam radi odstopili nekaj semen.

s setvenim priročnikom, veliko lažje pa vam bo, če se priključite kateremu od 14 društev biodinamikov v Sloveniji.

Tam dobite različne informacije, setveni priročnik in drugo strokovno literaturo, udeležite pa se lahko predavanj in

delavnic, kjer vas naučijo tudi, zakaj je treba kompostirati, kaj lahko uporabite kot osnovni material za kompost, kako pripraviti kompostni kup in še veliko več.

Za začetnike organizirajo tudi začetni tečaj.

Klavdija Šalamun

ših oblik so bili gomolji, ki so bili posejani na dan za korenino). Poskuse je razširila še na druge posevke, si zapisovala ugotovitve ter jih primerjala s položaji planetov.

Tako je spoznala, da lahko položaj planetov vpliva na rastlino na področju korenine, listov, plodov oziroma semena ali cveta. Pridelke je analizirala tudi v laboratoriju in ugotovila, da jagode, pobrane na dan za plod, vsebujejo tudi do 30 odstotkov več sadnega sladkorja, kot če so bile pobrane na dan za list.

Odbira primernega korenja za prezimovanje in semenjenje v prihodnji vegetaciji

Shutterstock

Primer dobre prakse v pomurskem biodinamičnem društvu

*Klavdija Šalamun je predsednica Društva za biološko-dinamično gospodarjenje Pomurje.

Stotka

Kompostni kup ob vrtu v dolini pri Lendavi.

Klavdija Šalamun

Najbolj očitno razliko v barvi in aromi lahko odkrijete tudi sami, če naberete zelišča za čaj na primeren dan (za plod ali cvet) in jih primerjate s tistimi, ki ste jih nabrali na za to opravilo neprimeren dan (na primer na dan za list).

Kako začeti?

To metodo lahko začnete uporabljati kar doma, februar/marec 2013, številka 1 |www.stotka.net|

Stotka 27

100 na URO Feng šuj

Pomladno čiščenje po feng šuju Pomlad je obdobje, idealno za osvežitev zastale zimske energije v vseh bivalnih prostorih. Svetujemo, kako lahko to naredite po vodilih feng šuja.

Ž

ivimo v čudoviti deželi, ki premore vse od morja do visokih gora in – štiri letne čase. Z letnimi časi nam narava zelo jasno pokaže, da energija ni nekaj statičnega. V enem samem letu lahko vidimo in občutimo, kako se spreminja. Še najbolj je vidna meja med zimo, ko je energija umirjena in narava »spi«, ter pomladjo, ko vse v naravi ozeleni, energija pa je usmerjena v rast.

Pomlad je obdobje, idealno za osvežitev zastale zimske energije v vseh prostorih.

Kje začeti Najtežja je odločitev, kje začeti urejanje stanovanja.

Feng šuj ponuja zelo preprosto rešitev – pri vhodu, tam, kjer energija vstopa v naše stanovanje. Ni dovolj, če so drugi prostori urejeni, če pa se skozi predsobo komaj prebijemo med plašči, bundami in kupom čevljev. Pozorni pa mora-

Thinkstock

Stanovanje lahko osvežimo tudi z dodatki, kot so okrasne blazine, nova preproga, nova ambientalna lučka, simpatična skulptura, drugačna postavitev slik ali družinskih fotografij.

Mark Earthy

Preteklost, sedanjost, prihodnost Odslužene stvari navadno spravimo v klet ali na podstrešje. Klet tako pomeni našo preteklost, stanovanje sedanjost in podstrešje prihodnost. Najprej se torej lotimo urejanja kleti in počistimo s preteklostjo, ki nas vleče nazaj in navzdol. Ko uredimo stanovanje, ne pozabimo še na urejanje podstrešja.

Nato sledijo prostori po vrstnem redu. V feng šuju drži priporočilo, da začnemo s prostori na severovzhodu in končamo na severozahodu.

Tanja Glažar stotka@stotka.net

Vodilo feng šuja je, da živimo v zdravem okolju, kjer prevladujejo usklajene, ugodne energije. Energijsko čistimo prostore različno, prvi korak pa naredimo tako, kot so nas učile babice – z metlo, krpo in vodo, prostore pa tudi pošteno prezračimo. mo biti tudi na zunanji del vhoda; ta naj bo čim bolj urejen in prepoznaven.

28 Stotka |www.stotka.net|

Kakršna je energija pred vrati, takšna bo tudi vstopila v stanovanje.

februar/marec 2013, številka 1

Krpa in voda čistita tudi energijo Vodilo feng šuja je, da živimo v zdravem okolju, kjer prevladujejo usklajene, ugodne energije. Energijsko čistimo prostore različno, prvi korak pa naredimo tako, kot so nas učile babice – z metlo, krpo in vodo, prostore pa tudi pošteno prezračimo. Še posebej moramo biti pozorni na zapostavljene dele, kot so koti in vrhnji deli omar in vrat, kjer energija najbolj zastaja. Od tam se nato širi po celem prostoru, kot se širi neprijeten vonj, če prepotene srajce hranimo v omari s čistimi.

Proč z navlako Drugi korak je, da se znebimo vse navlake, ki se je nabrala med letom.

Slovenci smo pri hranjenju stvari precejšnji »hrčki«.

Verjamem, da je za marsikoga velik izziv posloviti se od starih oblačil, pa čeprav jih že leta in leta hrani le za vsak primer. Če smo res taki omahljivci, si lahko pomagamo tako, da stara oblačila za nekaj časa shranimo v škatlo in jih odstranimo šele, ko »pozabimo« nanje. Ali pa si damo izziv, da vsakokrat, ko kupimo nov kos obla-

Urejenost pisarne izboljša tudi finančni pretok Naslednji kritični področji v stanovanju sta hišna knjižnica in domača pisarna. Poleg nam ljubih knjig se s časom nabere tudi precej drugega čtiva, ki ni več aktualno, pa »milijon« dokazil, računov, zapiskov, ki zasedajo nekaj polic.

Ustvarjalni nered je koristen le med delom, saj včasih potrebujemo na mizi več pripomočkov. Po končanem opravilu pa moramo pisarno pospraviti, da bo lahko energija spet zaokrožila. Saj tudi v trgovini raje izbiramo med lepo, na polici zloženimi izdelki, kot pa brskamo med stotimi različnimi v veliki škatli.

Tudi za novega partnerja je treba narediti prostor Ko mi je znanka potožila, da je zdaj pa že res čas

za novega partnerja, sem jo najprej vprašala, kam bo dala njegove stvari.

Namen je treba podkrepiti z dejanji, sama želja je pogosto premalo. Znanka je zavihala rokave, stanovanje očistila navlake, naredila prostor tudi v omarah in uredila stanovanje za par. Seveda se ni naslednje jutro zbudila ob svojem princu, je pa v dobrem letu spoznala partnerja, s katerim se dopolnjujeta in uživata skupno družinsko življenje.

Nova barva prinese svežino Kar prevečkrat pozabimo, kako sveže deluje na nas prostor, ko ga prebelimo. Če pa dodamo še barvo, ki nas energijsko podpira in usklajuje, se v takem prostoru zares počutimo doma. Seveda ni v naši navadi, da pleskamo stene vsako leto. Stanovanje lahko osvežimo tudi z dodatki, kot so okrasne blazine, nova preproga, nova ambientalna lučka, simpatična skulptura, drugačna postavitev slik ali družinskih fotografij.

Feng šuj namigi za 2013 Feng šuj oziroma kombinacija energij v prostoru se določa glede na orientacijo stavbe, čas, kdaj je bil objekt zgrajen, tlorisno razporeditev in po osebnih elementih stanovalcev. Nekaj splošnih smernic za letos: Za energetizacijo: blaginje in financ postavimo na severno območje akvarij ali fontano, študija postavimo kristal ali globus na severovzhod, odnosov postavimo par lesenih predmetov (denimo dve ptici) na severozahod, prepoznavnosti in izpeljavo idej obesimo sliko ali postavimo kipec konja na jug.

Za omilitev neugodnih letnih vplivov v stanovanju: na osrednje območje postavimo kovinsko dekoracijo, na zahodno območje postavimo vazo z bambusom ali cvetjem v vodi, na vzhodnem območju občasno prižgimo dišečo svečko ali luč.

Shutterstock

čila, zavržemo eno staro.

Tudi tako lahko iz omare odstranimo oblačila, ki jih ne uporabljamo več, prostor pa naredimo za novo jopico, ki jo bomo z veseljem oblekli, saj sije s svežo energijo.

Element zemlje lahko vnesete v prostor z okrasnimi prodniki, lončenino, steklenimi, keramičnimi ali glinenimi izdelki, rjavimi, ubito oranžnimi in rumenimi odtenki ter kvadratnimi oblikami.

Energijo prostora lahko spremenimo tudi z drugačno razporeditvijo pohištva. Kako bomo sicer pritegnili novo energijo, če pa stvari ves čas puščamo nespremenjene? Seveda je najtežje spreminjati naše navade in ustaljeno življenje, a prav s takimi spremembami ustvarjamo nove možnosti.

V 2013 gospodarita ogenj in voda Leto vodne kače, 2013, zaznamujeta dva nasprotujoča si elementa – ogenj in voda. Za tako kombinacijo so značilna stalna trenja, boji in konflikti. Za zmanjšanje tega neugo-

dnega vpliva, ki slabo deluje predvsem na odnose, priporočam, da uporabite kombinacijo lesa in zemlje.

Element lesa predstavljajo rastline, vsi zeleni, turkizni in svetlo modri odtenki, vidna struktura lesa, črtasti, cvetlični in sadni vzorci ter pravokotne oblike.

Element zemlje pa lahko vnesete v prostor z okrasnimi prodniki, lončenino, steklenimi, keramičnimi ali glinenimi izdelki, rjavimi, ubito oranžnimi in rumenimi odtenki ter kvadratnimi oblikami. Stotka *Tanja Glažar je strokovnjakinja na področju feng šuja in svetuje pri urejanju prostorov.

februar/marec 2013, številka 1 |www.stotka.net|

Stotka 29

100 na URO Razstrupljanje

Očistite svoje telo Kako se pravilno in zdravo lotiti razstrupljanja, zakaj bi to počeli ter kakšna je razlika med postom in očiščevalno dieto.

Z

akaj bi morali redno razstrupljati svoje telo, smo vprašali strokovnjakinjo za prehrano Anjo Horvat Jeromel. »Ker, žal, živimo v časih, ko skoraj ni več stvari, ki bi bila čista.

Toksine danes zaužijemo na vsakem koraku, v naše telo pridejo tudi, če sami še tako pazimo in se jim izogibamo,« odgovarja Horvat Jeromelova, ki meni, da z rednim razstrupljanjem telesu pomagamo ohranjati ravnotežje.

Redno razstrupljanje je po njenih izkušnjah pomembnejše kot strogo uživanje presne hrane. Tudi če uživamo najbolj zdravo in ekološko hrano, si verjetno občasno privoščimo kakšen obrok zunaj, v gostilni oziroma restavraciji, kjer morda nimajo ekohrane. Poleg tega je onesnažen tudi zrak, voda, ki jo pijemo, vsebuje kemikalije. Skratka, okolje je vsako leto bolj zastrupljeno, medtem ko je naša sposobnost razstrupljanja telesa takšna kot pred stoletji.

Telo se čisti samo, če mu damo možnost Telo ima čudežno sposobnost samoočiščevanja, le možnost mu moramo dati, to pa pomeni, da nekajkrat na leto čim bolj zmanjšamo vnos hrane oziroma uživamo lahko hrano, se veliko gibljemo v naravi ali na vrtu in dovolj spimo. Ko se razstrupimo, laže začutimo in slišimo svoje telo. »Kako pomembno je razstrupljanje, odlično ponazorijo trije glavni dejavniki,

Manja Pušnik manja.pusnik@stotka.net

zaradi katerih večinoma zbolimo. To so zastrupitev – strupi v hrani, vodi in okolju –, pomanjkanje ustreznih hranilnih snovi oziroma vitaminska podhranjenost in pesimistično razmišljanje – negativne misli, ki sprožajo negativna čustva: strah, dvom, zaskrbljenost,« pravi Horvat Jeromelova.

Pozitivni učinki razstrupljanja Ko telo ni obremenjeno s težkim prebavljanjem hrane, se začne izločanje strupov iz telesa, kar omogoči povečan dotok energije, dvig vibracije in boljšo koncentracijo.

Izboljša se imunski sistem, koža se začne čistiti, celice se pomladijo in tako postanemo bolj mladostni.

Večinoma tudi shujšamo, saj se pri razstrupljanju začnejo topiti maščobne obloge – telesni toksini, hkrati pa se nam skrči želodec in spremeni apetit, pojasnjuje sogovornica. Navadno se po razstrupljanju zmanjša zasičenost v telesu, bolečine izginejo in počutimo se srečnejše, kar nam vrne naravno veselje do življenja.

Razlika med postom in razstrupljanjem »Post je več kot čiščenje in razstrupljanje telesa.

Je najintenzivnejša in najmočnejša oblika razstrupljanja, saj pri postu izrazito omejimo vnos hrane in pijače. Post je lahko pravi vir pomladitve

30 Stotka |www.stotka.net|

Telo ima samoočiščevalno sposobnost, zato je smiselno, da nekajkrat na leto čim bolj zmanjšamo vnos hrane oziroma uživamo lahko hrano, se veliko gibamo v naravi in dovolj spimo.

duha in duše,« pojasnjuje strokovnjakinja. Pri postu namreč izključimo »trdo« hrano, vendar ne z namenom hujšanja ali stradanja, temveč se zanj odločimo, ko smo psihično pripravljeni in si želimo v življenju nekaj spremeniti. Kot pravi Horvat Jeromelova, je za uspešen post pomembno, da se nanj pravilno pripravimo in naravnamo.

Prav tako je pomembno klistiranje, saj se pri postu sprosti v krvni obtok večja količina strupov, ki jih s klistiranjem pomagamo odstraniti, da ne obremenijo preveč naših drugih razstrupljevalnih organov, kot so jetra in ledvice.

Vsak po svoje Pri razstrupljanju pa drugače kot pri postu uživamo lahko hrano z visoko vsebnostjo vode, denimo sveže sadje in zelenjavo, zelenolistno zelenjavo,

februar/marec 2013, številka 1

kalčke, začimbe, morsko zelenjavo, bogato z encimi in z visoko hranilno vrednostjo. Taka hrana je najlaže prebavljiva in se dobro izkoristi. Poleg pijemo veliko vode.

Horvat Jeromelova še opozarja, da mora vsak sam najti ustrezen postopek razstrupljanja oziroma očiščevalne diete, primeren za njegov organizem. »Zato izhajajte iz sebe, svojega telesa in svojih potreb, prisluhnite svojemu telesu in poiščite metodo, ki vam je najbližja in za vas pomeni najmanj trpljenja, saj ima vsak svoje potrebe in je na različni razdalji do zdravega življenja,« pravi. Nesmiselno in tudi neučinkovito je, če se lotite razstrupljanja in ob tem trpite. »To namreč pomeni, da vas spremljajo negativna čustva, ki znova pripomorejo k zakisanju telesa,« pojasnjuje Anja Horvat Jeromel.

Razstrupljamo se lahko po več poteh: Z uživanjem lahke rastlinske hrane (najbolj idealna je sveža, toplotno neobdelana), ki je ekološko pridelana in polnovredna.

Uživajmo jo v zmernih količinah, da jo dobro prebavimo in da telesa ne obremenjuje z ostanki.

S pitjem večjih količin čiste vode (izvirske, filtrirane ali naravno vitalizirane v karafi oziroma z zvokom), ki dodatno pomaga odplakniti strupe.

Shutterstock

februar/marec 2013, številka 1 |www.stotka.net|

Stotka 31

100 na URO Razstrupljanje

Z rednim in daljšim preživljanjem časa na svežem zraku v naravi oziroma gozdu.

Z uživanjem alg, kot sta klorela in spirulina, ki imata sposobnost vezanja strupenih snovi.

Z uživanjem smutijev, zelenjavnih in sadnih sokov, čajev in limoninega soka.

Razstrupljamo se lahko tudi s postom, klistiranjem, kolonhidroterapijo ter čiščenjem jeter in žolčnika.

Z obiskom savne pa se znebimo tistih strupenih snovi, ki jih telo sicer zelo težko izloča.

Hrana je tudi čustvena uteha Vsaj tako pomembno kot

čiščenje telesa je tudi čiščenje uma, saj telo vedno sledi umu. S prečiščevanjem uma zelo učinkovito čistimo tudi telo.

Seveda ne sme manjkati zmerna in redna vadba, po možnosti na svežem zraku. Meditacija, dihanje ali druge sprostitvene tehnike nas sproščajo, uravnovešajo in polnijo z energijo. Kadar sta telo in um sproščena in spočita, poteka tudi globinsko čiščenje telesa. »Ob tem je pomembno, da ohranjamo pozitiven odnos do sveta, saj večini danes hrana pomeni tudi čustveno uteho, ki pogosto meji na odvisnost. In ko količino hrane med razstrupljanjem omejimo,

moramo čustva potolažiti kako drugače,« pravi Anja Horvat Jeromel.

Predvsem je pomembno, da smo takrat ljubeči in sočutni do sebe, tudi do negativnih čustev, ki lahko izbruhnejo. Pomaga tudi, če se obdamo z optimističnimi ljudmi.

Razstrupljanje je primerno tudi za kronične bolnike Po mnenju Horvat Jeromelove je pomembno, da kronični bolniki zaužijejo čim več zelenjave in zelenih zelenjavnih sokov, ne le sadja in sadnih sokov, saj ti povzročajo večje nihanje sladkorja v krvi, kar že tako ni dobro, še zlasti za sladkorne bolnike in tiste s povišanim

krvnim pritiskom. »Če pa v času razstrupljanja že uživamo sadje, lahko večje dvige ravni sladkorja v krvi preprečimo, če s sadjem zaužijemo gel iz lanenih semen ali čie. Želatinasta hrana, kot so namočen lan ali čia, aloja, morske alge in podobno, ima dodaten razstrupljevalni učinek, saj nase veže toksine in jih odplakne iz telesa,« dodaja Horvat Jeromelova. Diete z razstrupljanjem se je smiselno lotiti večkrat na leto, saj s tem razbremenimo telo, da laže izloči strupene snovi.

Kako pogosta bo dieta, je odvisno od naše volje in življenjskega sloga, poudarja strokovnjakinja za zdravo prehrano. Stotka

Živila, ki pomagajo pri razstrupljanju vežejo toksine in jih pomagajo izločiti.

Peteršilj ima veliko klorofila, sčisti celotno zalogo krvi in pripomore k svežemu dahu.

Koriander odlično veže težke kovine.

Zelenjavni in sadni sokovi so zelo lahko prebavljivi in se vsrkajo v celice že v

15 minutah od zaužitja. S sokovi zaužijemo več zelenjave, kot bi je sicer lahko prežvečili v celem dnevu.

Sveže stisnjeni zelenjavni sokovi čistijo kri in vsa telesna tkiva, nevtralizirajo odpadne presnovne snovi in pomagajo pri gradnji novih tkiv. Vsebujejo vitamine, encime,

minerale in druge snovi kot sadež ali rastlina, le brez balastnih snovi so in zato laže prebavljivi.

Shutterstock

Zelenjava, predvsem zelenolistna: zelene rastline so bogate s kalijem, kalcijem, železom, cinkom, magnezijem, folno kislino in folati.

Zelenje vsebuje velikansko zalogo vitaminov C, A, E in B2 ter kalcija. Poleg tega vsebuje kakovostne beljakovine. Zagotovi nam velike količine energije in v telesu poskrbi za bazičnost.

Zelenolistna zelenjava uspešno varuje proti raku in razkužuje črevesje. Želatinasta hrana: aloja, čia, lan, morske alge …

Nase

32 Stotka |www.stotka.net|

februar/marec 2013, številka 1

Razstrupljevalne diete se je smiselno lotiti večkrat na leto, saj s tem razbremenimo telo, da lahko izloči strupene snovi. Kako pogosta bo dieta, je odvisno od naše volje, življenjskega sloga in izpostavljenosti toksinom, pravi Anja Horvat Jeromel.

S pomočjo Anje Horvat Jeromel smo pripravili pet receptov za pripravo hrane, ki pomaga pri razstrupljanju.

RECEPTI

arhiv Anja Horvat Jeromel

Osvežilni sveže stisnjeni sok za naravno ravnovesje v telesu Za pripravo potrebujemo korenje, peso, kumaro, regrat, zeleno, limono in jabolko. Količine vseh sestavin so poljubne. Sadje in zelenjavo operemo in narežemo na ustrezno velike kose.

Spustimo jih skozi grlo sokovnika, da se izsočijo. Napitek čim prej popijemo, saj se tako ohrani največ vitaminov in mineralov.

arhiv Anje Horvat Jeromel

Razstrupljevalni zeleni smuti s koprivami Za pripravo potrebujemo: 2 banani 3-4 kivije 1-2 pomaranči šop kopriv semena čia 1 žličko alge spiruline 1/2½-1 čajno žličko korena maca v prahu 1 žličko cvetnega prahu ½1/2 žličke gobe reiši v prahu Vse sestavine damo v močan mešalnik, zmešamo in postrežemo. Količino in sestavine lahko poljubno spreminjamo glede na to, kaj imamo pri roki.

februar/marec 2013, številka 1 |www.stotka.net|

Stotka 33

100 na URO Razstrupljanje

Juha miso Miso je tradicionalna japonska juha, ki se imenuje po pasti miso, narejeni iz fermentiranega riža, ječmena ali/in soje. Obvezna sestavina juhe je jušna osnova daši, prav tako japonska posebnost. Japonci razlikujejo več vrst juhe miso, velikokrat pa v njej najdemo tofu, mlado čebulico, gobe, alge in ribe. Sestavine se razlikujejo glede na letne čase in območje Japonske. Miso in riž sta bila in sta še vedno marsikje del japonskega zajtrka, večina Japoncev pa jé to znamenito juho najmanj enkrat na dan.

nekaj nasekljanih listov čemaža nekaj nasekljanih listov špinače 2 avokada

arhiv Anje Horvat Jeromel

Za pripravo potrebujemo: 1 čajno žličko paste miso (narejena je iz fermentiranega riža, ječmena ali/in soje, dobite pa jo v vseh bolje založenih živilskih trgovinah) 1 jedilno žlico mletega sezama alge (vakame, arame, hijiki, dulse) 1/2 čajne žličke čemaževega pesta por, narezan na kolobarje peteršilj (nasekljan) koriander 1 jedilno žlica konopljinega olja filtrirano vodo

Beluše mariniramo v oljčnem olju, sojini omaki in limonovem soku. Z vilicami zmečkamo avokado in mu dodamo beluše ter začinimo po okusu z drugimi sestavinami. Dobro premešamo.

arhiv Anje Horvat Jeromel

Divji peresniki z regratovim pestom Za pripravo peresnikov za dve osebi potrebujemo štiri večje korenčke.

Za regratov pesto pa potrebujemo: 1/4 kg regrata 1 skodelico pistacij sok polovice limone nekaj čemaža 1 čajno žličko kvasnih kosmičev ¾ 3/4 čajne žličke soli oljčno olje Najprej vse sestavine za omako zmešamo v električnem mešalniku in po potrebi dodatno začinimo. Korenček na grobo naribamo ročno ali v multipraktiku, dodamo regratov pesto ter dobro premešamo in postrežemo.

Beluši z »jajčki« Za pripravo za dve osebi potrebujemo: šop divjih belušev oljčno olje sol sojino omako limonov sok

34 Stotka |www.stotka.net|

februar/marec 2013, številka 1

arhiv Anja Horvat Jeromel

Pogrejemo filtrirano vodo. V lončke damo žlico paste miso, sezam (zmeljemo ga lahko sproti v kavnem mlinčku ali uporabimo že pripravljen presni tahini), čemažev pesto in alge ter dobro premešamo. Na koncu dodamo še začimbe in konopljino olje. Ko se alge zmehčajo, je juhica pripravljena. Sestavine lahko poljubno spreminjamo in prilagajamo glede na to, kaj imamo v shrambi.

Prelomni trenutki

Leta 1923 so se ustanovitelji družbe Nordisk dogovorili za oblikovanje fundacije, s katero bi podprli znanstveno delo in zagotovili neodvisnost družbe. To štejemo kot naš zacetek.

NOVOPEN® ZA LAŽJE INJICIRANJE Za osebe s sladkorno boleznijo je izredno pomembno leto 1985, saj jim je peresnik NovoPen® popolnoma spremenil nacin injiciranja insulina. Že davnega leta 1925 je Novo – družba, ki se je pozneje z družbo Nordisk združila v Novo Nordisk – predstavila svoj prvi pripomocek za dajanje insulina, brizgo Novo. Resnicni preobrat pa se je pri pripomockih za injiciranje zgodil šele 60 let pozneje s peresnikom NovoPen®. Prvotni NovoPen®, ki je danes oblikovalska ikona, je bil prvi peresnik, ki je omogocal tocno, prakticno in skoraj nebolece injiciranje insulina.

Vse odtlej družba Novo Nordisk nadaljuje pionirsko pot novih in prirocnejših sistemov za dajanje insulina ter tako osebam s sladkorno boleznijo lajša vodenje bolezni.

DIA/13/10, februar 2013 NovoPen® je zašcitena blagovna znamka v lasti družbe Novo Nordisk A/S, Danska.

Proizvajalec medicinskih pripomockov: Novo Nordisk A/S, Novo Allé, DK-2880 Bagsværd, Danska.

Za vec informacij se obrnite na: Novo Nordisk d.o.o., Šmartinska cesta 140, 1000 Ljubljana, T 01 810 8700, F 01 585 19 19, E info@novonordisk.si, S www.novonordisk.si, www.novonordisk.com

100 na URO Nespečnost

15. marca

je svetovni dan spanja, letos poteka pod geslom Dobro spanje za zdravo staranje.

Thinkstock

Ne štejte ovčk, ne trudite se zaspati, če ne morete, ampak zapustite posteljo.

36 Stotka |www.stotka.net|

februar/marec 2013, številka 1

Spanec je boljši kot žganec Tako pravi ljudska modrost in strokovnjaki ji pritrjujejo.

Motnje spanja prizadenejo kar četrtino ljudi. Ne ignorirajte jih, še slabše pa je, da kar sami posežete po uspavalnih tabletah. Poiščite zdravniško pomoč.

K

ako ste danes spali? Slabo?

Imate občutek, da zvečer potrebujete dolgo časa, preden zaspite? Se ponoči pogosto prebujate in zjutraj prezgodaj vstajate? Ali vaše težave trajajo že več kot mesec dni? Če ste na vprašanja odgovorili pritrdilno, potem imate težave s spanjem. »Nad kronično nespečnostjo danes toži več kot 25 odstotkov ljudi.

Da imajo ljudje težave s spanjem, so lahko krivi hrup, osvetlitev, neprimerna temperatura v spalnici, slabe spalne navade, kava, poživljajoče pijače, nikotin, pa tudi različne kronične bolezni ali zdravila,« pojasnjuje doktorica Leja Dolenc Grošelj, vodja ambulante in laboratorija za motnje spanja na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo ljubljanskega kliničnega centra.

Danes vemo, da spanje ni počitek, kot so menili včasih, ampak je zelo aktiven proces, med spanjem so nekateri deli možganov celo bolj dejavni kot med budnostjo, pojasnjuje Leja Dolenc Grošelj. »Med spanjem se spremenita

Manja Pušnik manja.pusnik@stotka.net

»Številni si kar sami poskušajo pomagati z uspavali, a odvisnost in nepravilna uporaba uspaval lahko težave še poslabšata,« pravi doktorica Leja Dolenc Grošelj, vodja ambulante in laboratorija za motnje spanja na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo. dihanje in bitje srca, postaneta neredna, izločanje hormonov je v spanju drugačno. Med spanjem, predvsem v globokih fazah spanja, se izloča rastni hormon, zato je trditev, da otroci rastejo, ko spijo, pravilna,« pravi. Spanje je zato zelo pomembno za regeneracijo telesa, med spanjem se izločajo imunske celice, ki nas

ohranjajo zdrave, poudarja Dolenc Grošljeva.

Koliko ur spanja potrebujemo?

Enotnega recepta, ki bi veljal za vse, kdaj in koliko spanja potrebujemo, ni, pravi Dolenc Grošljeva. »Vedno pa svetujemo, naj bo čas ležanja v postelji čim bolj enak spanju.

Spanec pa naj bo tako

kratek oziroma dolg, da se boste zjutraj zbudili spočiti in boste lahko normalno opravljali dnevne dejavnosti,« pravi strokovnjakinja.

Poleg tega so nekateri bolj »večerni«, drugi bolj »jutranji« tipi ljudi.

Ta bioritem večinoma podedujemo, in zato že pri otrocih govorimo o »škrjančkih« in »sovicah«.

Sprostite se, zatemnite okna, izklopite telefon …

Na spanje seveda močno vpliva tudi stres. Zaradi gospodarske recesije nespečnost v svetu in tudi pri nas v zadnjih letih zelo narašča, ugotavlja Grošljeva. »Ljudem svetujemo, naj težav ne nosijo s seboj v posteljo in jih ne rešujejo pred spanjem. Pred spanjem naj se poskušajo sprostiti, berejo naj dobro knjigo, poslušajo prijetno glasbo. V postelji naj ne uporabljajo računalnika, telefoni pa naj bodo izklopljeni. Zelo pomembno je, da ponoči spimo v temni spalnici. V temi se namreč izloča hormon melatonin, ki omogoča normalno spanje. Tudi s starostjo nespečnost strmo narašča, pogostejša pa je pri ženskah.

februar/marec 2013, številka 1 |www.stotka.net|

Stotka 37

100 na URO Nespečnost

Nasveti za nespečneže Leja Dolenc Grošelj vsem, ki se ponoči prebujajo, svetuje: Težav ne nosite v spalnico. Pred spanjem se poskušajte sprostiti.

Spet se odpravite v posteljo šele, ko začutite zaspanost.

Počnite prijetne stvari, na primer berite knjigo, poslušajte glasbo, glejte film ali opravljajte gospodinjska opravila.

Če ne gre, postopek ponovite.

V postelji ne uporabljajte računalnika, telefoni pa naj bodo izklopljeni.

Urban Štebljaj

Ne trudite se zaspati, če ne morete, ampak zapustite posteljo.

Zapustite tudi prostor, kjer spite.

Ko ne morem spati, pač likam!

Naš novinarski kolega Borut Hočevar priznava, da ima občasno težave z nespečnostjo. Je to morda povezano z delom, ki ga opravlja, in

38 Stotka |www.stotka.net|

vsakodnevnimi stresnimi okoliščinami? »Ne,« pravi, »preprosto ne morem več spati.« Če se v posteljo odpravi ob desetih zvečer, se zbudi februar/marec 2013, številka 1

ob štirih zjutraj in ne more več zaspati. Kaj torej počne, da premaga nespečnost? »Likam, to me zelo uspava,« pove Hočevar.

Številni si kar sami poskušajo pomagati z uspavali, a odvisnost in nepravilna uporaba uspaval lahko težave še poslabšata, pravi Dolenc Grošljeva. Ko se nespečneži začnejo spopadati z jutranjo utrujenostjo, s težavami s koncentracijo in spominom, z glavoboli, anksiozno naravnanostjo, lahko tudi z depresivnim razpoloženjem, je čas, da obiščejo zdravnika.

Težava je tudi, da so ljudje potem čez dan zelo zaspani, kar pa lahko vodi v nesreče na delovnem mestu ali v prometu.

Najprej najdejo vzrok, potem zdravila Ne bojte se, da vam bo zdravnik samo predpisal zdravila in vas odpravil. Leja Dolenc Grošelj pravi, da uspaval za blago nespečnost sploh

Spanje je zelo pomembno za regeneracijo telesa, med spanjem se izločajo imunske celice, ki nas ohranjajo zdrave. ne predpisujejo, temveč raziščejo vzroke in jih poskušajo odpraviti. »Raziščemo morebitne druge bolezni, kot so slabokrvnost, motnje v delovanju ščitnice, demenca, živčno-mišična obolenja, Parkinsonova bolezen, sindrom nemirnih nog ali periodičnih gibov udov med spanjem, lahko je vzrok za nespečnost tudi anksiozna motnja ali depre-

sija,« pravi zdravnica in dodaja, da izključijo tudi možnost jemanja drugih zdravil, drog ali psihostimulansov. Le v primerih, ko gre za hudo nespečnost, bolnikom za kratek čas predpišejo uspavalo. »A pravilo je, da vedno uporabljamo samo eno uspavalo, najmanjši možni odmerek in za najkrajši možni čas,« pravi. Sicer pa večino motenj spanja

v ambulanti za motnje spanja in budnosti na ljubljanskem Inštitutu za klinično nevrofiziologijo uspešno pozdravijo. Vseh pa ne, pravi Grošljeva, predvsem, ko gre za kombinacijo s kronično boleznijo. Na pregled k njim vas lahko napoti osebni zdravnik ali drug specialist. Žal pa je tudi v tej ambulanti čakalna doba izjemno dolga, tudi do pet mesecev. Stotka

Poleg nespečnosti še druge motnje spanja Poznamo več kot 90 različnih kategorij motenj spanja. »Najpogostejša oblika motenj spanja so različne nespečnosti, sledijo motnje dihanja v spanju (apneje v spanju), sindrom nemirnih nog in periodični gibi udov med spanjem,« pravi Grošljeva. Strokovnjaki se zelo bojijo tudi različnih motenj spanja, ki imajo za posledico čezmerno dnevno zaspanost. Ta je lahko vzrok nesrečam na delovnem mestu, v prometu ali doma. »Vemo, da je za 25 odstotkov prometnih nesreč vzrok zaspanost za volanom. S pravočasnim odkrivanjem teh motenj bi se dalo te nevarne posledice preprečiti,« pravi Grošljeva.

februar/marec 2013, številka 1 |www.stotka.net|

Stotka 39

100 na URO Starodobno smučanje

Prikaz bloškega smučanja

Fotografije: Osebni arhiv M. Batagelja

Marjan Batagelj (drugi z desne) preizkuša različne sloge smučanja po starem in je med ustanovitelji kar dveh društev, v katerih prikazujejo stare smučarske tehnike.

40 Stotka |www.stotka.net|

februar/marec 2013, številka 1

Veverico je zamenjal za smuči Prve prave smuči je Marjan Batagelj, ki ohranja tradicijo smučanja po starem, dobil za udomačeno veverico. Zdaj, pri 66 letih, najraje smuča s smučmi telemark, še vedno pa v svoji garaži izdeluje replike lesenih bloških smuči. Dva takšna para njegovih smuči hranita tudi muzeja v ZDA. Barbara Škrinjar barbara.skrinjar@stotka.net

februar/marec 2013, številka 1 |www.stotka.net|

Stotka 41

100 na URO Starodobno smučanje

V

smučanje po starem je zaljubljena skoraj vsa družina Batagelj iz Ajdovščine.

Borut Batagelj, zgodovinar, je na filozofski fakulteti celo doktoriral s temo smučanje po starem in je avtor znanstvene monografije Izum smučarske tradicije. Njegov oče, 66-letni Marjan Batagelj, pa se je smučarske tradicije lotil bolj praktično. Preizkusil je različne sloge smučanja po starem, odkrival postopke izdelovanja smuči, jih tudi sam izdeloval in bil med ustanovitelji kar dveh društev, v katerih prikazujejo stare smučarske tehnike.

Iz te slovenske smučarske tradicije Marjan Batagelj ne želi delati »maškarade«, ko se po belih strminah spušča v starih oblačilih in na lesenih deskah, temveč želi sodobno, zanimivo in poučno oživljati dediščino ter ljudem pokazati, kako se je ta priljubljeni zimski šport razvijal skozi čas. Povsod, kjer so Batageljevi predstavljali različne smučarske tehnike, so sprožili veliko navdušenja in dobili tudi nekaj nagrad. Za svoje nastope so priskrbeli celo priredbo smučarskega valčka s konca 19. stoletja, ki so ga nekoč staknili v nekem zakotnem nemškem antikvariatu. Batagelji imajo zelo radi smučanje. Še posebno Marjan in njegov starejši sin Andrej sta v priprave, poti in nastope vložila tudi veliko sredstev. »Od golaža iz konzerve, ki ga dobimo na prireditvah v tujini, se ne da živeti,« pravi in zato ostajajo zgolj ljubitelji, čeprav je njihov pristop zelo strokoven.

42 Stotka |www.stotka.net|

Marjan Batagelj je zaprisežen ljubitelj tehnike telemark, kjer je peta gibljiva.

To smučarju omogoča idealno težišče, pravi Marjan, ki prizna, da je tako smučanje zelo naporno in zahteva odlično telesno pripravljenost.

februar/marec 2013, številka 1

Replike smuči, kot so jih poznali včasih, Marjan tudi sam izdeluje. »Večinoma so iz bukovega lesa, najlepše so iz češnjevega lesa, najboljše pa iz jesena,« pravi.

Sprosti peto, sprosti misli Marjan Batagelj bo letos prvič po sedmih letih s seboj na smučanje vzel tudi »navadne« smuči. Je namreč zaprisežen ljubitelj tehnike telemark, pri kateri pa je zaradi proste pete in počepov telo precej obremenjeno. »Potrebuješ ogromno kondicije in letos cel dan ne bom več zdržal,« pravi, čeprav svoji najljubši tehniki, ki izhaja iz druge polovice 19. stoletja, ostaja zvest. »Lahko je tako naporno, da te morajo zaradi krčev odnesti na nosilih,« razlaga, a doda, da je šele s telemarkom odkril pravo smučanje. In tudi oba njegova sina sta »navadne« alpske smuči za nekaj časa postavila v kot.

»Smučanje, kot ga zdaj vidimo na smučiščih, je povsem prilagojeno dobi, v kateri živimo, ko želi vsak do rezultata s čim manj truda. Noge so čvrsto zapete v smučarskih čevljih, človeka kar silijo v pravilen položaj, pravzaprav se že težko prekucneš in smučanja se zato ni težko naučiti. Je pa več poškodb.« Meni, da je bila velika napaka, ko so smučarjem odvzeli gibljivost v čevljih. »Šele ko sem se naučil tehnike telemark, sem odkril igro z idealnim težiščem,« pravi. »Sprosti peto, sprosti misli,« povzame filozofijo smučanja telemark.

Smučali so z rokami Marjan je veliko časa posvetil proučevanju in preizkušanju starih tehnik vijuganja po belih pobočjih. »Smuči so ljudem najprej rabile za premikanje pozimi, v snegu, da so lahko šli k maši, do živine,« razloži. Za potrebe preživetja pozimi se je uporabljalo tudi bloško smučanje, ki ga je opisal že Valvazor leta 1689. Bloški smučarji so imeli na nogah smuči, pravzaprav dve leseni deski brez robnikov, čevlji pa so bili zataknjeni samo z jermenom. Bolj kot drsenje je bilo pomembno, da so se z obema rokama opirali na kol in krmarili. »Tako so pravzaprav smučali z rokami,« se pošali. Ko bloško tehniko smučanja z druščino predstavlja na različnih smučarskih prireditvah, pravi, da jim največjo preglavico povzročajo utrjeni in poledeneli tereni. Včasih so se namreč premikali po neutrjenih pobočjih.

Marjan Batagelj med demonstracijsko tekmo starodobnega smučanja.

Kdo bo koga – smučar smuči ali nasprotno Sicer pa poleg bloške tehnike smučarji po starem prikazujejo tudi druge, denimo arlberško smučarsko tehniko, ki že pozna plužni nastavek, pa denimo rotacijsko tehniko in francosko vrtilno alpsko smučarsko tehniko, ki je tudi prva paralelna tehnika. Za popularizacijo alpskega smučanja je po Batageljevem mnenju najbolj poskrbela tehnika z nasprotnim sukanjem, in sicer s hitrim vijuganjem. Morda mu je ta blizu zato, ker je to tehnika njegove mladosti. »Nato so za nekaj časa smuči prevzele nadzor nad gibanjem,« pravi, zdaj pa – kar je Marjanu všeč – spet opaža, da se vrača čas, ko bo moral smučar prevzeti več nadzora.

Palice po starem

februar/marec 2013, številka 1 |www.stotka.net|

Stotka 43

100 na URO Starodobno smučanje

Sicer pa smučarska industrija poskrbi, da se tehnike smučanja redno spreminjajo, s tem pa seveda tudi oprema. »Bilo bi tudi dolgočasno, ko bi ostajali zgolj pri alpski klasiki,« meni.

Vsi Batagelj – vsi smučarji (z leve): Marjanov mlajši sin Borut, brat Branko, Marjan in njegov starejši sin Andrej.

Najlepše so češnjeve, najboljše jesenove Za Marjana je lepota smučanja v preprostem, popolnem, počasnem zavoju. V tem res uživa, vsakič znova, že od rane mladosti. Prve smuči mu je oče naredil pri desetih letih, saj v Vipavski dolini, kjer so živeli, ni bilo smučarske tradicije. Je pa bogata smučarska tradicija na bližnji Predmeji na Trnovski planoti.

Marjan je prve prave smuči dobil od gospoda s Črnega Vrha nad Idrijo, zanje pa mu je plačal z udomačeno veverico. Smuči se je naučil izdelovati tudi sam in to počne še danes. »Večinoma so iz bukovega lesa, najlepše pa iz češnjevega. A najprimernejši les zanje je jesen. Ima najgosteje rasle letnice, najlepše se zvija,« pravi. Najprej smuči skuha, kar je klasična metoda, nato pa postopek kot najboljši kuharski mojstri začini še s svojim prijemom, ovije jih v alufolijo, da se ne bi zažgale, in ukrivi na žarečem železnem modelu. »Notranja vlakna se v lesu po kuhanju skrčijo, tako se krivina zadrži,« pove.

Našel je prostor v muzeju Njegove smuči so razstavljene celo v muzeju v kalifornijskem smučarskem središču Mammoth Lakes, ki hrani bogate zbirke predvsem iz upodabljanja smučanja v umetnosti.

Po predstavitvi na nekem strokovnem kongresu je smuči tam pustil njegov sin Borut. »Ko je Borut v Ameriki demonstriral bloško smučanje, so ga ljudje najprej spraševali, ali gre na ribolov, ker je okoli hodil s kolom,« razlaga Marjan. Marjan je kopijo bloških smuči izdelal tudi za New England Ski Museum v zvezni državi New Hampshire. Marjan je poleg tega še strasten fotograf, snemalec, kolesar, poleti pa predvsem jadralec – polprofesionalni, pravi v šali. Letos ga čaka celo svetovno prvenstvo v jadranju. Tekmuje v razredu international FJ, a skromno pove, da je bolj na repu in da konkurenca ni močna. Res pa je, da tudi na morju tekmuje že s tretjo generacijo; dobro se namreč še spominja, kako je očete svojih sotekmovalcev učil smučati. Stotka

44 Stotka |www.stotka.net|

februar/marec 2013, številka 1

Kdaj smo Slovenci začeli smučati?

Slovenci pri smučanju nikakor nismo bili med prvimi, čeprav se radi označujemo za smučarski narod. Najstarejša podoba smučarja z masko zajca je s 5.500 let stare skalne rezbarije (petroglif), ki so jo našli na Norveškem.

Arheologi so za dele smuči, ki so jih odkrili v Rusiji, določili, da so iz leta 6000 pred našim štetjem. Izraz »ski« za smuči so prispevali Norvežani, zelo zgodaj pa so jih poznali Kitajci, celo Korejci, iz Koreje pa naj bi po nekaterih hipotezah smuči tudi izvirale.

februar/marec 2013, številka 1 |www.stotka.net|

Stotka 45

100 na URO Kolumna

Skoraj petdeset, pa že pod zemljo!

Š

e pred nedavnim, bil je razmeroma topel in sončen dan, sva s preljubo soprogo kofetkala, zatopljena vsak v svoje branje. Kaj je brala, se ne spomnim, vem pa, da sem se jaz naslajal nad revijo Jamar. No, naslajal sem se nad jamarsko svetilko, in to tako očitno, da je to opazila tudi moja predraga soproga. In jo je zanimalo, kaj je povzročilo ta moj odziv, saj tako ve, da fotografije golih žensk na dveh straneh name ne delujejo več, torej ni bilo možnosti za zadrego ali kaj podobnega. Zavzdihnil sem in ji pokazal fotografijo neznansko lepe in neverjetno učinkovite svetilke. Verjetno jo je navdihnil moj ob belem dnevu blaženo zasanjani obraz, da se je raznežila in omenila, da če mi je pa tako všeč, naj jo pač kupim. Navadno ni taka, mislim, ne spodbuja me k nakupom, ker že tako preveč zapravljam za razne neumnosti, in načeloma žabe nikoli ne sili skočiti v vodo, a tokrat se je očitno odločila narediti izjemo. Seveda sem se takoj spustil na realna tla in ji (verjetno z žalostjo v glasu) povedal, da bom samo sanjal, saj svetilka stane nekaj več kot 800 evrov. Res je, da v jami naredi dan, a kaj, ko nima še štirih koles, da bi se z njo lahko potem tudi vozil, ker bi moral namreč za nakup svetilke prodati svojo jamarsko lado nivo. Pa še to verjetno ne bi bilo dovolj …

Prepričan sem bil, da jo bo to streznilo in bo predlagala, naj raje začnem listati revije z nagimi teticami, ker je to ceneje, a se ni pustila zmesti in je še vedno razneženo nadaljevala, da jo bo pač prinesel Abraham. Vprašaj nad mojo glavo jo je pripravil do smeha. Takoj sem pomislil na kakšnega bogatega strička, ki se smuka po hiši, medtem ko sem jaz v podzemlju, zato je pojasnila, da jo bom dobil za 50. rojstni dan. Če bom priden, seveda!

Hm. Jasno. Dajmo človeka vzburiti, zbudimo mu pričakovanja, počakajmo, da požre vabo s trnkom vred in se začne veseliti obilnega kosila, potem pa ga na suho potegnimo!

Slina, ki je še malo prej kapljala na fotografijo svetilke, je izginila, blaženo zasanjan obraz se je razpotegnil v skoraj otroško užaljeno grimaso. Morda sem jo malo pregrobo zavrnil, da pri petdesetih pa tiste svetilke ne bom več potreboval, ker bom verjetno že spet v plenice rinil in bom samo še na zadnjo jamo čakal, in da kje je še to, da takrat, ko bom jaz petdeset, bodo ljudem takšne svetilke že serijsko v glavo vgrajevali, in podobne sem pletel, soproga predraga se je pa vse glasneje smejala. Moja ogorčenost je počasi prehajala v užaljenost. Še bolj potem, ko je pokazala na koledar in povedala, da bomo šli še nekajkrat spat in bo Abraham tukaj!

Damijan Šinigoj stotka@stotka.si

Eh, kako čas leti. Sploh nisem opazil. Res! Trikrat sem šel spat in že sem kvalificiran za pisca Stotke, revije za aktivni del prebivalcev, starih nad 50 let. Pa šele pred štirimi leti sem postal jamar. Povsem po naključju. Do hribov se moraš zapeljati in ponavadi en dan za kakšen resen vzpon ni dovolj, gozdovi in luknje pa so le pol ure od Novega mesta in si že v akciji. Res je sicer, da smo to najprej počeli z alpinistično opremo in malce po kavbojsko, dokler nas niso zaradi zapisov na mojem blogu (www.sinigoj.si) končno zalotili pravi jamarji in prisilili narediti tečaj za varno obiskovanje slovenskega podzemlja. In se mi je odprl povsem nov čudoviti svet za aktivnega malopredpetdesetletnika, o katerem pa več prihodnjič … Stotka Damijan Šinigoj je pisatelj, prevajalec, urednik, publicist, scenarist in jamar.

46 Stotka |www.stotka.net|

februar/marec 2013, številka 1

za nakup korekcijskih očal

za OKULISTIČNI PREGLED, ki ga plača Optika Clarus.

-

ENKRATNA PRILOŽNOST!

Akcije se izključujejo. Popusti se ne seštevajo. Akcija velja od 1.2.2013 do 28.2.2013.

LJUBLJANA MARIBOR CELJE KOPER KRANJ NOVA GORICA MURSKA SOBOTA VELENJE NOVO MESTO KRŠKO

100 na URO Organizacija

7 pravil za boljše načrtovanje časa Dobra organizacija časa postaja vse bolj nepogrešljiv dejavnik uspešnega in zdravega življenja. Vsak lahko z nekaj pozornosti in znanja precej izboljša svojo uspešnost in zmanjša stres.

P

o petdesetem letu se pogosto začenjamo zavedati, da nimamo več toliko energije kot včasih.

Pomemben del recepta za našo uspešnost je, da znamo naloge opraviti pametneje, z manj truda in stresa. Pri tem nam lahko pomaga nekaj veščin in navad dobre organizacije časa.

V sodobni kulturi nekritičnega čaščenja mladosti hitro pozabimo na dragocene prednosti, ki smo jih pridobili z leti. Že samo zavedanje, kako velika razlika je med našimi preteklimi in sedanjimi znanji, modrostmi ter izkušnjami, nam lahko zbudi občutek samospoštovanja.

Izkušnje, modrosti in znanje sicer že uporabljamo v vsakdanjem življenju, ko jih nadgradimo še z dobro organizacijo časa, pa lahko naredimo še več.

Znani izrek »Delaj pametneje, ne še bolj trdo« (Work smarter, not harder) še kako drži.

Sedem nasvetov za uspešno delo Ali uporabljate seznam nalog?

Ta je tako rekoč praorodje organizacije časa. Pomaga nam poznati naše glavne naloge, omogoči nam več nadzora nad življenjem in zmanj-

1.

Klemen Podjed stotka@stotka.net

šuje stres. Ne dogaja se nam več, da bi pozabili na pomembne opravke ali pa bili zaradi obilice nalog v stresu. Vse, kar potrebujemo, sta list papirja in svinčnik. A morda največja korist uporabe listkov izhaja iz poznavanja prioritet.

2.

Pri določanju prioritet gre za to, katerim nalogam damo prednost in kako želimo razporediti svoj čas in energijo. Naloge lahko preprosto oštevilčimo po pomembnost ali pa po sistemu A, B, C, D, E (A = najbolj pomembno, B = pomembno, C = dobro bi bilo narediti, D = delegiraj in E = odstrani oziroma črtaj). Nato začnemo z najpomembnejšo nalogo. Italijanski ekonomist Vilfredo Pareto je ugotovil, da pogosto velja, da dosežemo 80 odstotkov učinka s samo 20 odstotki vložka. V 20 odstotkih časa, denimo, dosežemo 80 odstotkov rezultatov (drugih 20 odstotkov pa v preostalih 80 odstotkih časa). Osemdeset odstotkov umazanije v stanovanju pospravimo v prvih 20 minutah pospravljanja, podjetja pa ugotavljajo, da jim 20 odstotkov

48 Stotka |www.stotka.net|

kupcev oziroma izdelkov prinaša kar 80 odstotkov prihodkov oziroma dobička. Pomembno je vedeti, katerih 20 odstotkov nalog je najpomembnejših. In res – le zakaj bi zapravili kar 80 odstotkov našega časa in energije za samo 20 odstotkov dodatnih rezultatov?

3.

Kup obveznosti v našem življenju je rutinskih. So pa vedno tudi take, pri katerih ne vemo točno, kaj je treba narediti, niti nam ni jasno, kako. Takrat je čas za razmislek in oblikovanje načrta in jasnih ciljev.

Ena ura načrtovanja prihrani deset ur dela. Dobro je, da se lahko zanesemo na pridobljene izkušnje in znanje. Sam imam na polici nalepljen listek z nekaj vprašanji: kaj je cilj (kako dobro želim to opraviti), koliko časa nameravam porabiti in kako bi to najlažje naredil. Najbolje je seveda, da zadevo opravimo ne predobro, ne preslabo. In seveda pomaga, da jasno opredelimo naše cilje, saj sicer tarčo težko zadenemo. Čudovit in zelo priljubljen kompas, ki nas vsakodnevno dolgoročno vodi v pravo smer, je tehnika velikih kamnov

februar/marec 2013, številka 1

Stephena Coveyja, ki jo je opisal v knjigi Najprej najbolj pomembno.

4.

Tudi ko poznamo cilje, imamo izdelan seznam prednostnih nalog in načrt izvedbe, nam lahko čas uide izpod nadzora.

Pogost razlog je, da ne obvladamo kradljivcev časa. Teh kar mrgoli – telefonski klici in sestanki, predolgi obiski, hišna opravila, v preteklosti sprejete nepotrebne obveznosti. Kradljivce časa lahko precej omejimo.

Tako lahko na primer trajanje sestanka ali srečanja ob kavi omejimo tako, da jasno določimo, koliko časa imamo na voljo in se tega tudi držimo. Ljudi, ki nam pogosto kradejo čas, lahko prijazno prosimo za razumevanje. Razmislimo, koliko časa želimo nameniti vsakodnevnim obveznostim in kaj bi se zgodilo, če bi nekatere stvari poenostavili. Ugotovimo, kaj nam najbolj krade čas, in poiščimo ustvarjalne rešitve.

5.

Odlašanje, le kdo ga ne pozna, je odlično gojišče za občutke krivde. Znani guru organizacije časa Brian Tracy opisuje kar 16 tehnik za premagovanje odlašanja. Predlaga na primer tehniko švicarske-

Thinkstock

ga sira (nalogo razbijemo na manjše dele in opravimo samo eno kratko nalogo ali pa določimo 15-minutne intervale, v katerih opravimo, kar pač opravimo, in se tako rešimo občutka neobvladljivosti zadeve) ali pa tehniko »pojej živo žabo« (najprej naredimo tisto, kar nam je najmanj všeč). A včasih je treba iti globlje in raziskati, kaj nas v resnici omejuje. To od nas resda zahteva več truda, a so rezultati dolgoročnejši.

6.

Danes je »delanje več stvari hkrati« (multitasking) postalo skoraj moderno.

A priznani Journal Of Experimental Psychology

Pomembno je vedeti, katerih 20 odstotkov nalog je najpomembnejših.

Pri določanju tega gre za to, katerim nalogam damo prednost in kako želimo razporediti svoj čas in energijo. navaja, da so bili študentje pri reševanju matematičnih problemov, ko so vmes reševali še druge naloge, dejansko do 40 odstotkov počasnejši.

Sveti gral najuspešnejšega in najučinkovitejšega dela torej še vedno ostaja sproščeno, osredotočeno in zavzeto delo pri eni nalogi oziroma, kot temu pravi Mihaly Csikszentmihalyi, delovni tok (flow). Najboljši delajo tako.

7.

In še najmočnejše orodje organizacije časa – to je povsem preprosta in vsem dobro poznana beseda NE. Kako reči ne? Imamo vsaj tri možnosti. Prva je, da z razumevanjem, vljudno, a odločno, rečemo: »Razumem tvoj položaj in žal mi je, da ti tokrat ne morem pomagati, ker ...« In navedemo

razlog. Po potrebi ponavljamo ta stavek po tehniki pokvarjene plošče. Druga možnost je, da rečemo: »Naj malce razmislim, pa ti sporočim.« Tako pridobimo nekaj časa. Tretji je, da ponudimo: »Razumem te, a vse, pri čemer ti lahko pomagam, je ...« Pri tem povemo, kaj je za nas možno. Prav je, da se zavedamo, da lahko »ne« vedno rečemo vljudno in z razumevanjem ter da s tem nikoli ne zavrnemo človeka, vedno le prošnjo.

Pogosto smo mi sami tisti, ki si najtežje rečemo »ne«. A se da, in to osvobaja. Stotka *dr. Klemen Podjed, Inštitut za produktivnost

februar/marec 2013, številka 1 |www.stotka.net|

Stotka 49

100 na URO Nova pravica

Višja 'plača' za vse, ki bi se lahko upokojili Pokojninska reforma spodbuja daljšo delovno aktivnost s pravico do prejemanja 20 odstotkov predčasne ali starostne pokojnine.

N

ovi pokojninski zakon je z začetkom leta prinesel tudi novost, to je nagrado za delo po izpolnitvi pogojev za starostno ali predčasno upokojitev. Nagrajeni so s petino starostne ali predčasne pokojnine, ki jo prejemajo poleg plače in drugih dohodkov iz dela. Opisali bomo postopek za uveljavitev tega dodatka in kaj je dobro vedeti.

Lojze Javornik lojze.javornik@finance.si

Najprej o upravičencih. Vsi, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev, vendar se ne upokojijo, lahko zahtevajo mesečno izplačevanje 20 odstotkov starostne pokojnine. Naj spomnimo: ženske se letos lahko upokojijo z 58 leti starosti in 38 leti in štirim meseci pokojninske dobe brez dokupa, ali pri starosti 61 let in pol ter 20 letih pokojninske dobe, ali pri starosti 63 let in pol in najmanj 15 letih zavarovalne dobe, moški pa pri starosti 58 let in štiri mesece ter 40 letih pokojninske dobe, ali pri starosti 63 let in pol in najmanj 20 letih pokojninske dobe, ali starosti 65 let in najmanj 15 letih zavarovalne dobe.

Upokojitvena starost je lahko tudi nižja zaradi skrbi za otroke ali služenja vojaščine. Seveda lahko del starostne pokojnine zahtevajo tudi vsi, ki so pogoje za upokojitev izpolnili že pred koncem minulega leta, pa se niso upokojili.

Predčasna upokojitev je novost v našem pokojninskem sistemu in jo je uvedla reforma. Pogoj za predčasno upokojitev je podoben pogoju za starostno upokojitev, torej za ženske starost 58 let ter 38 let in štiri mesece pokojninske dobe, za moške pa starost 58 let in štiri mesece ter 40 let pokojninske dobe – razlika je v tem, da pri predčasni upokojitvi velja tudi pokojninska doba z dokupom.

Dvajsetodstotno izplačilo pokojnine pa lahko zahtevajo tudi zavarovanci, ki izpolnjujejo pogoje za predčasno upokojitev.

Osnova se računa samo po novem Pri tem je treba vedeti, da se 20-odstotna nagrada za nada-

50 Stotka |www.stotka.net|

Del predčasne ali starostne pokojnine je mogoče prejemati le do 65. leta starosti.

februar/marec 2013, številka 1

ljevanje dela izračuna od višine pokojnine, ki bi pripadala zavarovancu na dan, ko vloži zahtevo – in sicer izračunano po novem pokojninskem zakonu. Razlika je pomembna za tiste, ki so izpolnili pogoje za upokojitev že pred koncem lanskega leta. Ti zavarovanci pri starostni upokojitvi lahko primerjajo izračun pokojnine po starem in po novem zakonu ter izberejo ugodnejšo možnost. Če pa zahtevajo del starostne pokojnine, te izbire ni in se pokojnina izračuna po novem. Tako je, ker to pravico uzakonja novi pokojninski zakon in se tudi izračuna po novih predpisih.

Odbitek za predčasno upokojitev In še opozorilo vsem, ki razmišljajo, da bi zahtevali 20-odstotno izplačilo predčasne pokojnine.

Pri tej zahtevi je treba dobro pretehtati, ali bodo vztrajali pri zavarovanju do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev. Če se bodo premislili in se upokojili pred izpolnitvijo pogojev za starostno upokojitev, se jim bo namreč pokojnina trajno znižala za tri desetinke odstotka za vsak mesec, ki jim bo manjkal do izpolnjenega 65. leta.

Ko pa zavarovanec izpolni pogoje za starostno upokojitev, ni pri odmeri pokojnine nobene razlike, če je prej prejemal 20 odstotkov, temveč se zavarovancu upoštevata dodatna pokojninska doba in višja starost. Sicer pa je omenjenih del predčasne ali starostne pokojnine mogoče prejemati le do 65. leta starosti.

65 NO (þ VA .$ Športna loterija d.d., Dunajska 22, Ljubljana

PREMIJA

10.000 EUR Kjer

igrajte odgovorno

se smeji, se dobitek podvoji!

Denarna sredstva, zbrana od iger na srečo, so namenjena financiranju invalidsko–humanitarnih in športnih organizacij.

februar/marec 2013, številka 1 |www.stotka.net|

Stotka 51

100 na URO Nova pravica

Zavod še ne izdaja odločb Pri tem je treba omeniti, da zavod za pokojninsko zavarovanje še ne izdaja odločb o izplačilu 20-odstotnega deleža predčasne ali starostne pokojnine. Vzrok ni v administrativnem zastoju, čeprav ima zavod veliko nerešenih vlog, ampak te pravice ta čas sploh še ne morejo izračunati. Izračunava se namreč po novih pravilih, pokojnin po novem pa še ni mogoče izračunati, ker še niso bili objavljeni količniki za preračun plač iz minulih let, zato ni mogoče izračunati pokojninske osnove.

Pri odmeri pokojnine zavod v prehodnem obdobju izračuna akontacijo, pri izdajanju odločb o izplačilu 20-odstotnega dela pokojnine pa bodo počakali na objavo količnikov in bodo izdali dokončno odločbo.

Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so nam pojasnili, da bodo z objavo količnikov pohiteli in objavili pravilnik o valorizacijskih količnikih za leto 2012 takoj, ko bo znana povprečna plača v lanskem letu; ta podatek statistični urad praviloma objavi februarja. Torej bodo kmalu znani količniki in tudi pokojninski zavod bo začel izdajati odločbe.

Zavarujte pravice Vendar zaradi tega zastoja upravičenci ne bodo prikrajšani: zavarovancu namreč pripada pravica do izplačila od dneva po vložitvi vloge – če izpolnjuje pogoje, seveda. Zato na zavodu priporočajo vsem zavarovancem, naj vložijo zahtevek za izplačilo dela starostne ali dela predčasne pokojnine in si tako zavarujejo pravico. Obrazec je dosegljiv na spletu, lahko pa ga dobijo tudi na območni enoti zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Stotka

52 Stotka |www.stotka.net|

Izbira zaposlenega s plače in 40 leti pokoj

Danes 1.000 evrov plače + 114,50 evra kot 20-odstotni del pokojnine

Čez tri leta 692,50 evra pokojnine zaradi daljše pokojninske dobe

Nadaljnje delo februar/marec 2013, številka 1

tisoč evri ninske dobe 1.200

Upokojitev 1.100

1.000 Pokojnina danes

900

572,50 evra pokojnine

800

700

/Shu ever Infog

rafik

400

rut S

Čez tri leta še vedno 572,50 evra pokojnine

a: Bo

500

tters

tock

600

300 EUR POJASNILO: Za prikaz, kaj pomeni dodatek 20 odstotkov starostne pokojnine, smo izbrali hipotetičnega zavarovanca, ki ima plačo tisoč evrov in je povprečno takšno zaslužil vsaj 19 let, tako da je njegova pokojninska osnova prav tako tisoč evrov. Za 40 let pokojninske dobe brez dokupa je odmerni odstotek za moške 57,25, kar pomeni, da bi se naš hipotetični zavarovanec lahko odločil za upokojitev s 572,50 evra pokojnine. Če pa je še naprej zaposlen, prejema tisoč evrov plače in zraven še 114,5 evra mesečne nagrade. Toda zaradi daljše delovne dobe se našemu zavarovancu viša pokojninska osnova. V prvih treh letih so mu vsaki trije meseci dodatne pokojninske dobe odmero zvišali za odstotno točko. Če bi naš zavarovanec delal še tri leta, bi se mu odmera zvišala za 12 odstotkov, se pravi s 57,25 na 69,25 odstotka.

To pa pomeni, da bi bila njegova pokojnina višja za 120 evrov, ob tem pa bi dodatno prejel še 1.374 evrov.

Zavarovanec, ki se ne upokoji, lahko prejema del pokojnine do 65. leta, vendar je zgoraj opisano dodatno zvišanje odmere omejeno na tri leta, sicer pa vsako dodatno leto pokojninske dobe prinese moškemu za 1,25 odstotne točke višjo odmero. Naš zavarovanec, ki je star 58 let in štiri mesece, bi si torej do 61. leta in štirih mesecev lahko pokojnino zvišal za 12 odstotkov, nato pa bi prejemal del pokojnine še tri leta in osem mesecev, kar bi mu prineslo še za 4,38 odstotne točke višjo odmero. februar/marec 2013, številka 1 |www.stotka.net|

Stotka 53

100 na URO Varčevanje

Shutterstock

Tudi vas zaboli glava, ko prejmete račun za elektriko?

Se zavedate, da bi bil lahko veliko nižji, ne da bi morali občutno spremeniti svoje življenje? Bi radi kaj prihranili, pa ne veste, kako?

Znižajte račun za elektriko

M

ožnosti je več. Prvi korak je, da preverite, ali in koliko bi prihranili, če bi zamenjali dobavitelja. Na zadnjem obračunu elektrike preverite, koliko ste porabili, kakšna sta vaša obračunska moč in način merjenja porabe (eno- ali dvotarifno). Nato vse to vnesite v primerjalnik ponudb, ki ga najdete na spletni strani Javne agen-

Andreja Šalamun andreja.salamun@finance.si

cije RS za energijo (http:// www.agen-rs.si/primerjalnik/index.php?/kalkulatorelektrika/kalkulator/ action/UvodnaStran/ sectionId/122/isPopup/1/Podstran/ PrimerjavaPonudb/). S primerjalnikom poiščite najugodnejšega ponudnika in preverite, ali

54 Stotka |www.stotka.net|

njegova ponudba ustreza vašim potrebam in željam (če je nekdo najugodnejši za vašega soseda, še ne pomeni, da bo tudi za vas). Pokličite ga ali preglejte njegovo spletno stran, vnovič preverite ceno in pogoje (bodite pozorni tudi na podrobnosti) ter zahtevajte,

februar/marec 2013, številka 1

naj vam pošlje potrebno dokumentacijo. Postopek je preprost, izberete pa lahko kateregakoli dobavitelja, ne glede na to, iz katerega dela Slovenije ste. Z zamenjavo dobavitelja lahko letno prihranite tudi do 15 odstotkov. Prihranek lahko še povečate, če ste pripravljeni na dodatne ukrepe in posvetite več pozornosti učinkoviti rabi energije.

Zamenjajte stare aparate Če se le da, zamenjajte stare gospodinjske aparate z novejšimi, energetsko učinkovitejšimi.

Zamenjava starega hladilnika ali zamrzovalnika lahko na primer stroške za elektriko zniža za okoli sedem odstotkov. Pri nakupu novih aparatov bodite pozorni na energetski razred in proučite njihovo porabo. Letna poraba energije aparata je zapisana na nalepki, ki je nalepljena na aparatu, od marca pa bo na voljo še dodatna informacija, in sicer letni strošek obratovanja aparata v evrih. Ta informacija bo zapisana posebej, z njo pa boste lahko izračunali, ali se vam na primer bolj splača kupiti nekoliko dražji pralni stroj, katerega stroški obratovanja bodo znašali na

luči prihranimo do 36 evrov na leto, kar zagotovo ni zanemarljivo. Še več boste naredili, če boste klasične žarnice zamenjali z varčnimi sijalkami (po nekaterih podatkih lahko porabo zmanjšate kar za 80 odstotkov).

rifno merjenje elektrike, boste račun zanjo znižali tudi, če boste na primer posodo in perilo prali v času nižje tarife.

Zamenjava starega hladilnika ali zamrzovalnika lahko na primer stroške za elektriko zniža za okoli sedem odstotkov.

Pri nakupu novih aparatov bodite pozorni na energetski razred. primer 20 evrov na leto, ali nekoliko cenejšega, katerega letni stroški obratovanja dosežejo 30 evrov. Tako si boste lahko hitro izračunali, kateri aparat je za vas dolgoročno najugodnejši.

Morda ne bo odveč opozorilo – če imate dvota-

Perilo sušite na zraku Aparate uporabljajte čim bolj varčno – napolnite pralni stroj, preden ga zaženete. Perilo, če je le mogoče, sušite na zraku. Če pa uporabljate sušilni stroj, poskrbite, da je perilo pred sušenjem čim bolj ožeto (če ga na primer namesto na tisoč ožamete na 1.600 vrtljajih, bo vaš sušilec za sušenje porabil do 30 odstotkov manj energije). Dobro je tudi, da perete in sušite večkrat zaporedoma in tako izkoristite toploto, ki je v sušilniku ostala še od prejšnjega sušenja. Tudi ugašanje luči je še kako pomembno – raziskave so pokazale, da lahko z rednim ugašanjem treh

Namestite stikalo za popolno prekinitev elektrike Ne bodite del desetine gospodinjstev, ki puščajo aparate v stanju pripravljenosti, ko jih ne uporabljajo, saj v tem stanju še vedno porabljajo elektriko, z rednim izklapljanjem pa lahko stroške znižate za okoli pet odstotkov.

Morda se vam splača namestiti posebno stikalo za popolno prekinitev električne energije – tako lahko z enim pritiskom povsem izklopite vse priključene električne naprave. Stotka

Zgodba o

fenomenu žensk,

ki skoraj do

konca niso

vedele, da

so noseče

– stran 12

1 € ,90

1 € ,90

Direktiva o mobilnos ti bolnikov :

8

ŽIVIL,

DOBER ČLA O SAMOM NEK ORIH – večinom psiholog a izpovedi in komenta ov, psihiatro v, samarija rji nov ob telefonih v stiski

KAJ MORA VNIH NARA O NJEJ VIL VEDETI VSA ZDRA K in mlade DRŽHrana, vas ohrani zdrave AVLkiJAN ?

Privoščite živcem

Znanost za vse.

6 številk za samo 9,68 EUR.

Kako sem ubežal

Ý JNVOTL J TJTUFN Ý USFOJOH UFLBýB

OBLJUBE REALNO IN ST

PREVERITE, KAKO ODPORNI STE PROTI STRESU!

stresu Č lj MARKO POTR a Televizijski vodite se s stresom spopad pojasnjuje, kako vsakdanjiku. v prenatrpanem

plus:

plus:

Personal izirana zdravljen ju raka z medicina pri vidika bolnika:

fizioterapijo

POLONI BOWNOVA ZGODBANA TERAPIJA PRIPRAV O I NA MARATON TEST: Ý UPLSBU I SBOB

ženske na telovadbi blažen nasmeh življenja Koreorgazem: e se do daljšega Hitra hoja: sprehodit

Žensko srce

Obvladajte ga

po korakih

VSE VEČ MLADIH ZakLJA aj ženske IZGUB zbo kasn SLUH eje za bole levajo 10 let Poiskali smo rešitve znimi srca ožilja in zak aj ne gred in ok 2012 ŠT. 6 | DECEMBER NCE.SI MEDICINA.FINA

Zgodba o fenomenu Personalizira žensk, ki skoraj na medici na pri zdravlj do konca niso vedele, enju raka da so noseče z vidika bolnik a: obljube

ŠT. 1 | NOVEMBE MEDICINA R 2012 .FINANCE. SI

Svoj izvod naročite že danes na: 080 15 80 / narocnine@finance.si / http://medicina.finance.si februar/marec 2013, številka 1 |www.stotka.net|

Stotka 55

Aleš Beno

100 na URO Varčevanje

Prvi korak je, da preverite, ali in koliko bi prihranili, če bi zamenjali dobavitelja električne energije.

Prihranki energije pri ogrevanju so lahko do 30-odstotni

Š

e veliko več pa lahko prihranite pri energiji za ogrevanje, naj gre za električno energijo ali plin, kurilno olje ali drva, odvisno od energenta, s katerim se ogrevate. Preden se odločite za večje naložbe, kot so izolacija zunanjih sten in podstrehe (tako lahko prihranite tudi do 30 odstotkov energije), zamenjava ogrevalnega sistema in podobno, poiščite pomoč pri strokovno podkovanih energetskih svetovalcih. Ti, združeni v državni projekt ENSVET, ki deluje pod okriljem gradbenega inštituta ZRMK, občanom brezplačno svetujejo v več kot 30 energetskih pisarnah po Sloveniji (njihove naslove in tele-

56 Stotka |www.stotka.net|

fonske številke najdete na spletni strani http://gcs.gi-zrmk.si/).

Najprej znižajte temperaturo v prostoru Če si trenutno velikih naložb ne morete privoščiti, nič hudega.

Prihranite lahko tudi z manjšimi, skoraj neopaznimi ukrepi: prilagodite temperaturo prostorov, na radiatorje pa namestite termostatske ventile in se dobro poučite o njihovi uporabi. Tako lahko prihranite do 15 odstotkov energije, pravijo energetski svetovalci. Prostore, v katerih se največ zadržujete, ogrejte na 20 do 21 stopinj Celzija, spalnice na 17 do 18, prehodnih prostorov oziroma

februar/marec 2013, številka 1

tistih, ki so le redko v uporabi, pa sploh ni treba ogrevati. Spomnimo, da vsaka dodatna stopinja porabo energije poveča za okoli šest odstotkov, zato premislite, preden nastavite temperaturo na termostatu.

Pozorni bodite tudi na prezračevanje oziroma odstranjevanje odvečne vlage iz prostorov. To je, zlasti v objektih z novejšimi okni in vrati, ki zelo dobro tesnijo, nujno potrebno.

Zračite večkrat na dan z na široko odprtimi okni – najučinkoviteje je, da naredite prepih za nekaj minut. V tem času se zrak zamenja, prostor pa se še ne ohladi.

Starost: nova prijateljstva in prostočasne dejavnosti

Starostniki svoj odnos do te ustanove oblikujejo že pred vstopom vanjo. Prehod iz lastnega doma v institucionalno varstvo je za vsakega posameznika nedvomno velika življenjska prelomnica in za mnoge zelo težka in stresna odločitev. Lahko pa prinaša tudi številne prednosti. Velik izbor dejavnosti, ki so omogočene stanovalcem v takšnih skupnostih, so nedvomno prednost, ki starostnikom ponuja priložnost, da v jeseni svojega življenja ponovno zadovoljijo svoje prostočasne interese in ob njih stkejo nova prijateljstva.

Kot pravi Bojan Krajnc, direktor Centrov starejših Deos, se velikokrat premalo zavedamo, da življenje v takšni skupnosti lahko omogoča dejavnejše in bolj družabno življenje, kot če starostnik ostane v domačem okolju, kjer je morda osamljenem. »Marsikdo v domačem okolju izgubi socialni stik z okolico. Mnogi večino časa preživijo doma in se ne družijo s svojimi vrstniki, otroci pa so zaposleni in so večino dneva zdoma. Medtem pa si v centru lahko najdejo

krog novih znancev in prijateljev,« pojasnjuje Kranjc.

V Deosovih centrih, ki delujejo že v Črnučah in Trnovem v Ljubljani, Gornjem Gradu, Notranjih Goricah, Horjulu, Medvodah in Cerknici, se lahko starejši priključijo številnim dejavnostim, s katerimi si polepšajo in popestrijo življenje v zrelem obdobju. Pri tem lahko sodelujejo tako sami kot v paru, saj so v Deosovih centrih na voljo tudi sobe in apartmaji, ki so primerni za zakonce ali prijatelje.

Poleg zagotavljanja osnovne socialne in zdravstvene oskrbe imajo stanovalci v Deosovih domovih na voljo vrsto prostočasnih dejavnosti, ki so vpete v dnevno dogajanje in s svojo raznolikostjo omogočajo vključevanje stanovalcev v razne oblike druženja. V centrih uporabniki tako najdejo krog novih znancev in prijateljev. Organiziranost in delovanje služb v domovih sta zastavljena tako, da stanovalce z različnimi dnevnimi dejavnostmi spodbudijo k druženju, telovadbi ali skupinskemu ustvarjanju različnih ročnih izdelkov ter na tak način vzdržujejo družabne stike. Za tiste starostnike, ki so popolnoma odvisni od pomoči, pa poskrbi osebje službe zdravstvene nege in oskrbe. »Temeljna naloga zaposlenih v vseh Deosovih centrih je, da tako starostnikom kot njihovim

svojcem pomagamo, da je prehod v jesen življenja čim lepši. Zato gradimo na spoštljivem in zaupnem odnosu, zagotavljamo jim kakovost življenja tudi z aktivnim in družabnim preživljanjem prostega časa. Že kmalu po prihodu v naše centre nam stanovalci povejo, da se je njihovo družabno življenje izboljšalo. Pred kratkim se je denimo hči našega stanovalca pohecala, da je njen oče postal tako zaseden, da si še za obiske svojcev težko najde čas,« pravi Bojan Krajnc.

Prostočasne dejavnosti v Deosovih centrih za starejše: 3Gospodinjske dejavnosti 3Urice družabnih iger 3Filmske urice 3Bralne urice 3Ustvarjalne urice 3Aktivno gibanje 3Sprostitvene dejavnosti 3Športne in rekreacijske dejavnosti 3 Spremljanje lokalnih kulturnih dogodkov in kulturno-umetniških prireditev 3Izleti 3 Družabna medgeneracijska srečanja (obiski otrok iz vrtcev in šol) 3Druženja s prostovoljci 3Duhovna oskrba

Promocijsko besedilo

Med večjimi odločitvami v starosti je tudi vprašanje o tem, kje in kako bomo preživeli čas, ki je prav tako pomemben kot vsa prejšnja obdobja našega življenja.

Ena od možnosti za pozna leta je bivanje v življenjski skupnosti doma za starejše.

Thinkstock

100 na URO Na pot

Ste si vedno želeli zimo preživeti v gorski idili nekje v Švici, pa zaradi potrebe po stalni zdravstveni oskrbi ne morete v klasičen hotel ali apartma? Snovalci spletnega orodja LinkedAge obljubljajo, da boste lahko pri njih poiskali proste nastanitvene zmogljivosti v varovanih stanovanjih po vsem svetu.

58 Stotka |www.stotka.net|

februar/marec 2013, številka 1

Nič več izgovorov, da ne morete po svetu Spletno orodje LinkedAge omogoča brezplačno menjavo ali najem nastanitvenih zmogljivosti v domovih za starejše in varovanih stanovanjih po vsej Evropi

Komunikacijsko orodje LinkedAge podjetja Socinet Tomaža Lorenzettija in Marka Gučka je namenjeno starejšim ljubiteljem potovanj. Deluje podobno, kot za hotelsko ponudbo deluje spletni brskalnik booking.com, le da je ponudba prilagojena potrebam starejših. Specializirana je za domove za starejše in varovana stanovanja, ki ponujajo vrsto storitev za udobno preživljanje starosti, od zdravstvene oskrbe do igrišč za golf, bazenov in podobnega.

Prva možnost je zamenjava Starejši ljubitelji potovanj bodo imeli dve možnosti. Aplikacija namreč omogoča brezplačno izmenjavo stanovanja ali sobe z enako nastanitvijo v neki drugi državi ali kraju, ki si ga posameznik želi ogledati. Če je na

za krajše obdobje. »V LinkedAge bodo namreč lahko včlanjene tudi tretje univerze, organizacije za oskrbo na domu, društva upokojencev, časopisi za starejše in podobno. Njihovi člani, bralci in uporabniki storitev pa bodo lahko z orodjem LinkedAge najeli proste nastanitvene zmogljivosti za počitnice, izlete in podobno. Članstvo v LinkedAge bo omogočalo cenejši obisk počitniškega cilja po želji,« pravi Lorenzetti.

Vera Avšič vera.avsic@finance.si

Narašča pa tudi število mlajših, ki iščejo delo v drugih državah, a nočejo pustiti doma svojih ostarelih družinskih članov.

Tudi ti bodo za krajša obdobja lahko poiskali primerno namestitev zanje z orodjem LinkedAge. Urban Štebljaj

P

ariz, London, Alhambra, Ravena, morda Havaji ali Avstralija. Je slišati privlačno? Vas mika? Že čez mesec ali dva boste lahko z novim spletnim orodjem LinkedAge za krajši čas brezplačno zamenjali svoje varovano stanovanje ali namestitev v domu za starejše za enako v kateri drugi evropski državi ali pa ga najeli, če vam tako bolj ustreza.

Ker narašča število mlajših, ki iščejo delo v drugih državah, a nočejo pustiti doma svojih ostarelih družinskih članov, bodo lahko prek naše stotitve poiskali primerno namestitev za svoje starše, obljublja Tomaž Lorenzetti. primer povpraševalec invalid, mu bo ponudila samo take nastanitve, ki so prilagojene potrebam invalidov. Izmenjava bo na voljo fizičnim osebam, ki so nastanjene v institucionalni socialni infrastrukturi, kot so varovana

stanovanja in domovi za ostarele. Ti pa bodo morali biti včlanjeni v sistem LinkedAge. Stanovanje lahko tudi najamete Druga možnost je najem stanovanja ali sobe

Obeta se velika ponudba Projekt je že podprlo največje evropsko združenje skupnosti in direktorjev domov za starejše E. D. E. (European Association for Directors and Providers of Long-Term Care Services for the Elderly), v katerega je včlanjenih 32 tisoč domov. Ti imajo po podatkih organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) od 25 do 35 odstotkov nastanitvenih zmogljivosti nezasedenih. Stotka

februar/marec 2013, številka 1 |www.stotka.net|

Stotka 59

100 na URO Izobraževanje

Doktorirala pri šestdesetih V natrpanem urniku upokojene zgodovinarke, ki še vedno požira knjige, najdemo tečaj računalništva, digitalne fotografije in tudi učenje jezikov ter pilates.

D

oktorsko nalogo s področja zgodovine pošte in telekomunikacij je Ljudmila Bezlaj Krevel zagovarjala pri 60 letih. A doktorski naziv ji ne pomeni veliko. »Nikoli se nisem podpisala s tem nazivom in se tudi ne bom,« pravi Lida, kot jo kličejo krajše. Zato pa ji zelo veliko pomenita njeno strokovno delo na področju zgodovine in izobraževanje na različnih področjih.

Spoznavanje novosti, nadgrajevanje znanja in branje so zanjo pomembne vsakodnevne potrebe. Energična 70-letna Lida je z natrpanim urnikom krožkov in dejavnosti pravi simbol vseživljenjskega učenja.

Izobraževanje ima v genih To, da prihaja iz izobražene družine, je gotovo imelo veliko vlogo na njeni življenjski poti. Njen oče je France Bezlaj, avtor Etimološkega slovarja slovenskega jezika. Tudi mama je bila izobraženka, na praški univerzi, kjer sta se spoznala z možem, je študirala srbohrvaški jezik in etnologijo, a je po poroki ostala gospodinja. »Pet otrok nas je bilo doma in samoumevno je bilo, da bomo študirali,« pove Lida. Rasla je s knjigami in te so njena ljubezen še danes, prebere skoraj vse, kar izide, seveda imajo prednost dela s področja zgodovine.

Zaradi dela tudi selitev Lida je doštudirala zgodovino in etnologijo. Najprej je delala v novogoriškem muzeju kot kustosinja oddelka za novejšo zgodovino in tam so z družino tudi živeli. »Imela sem srečo, da je moje delo zahtevalo nenehno izobraževanje,« pove Lida.

Delu v muzeju je sledilo obdobje,

60 Stotka |www.stotka.net|

Barbara Škrinjar barbara.skrinjar@stotka.net

izpite, so jo oprostili magistrskega dela in ji dovolili neposreden prehod na doktorski študij. Tako se je pač lotila pisanja disertacije. Doktorat je delala s področja zgodovine pošte in telekomunikacij in ga seveda tudi uspešno zagovarjala. In to pri 60 letih, pet mesecev po tem, ko je doktorirala njena hči, se pošali.

Facebook, Twitter, Dropbox, YouTube – vse to je Lidi Bezlaj Krevel domače in poznano.

Izziva sodobne tehnologije se ni nikoli bala.

Slaba vest Prizna pa, da je imela v življenju velikokrat slabo vest, ker je toliko delala. »Zaradi moža, ker ni bil tako postrežen, kot bi bil, če bi bila več doma, pa zaradi obeh hčera, ker sta iz šole prišli v prazno stanovanje,« je iskrena. Spominja se, da se je včasih – ko sta hčeri zboleli – mož ponoči iz Nove Gorice v Ljubljano vozil po tri ure, da je pobral babico, potem pa še toliko nazaj. Babica je prevzela skrb za vnučke, oba z možem pa sta potem odšla na delo. Upokojila se je pri 65 letih. »Delala sem pet let več, kot je bilo takrat treba,« pravi Lida, a takoj pove, da vsaka ženska tega ne bi zmogla. »Ne predstavljam si, kako bi lahko toliko časa delala na primer delavka za tekočim trakom.« Sama se namreč spomni, da je včasih lahko delala cele noči, potem pa tega ni zmogla več. »Sem se pa pokoja najprej bala, saj me je bilo strah, da bom morala samo gospodinjiti,« prizna. Čeprav si gospodinjska dela z možem delita, ji časa nenehno primanjkuje.

ko je bila tudi direktorica novoustanovljenega Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici, in ta čas ji je bil najmanj všeč, saj se je bolj kot stroki morala posvečati različnim upravnim aktom.

Sledila je preselitev v Ljubljano, kjer je Lida delala v Tehniškem muzeju Slovenije, kot vodja nastajajočega muzeja o pošti in telekomunikacijah v Škofji Loki. Pošto ima rada, pravi, saj je to pravzaprav prva kulturna ustanova v svetu: skrbela je za prenos informacij, s tem pa tudi za pretok misli in idej.

Doktorat je splet naključij Doktorata pa se je »na stara leta« lotila povsem po naključju, pravi.

Njen takratni šef je njo in še nekaj sodelavcev napotil na magistrski študij. »Če povem po pravici, me je bilo sram odkloniti, pa sem se vpisala,« je odkrita. Najprej se ji je zdelo, da je že prestara za vnovičen vpis na fakulteto – takrat je imela že krepko čez petdeset let –, a so jo sprejeli z odprtimi rokami. Ko je opravila vse februar/marec 2013, številka 1

Montira filme, obdeluje fotografije Po upokojitvi se je takoj vpisala na nadaljevalni računalniški tečaj.

Osnove je sicer poznala, a želela je

Irena Herak

»Najprej se mi je zdelo, da sem že prestara za vnovičen vpis na fakulteto – takrat sem imela že krepko čez petdeset let –, a so me sprejeli z odprtimi rokami,« pravi Ljudmila Bezlaj Krevel, slovenska zgodovinarka in publicistka. poglobiti znanje. »Danes bi sama znala oblikovati knjigo,« pove. Pa tudi oblikovanje fotografij in montaža posnetkov ji nista tuja. »Znam si sneti tudi kakšen film z interneta,« pove bolj potihoma. Facebook, Twitter, Dropbox, YouTube – vse to ji je domače in poznano. Besed, kot so »ne znam« in »ne morem«, Lida ne pozna, računalnikov pa se, v nasprotju z nekaterimi vrstniki, ne boji. Zdaj obnavlja znanje nemščine, v načrtu ima še obnovo znanja francoščine, sicer pa govori še italijansko in češko. Obiskuje pa tudi tečaj digitalne fotografije in se razgibava na pilatesu. Pravi, da na tečajih ni med starejšimi, saj so njene »sošolke« stare tudi 80 let in več. Nekatere so zaradi bolezni po več mesecev odsotne, a se nato vrnejo, še vedno zagnane in motivirane, pravi.

Na spletu lahko plačaš položnice ali kaj naročiš Še posebej nujno se ji zdi, da se tudi starejši, ki niso vešči dela z računalnikom, naučijo osnov. »Da lahko uredijo bančne zadeve, plačajo položnice, kaj naročijo iz trgovine,« pravi. Zdi se ji, da je za izobraževanje starejših – vsaj v mestu – dobro

poskrbljeno, zelo veliko je različnih ponudb, najdejo pa se tudi za zelo zmerno ceno. Zanjo je izobraževanje ena izmed pomembnejših potreb. Poleg tega pa rada hodi tudi v gledališče, posluša zgodovinska predavanja in potuje. Za 70-letnico je z možem in hčerama obiskala Prago, od koder je bila njena mama. Še neizpolnjena želja pa je za Lido še vedno obisk Kitajske.

Rada je z mladimi Sicer pa si kljub natrpanemu urniku vselej zelo rada vzame čas za vnukinjo, pa tudi za prostovoljstvo. Že vrsto let dela pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije, v komisiji za delo zgodovinskih krožkov na osnovnih šolah. Vsako leto razpišejo tematiko raziskovalne naloge, organizirajo seminar za mentorje zgodovinskih krožkov, ocenijo naloge, ponujajo pa tudi strokovno pomoč.

Pomembno se ji namreč zdi, da se mladi v najbolj občutljivih najstniških letih navdušijo za izobraževanje, pa tudi skupinsko delo in osnove raziskovanja. »Marsikatera naloga osnovnošolcev je boljša kot kakšna seminarska na univerzi,« je ponosna Lida. Stotka

Da boste »IN« Google je najbolj poznan spletni iskalnik velike ameriške multinacionalke z enakim imenom.

Facebook je družbena spletna stran, ki uporabnikom omogoča, da se povežejo na eno ali več omrežij in se tako lažje sporazumevajo z ljudmi z istega omrežja.

Twitter (slovensko Čivkač) je spletno družbeno omrežje in mikroblogna storitev, ki svojim uporabnikom omogoča, da med seboj izmenjujejo kratka sporočila, dolga do 140 znakov.

Takšnim sporočilom rečejo »tweets« (čivki).

Dropbox je storitev za hranjenje podatkov v oblaku.

YouTube je priljubljena spletna stran za izmenjavo videoposnetkov, ki jih uporabniki lahko pregledujejo, komentirajo in ocenjujejo.

Vir: Wikipedia (To je brezplačna spletna enciklopedija.)

februar/marec 2013, številka 1 |www.stotka.net|

Stotka 61

IZŽREBANCI

nagrad iz 5. številke Stotka: 1. Srečko Laznik, Maribor (darilna košarica NIVEA Repair & Care) 2. Knaus Marija, Solkan (darilna košarica NIVEA Repair & Care) 3. Milan Klopčič, Ljubljana Polje (darilna košarica NIVEA Repair & Care)

Nagrade za 1. številko Stotke: Trem izžrebancem bo Jata Emona podarila paket izdelkov v vrednosti 20 € (z DDV).

62 Stotka |www.stotka.net|

februar/marec 2013, številka 1

Se zjutraj zbudite utrujeni?

Naspite se na ležišču, ki je darilo narave za zdrav spanec.

Temeljni pogoj za zdravo in udobno spanje je pravilen položaj hrbtenice, na katerega čez dan vplivamo zavestno s pravilno držo, ponoči pa je le-ta odvisen predvsem od kakovosti ležišča in vzglavnika. Žal se tega največkrat zavemo šele takrat, ko se pojavijo prve bolečine v predelu vratnega in ledvenega dela hrbtenice ali pa, ko se zjutraj zbudimo neprespani in utrujeni.

Hrbtenici odločilno pomagamo s kakovostnim ležiščem.

Ker kar tretjino življenja preživimo v postelji, lahko hrbtenici odločilno pomagamo prav z ustrezno izbiro kakovostnega ležišča.

Ležišče mora biti iz materiala, ki je dovolj elastičen, da se prilagaja obliki telesa in ga pravilno podpre. Takšen material je lateks.

Naravno udobje lateksa.

Lateks je darilo narave iz drevesa kavčukovca.

Kavčuk pridobivajo iz izcedka mlečne tekočine kavčukovcev. Lateks je snov, ki je sama po sebi izredno elastična in se zelo dobro prilagaja obliki telesa. Ležišče iz lateksa nudi maksimalno udobje in zagotavlja pravilno lego hrbtenici. Ležišče razbremeni medvretenčne diskuse, regenerira in sprošča vratne in hrbtne mišice, kar pomeni, da se boste zbujali spočiti in brez bolečin.

Ležišče brez kovinskih vzmeti.

Za izdelavo visokokakovostnih ležišč pri Dollarju uporabljamo izključno 100% lateks.

Tovrstna ležišča v jedru nimajo nobenih kovinskih vzmeti, saj zanje ni nikakršne potrebe, ker je predelani naravni kavčuk – lateks sam dovolj prožen in nudi hrbtenici in celemu telesu konstantno oporo po vsej dolžini.

7-conska ležišča nudijo popolno podporo.

Ergonomska ležišča iz lateksa smo po dolžini sestavili iz sedmih različnih trdot. Z različnimi trdotami zagotovimo, da ima vaša hrbtenica obliko ravne črte pri ležanju na boku in obliko črke S pri ležanju na hrbtu.

Pravilen fiziološki položaj hrbtenice pomaga odpravljati bolečine.

Lateks je darilo narave iz drevesa kavčukovca.

Vsako ležišče individualno prilagodimo.

Kljub vsem prilagoditvenim lastnostim 7-conskih ležišč iz lateksa pa je potrebno upoštevati, da je telo vsakega posameznika drugačno. Zato pri Dollarju ležišče prilagodimo še individualno, glede na vašo telesno višino in težo. Obiščite naše prodajalne Dollar, kjer vam bomo svetovali na podlagi naših več kot 20-letnih izkušenj.

Vrhunska 7 - conska ležišča iz lateksa do 25% popust do 15. marca!

• • • •

30-dnevni test ležišča Garancijska doba za ležišča: 10 let Brezplačna dostava ležišča Možnost obročnega plačila

Kupon za darilo

Izberite si svoje darilo!

Informacije: (01) 520 93 02 Na telefonu smo dosegljivi: pon. - sob.: 9:00 - 21:00 ned.: do 15:00

Ob nakupu nad 75,00 € boste za darilo prejeli ortopedski podpornik, ki si ga lahko izberete sami.

Prodajalni Dollar: Ljubljana - Citypark Domžale - Spar center

V primeru vračila blaga, ki bi znižalo vrednost nakupa pod 75,00 €, morate darilo vrniti.

www.dollar.si

Foto: T. Brejc, D. Arrigler Telekom Slovenije, d.d., 1546 Ljubljana

Penzion plus paket 99 * za 5 na mesec.

Z dokupom storitev si ga prilagodite po svoje.

Z leti ugotovimo, kaj je v življenju resnično pomembno. Biti v stiku z najbližjimi in v stiku z naravo.

Preproste stvari, kot je Penzion plus paket za 5,99 EUR na mesec s praktičnimi mobiteli po ugodnih cenah. Paket si lahko prilagodite z dokupom ene ali večih storitev. Izberete lahko 50 min pogovorov v vsa slovenska omrežja za 2 EUR in/ali 50 SMS/MMS-sporočil za 2 EUR in/ali 50 MB prenosa podatkov za 2 EUR na mesec. Ohranjajte stike s Penzion plus paketom v omrežju, na katerega se vedno lahko zanesete. Oglasite se v najbližjem Telekomovem centru, z veseljem vam bomo svetovali. *Mesečna naročnina Penzion plus paketa, cenik Penzion plus paketa je objavljen na www.mobitel.si. **Telekom Slovenije, d.d. novim ali obstoječim naročnikom paketa Penzion plus paketa omogoča vklop dodatnih storitev Pogovori 50 min (vključuje 50 min v vsa slovenska omrežja), 50 sporočil (vključuje 50 SMS/MMS sporočil) in Mobilni Internet 50 MB (vključuje 50 MB prenosa podatkov). Vključene količine veljajo za storitve, opravljene v omrežju Mobitel v okviru enega obračunskega obdobja. Neporabljene količine se ne prenašajo v naslednje obračunsko obdobje. Trajni vklop storitve prek SMS zahteve se izvrši takoj in velja do preklica. Pri vklopu storitve za tekoči mesec pa se s koncem tekočega meseca storitev izključi in jo je potrebno ob pričetku novega obračunskega obdobja ponovno naročiti. Za vklop posamezne dodatne storitve Telekom Slovenije, d.d. naročniku zaračuna mesečno naročnino v višini 2 EUR in vključuje DDV ne glede na datum vklopa. Cenik Penzion plus paketa, cenik posamezne storitve nad vključeno količino ter Navodila za vklop/ izklop storitev so objavljeni na www.mobitel.si.

Za dodatne informacije obiščite najbližji Telekomov center, www.mobitel.si ali pokličite Center za pomoč uporabnikom na 041 700 700 ali 080 80 00. Cene so navedene v EUR in vključujejo DDV. Telekom Slovenije, d.d., si pridržuje pravico do spremembe cen in pogojev.