Trendi, september 2015

V New Yorku NOVA PRESTOLNICA ULIﾄ君E MODE? 5

slovenski mojstri v avtomobilski industriji

interieri

nova funkcionalnost stanovanja 24

26

sladko ﾅｾivljenje Slavne ﾅｾenske in umetniki kot sladice

top

6

22

TORB

JESENSKI

seksapil

Finance Trendi je časopis Časnika Finance, d. o. o.

telefon: 01 30 91 472 in 01 30 91 590

Odgovorni urednik časopisa Finance TRENDI: ALEŠ ČAKŠ

trendi.finance.si

Številka: 3, september 2015

Goran Vučković, vodja projekta telefon: 01 30 91 597, goran.vuckovic@finance.si

UREDNIŠTVO: Bleiweisova c. 30, 1000 Ljubljana telefon: 01 30 91 552, faks: 01 30 91 545 e-pošta: ales.caks@finance.si

Naslovnica: Top iz umetnega krzna: Diesel (www.diesel.com) Hlače: Dajana Ljubičić (cene po povpraševanju)

Vodja trže­nja nakla­de: GABRIELA BLATNIK tele­fon: 01 30 91 479, e-pošta: gabi.blatnik@finance.si

Oblikovanje in prelom: MAJA VOLK

Uhan: Tina Hočevar

Naroč­ni­ne: Svetlana Mitrić tele­fon: 01 30 91 577, e-pošta: narocnine@finance.si

Urednik fotografije: ALEŠ BENO

Fotograf: Peter Giodani

Oglasno trženje: Aleksandra horvat

Jezikovna urednica: Tatjana Habinc

Izdal in založil: Časnik Finance, d. o. o.

Bleiweisova c. 30, 1000 Ljubljana Direk­tor in glavni ure­dnik: Peter Frankl ISSN 1855-7422.

Tisk: Finance tiska Delo, d. d., Tiskarsko središče, Ljubljana.

Natisnili smo: 12.800 izvo­dov Redakcijski sistem: StoryEditor Transakcijski račun pri Unicredit bank: 29000-0059800842

PISMO UREDNIKA: Aleš Čakš ales.caks@finance.si

Mercedes za slovensko modo

pred desetletji že gostil modne bazarje, a to so bili časi, ko so slovenske znamke Mura, Labod, IUV, Rašica ... še sijale na našem modnem nebu. Zdaj so vse propadle, ostajajo le še nadobudni posamezniki, ki vztrajajo in poskušajo doma, še bolj pa v tujini, delati sodobno modo, čeprav jih le peščica od mode tudi, vsaj pri nas, pre(živi).

Novi teden mode bo v Ljubljani zbral smetano med oblikovalci, med drugimi znamko Mêhlê, Petjo Zorec, ki je sodelovala pri projektu mladi TRENDI oblikovalec leta 2013 in osvojila nagrado za najboljši styling, Natašo Hrupič, ki je tudi že sodelovala s TRENDI, pa modni dvojec JSP in znamko Akultura Alenke Globočnik, oblikovalke oblačil iz usnja, mlado kreatorko Anjo Dragan, ki študira na Nizozemskem, Dioralop in Dajano Ljubičić.

M

odni zanesenjaki se že nekaj tednov sprašujejo, ali bomo imeli jeseni v Ljubljani kar dva tedna mode. Namreč, še aprila letos je kazalo, da se bo na sceni obdržal LJFW, ki je korenine pognal lani jeseni (sicer zgolj z videoprojekcijami in modno razstavo). A v mestu, kjer moda kot panoga sunkovito hira, bo konec oktobra (od 29. do 31.) zasijal nov modni projekt – Mercedes-Benz Fashion Week Ljubljana (MBFWLJ), ki z LJFW ni povezan. A, neuradno, LJFW naj bi jeseni letos vseeno bil, spet z videoprojekcijami, prihodnjo pomlad pa tudi z modnimi revijami. Bomo videli.

Za oblikovalce, ki imajo svoje trgovine, je na našem modnem prizorišču vse precej lažje, saj imajo kje prodajati in imajo zveste stranke, vsi drugi pa morajo krepko razmisliti, ali se jim sploh splača delati oblačila, ki jih Slovenci zaradi (pre)visokih cen niti ne morejo kupiti.

Na žalost pa veliko posameznikov, ki pridejo na Fashion Week, naša moda ne zanima, raje se nastavljajo kameram pred revijami in po teh. Zanima jih le lastna promocija za pet minut, oblačila slovenskih znamk so zanje postranskega pomena. Novi Mercedes-Benz Fashion Week Ljubljana bi lahko pometel tudi z njimi.

Kakorkoli, konec oktobra lahko na MBFWLJ pričakujemo modni dogodek z najboljšimi oblikovalskimi imeni. Nova bo tudi lokacija – Cankarjev dom, ki je Irena Herak

Mini je maksi 4 V New Yorku: Nova prestolnica ulične mode? 5

SLADKO ŽIVLJENJE

v avtu Slovenski mojstri v avtoindustriji

Slavne ženske in umetniki kot sladice

22

26

Intervju: Mira K. Veljić, direktorica Name 8 Liat Ginzburg, izraelska oblikovalka nakita: Modni DNK – futurizem 10

kamnov 11 Modni Alghero: Oblikovalski poklon Sardiniji 12

MODNA ZGODBA

Moj slog: Andrej Janež 29 Predmeti poželenja: top 6 torb 31 Dizajn: V pisarni 31 2 >> TRENDI >> Petek, 25. septembra 2015

24

Jesenski seksapil

14

XXL moda bega oblikovalce 12 (P)osebni ambienti 24

INTERIEri Nova funkcionalnost stanovanja

PRIHODNOST Moda v 3D-tehniki

20 Peter Giodani

Visoko draguljarstvo: Skrivnosti dragih

PG0117_Rado_Ad_Plasma1_HC-AutChrPlaDar_Slowatch_262x380mm.indd 1

21.04.15 11:23

MINI

JE

Ura Sigma, Emporio Armani. V kampanji je sodeloval škotski DJ in pevec Calvin Harris. Cena: 369 evrov, www.slowatch.si

MAKSI

Jesensko razkošje

Ženski parfum Gucci Bamboo.

Sestavine: sandalovina, tahitijska vanilja, sivi jantar, nežna lilija Casablanca, cvet pomaranče in ylangylanga. Cena (za 50 mililitrov): 90 evrov, www.gucci.com Ženska toaletna voda My Burberry.

Sestavine: dišeči grahor, cvetje limonovca in potonike, cvetovi breskve in frezija, damaščanska vrtnica, beli mah in mošus.

Cena (za 90 mililitrov): 95 evrov, www. burberry.com

Uhani Temptations draguljarske hiše Chopard. Osemnajstkaratno belo zlato, safirji in 29-karatni akvamarini. Cena: po povpraševanju, www.chopard.com

Moška ura Moonphase, Certina.

Cena: 825 evrov, www. slowatch.si

Adidasovi športni copati Supershell. Pevec Pharrell Williams je sooblikoval trendovske superge in gumijasto kapico spremenil v slikarsko platno. Cena: 95,95 evra, www.adidas.com

Diamantni prstan Nude Solitaire, Pomellato. Cena: po povpraševanju, www.malalan.si

Unikatna steklena ogrlica in prstan BKG. Ker slovenska oblikovalka steklenega nakita Barbara K. Germ izdeluje brezčasen nakit, se tudi njena nova kolekcija imenuje Timelessnes/Brezčasnost. Cena (prstan): 15 evrov, zapestnica Victoria: 115 evrov

Moška ura Diesel.

Cena: 279 evrov, www.slowatch.si

Vlažilna krema in losjon Clinique za ženske. Cena: 27,97 evra (Dramatic Different Moisturizing Lotion), 51,22 evra (Dramatic Different Moisturizing Cream), www.clinique.com

Ovitek CalypsoCrystal za iphone. Najnovejši ovitek je narejen iz žakarja in usnja.

Cena: 169 evrov

Izbor izdelkov je nastal v uredništvu časopisa Finance TRENDI. Fotografije: arhiv proizvajalcev.

4 >> TRENDI >> Petek, 25. septembra 2015

V

NEW

YORKU

Nova prestolnica ulične mode?

Za mlade »kreativce«, hipsterje in ljubitelje nekomercialne vizualne umetnosti, indie glasbe, vintagea pa tudi čisto novih nevsakdanjih dizajnov obstaja tudi drugačen New York, kot je Peta avenija.

Manja Kovačič finance@finance.si

K

ončal se je newyorški teden mode. Z novo kolekcijo oblačil se je med mladimi talenti v Velikem jabolku predstavila tudi slovenska oblikovalka Nina Šušnjara. Menda ji ponudb za delo v ZDA zdaj ne manjka.

New York, ena od štirih modnih prestolnic sveta, se­ veda ni le Carrie Bradshaw, ki se v razkošnih oblekah in čevljih znamke Manolo Blahnik ali Jimmy Choo spreha­ ja po Peti aveniji. Namreč, tudi v New Yorku je opaziti čedalje več ulične mode.

Williamsburg in Greenpoint v Brooklynu, Chelsea, West in East Village na Manhattnu so razvili poseben slog, ki se razlikuje od newyorškega »mainstreama«.

Modna četrt Garment District v središču Manhattna je dober kvadratni kilometer velika soseska, z veliko koncentracijo sedežev modnih podjetij in prodajnih salonov vplivnih znamk. Je središče modnega obliko­ vanja in proizvodnje, kjer je tudi modni pločnik slav­ nih, med njimi so Ralph Lauren, Calvin Klein, Vera Wang, Oscar de la Renta, Carolina Herrera, Michael Kors, Marc Jacobs, Tom Ford, Tommy Hilfiger in Donna Karan. V nasprotju s prefinjenim francoskim modnim oblikovanjem v ameriškem prevladujejo čiste linije, ur­ ban in slog za vsak dan (casual).

V osrčju Manhattna, na znameniti Peti aveniji med 40. in 57. ulico, se nizajo vsa priznana imena modnega sve­ ta. Na vogalu s 57. ulico kraljuje Tiffany & Co., nasproti je na primer Louis Vuitton. Pa tudi kultne veleblagovni­ ce: Bergdorf Goodman, Henri Bendel in Saks Fifth Ave­ nue. Nakupovanje se lahko nadaljuje na Lexington ali Madison Avenue od 57. do 79. ulice v najrazkošnejših dizajnerskih butikih, z Barneys New York na čelu.

Zapovedi za jesen in zimo 1 DKNY 2 Marc Jacobs

V modnih trgovinah ob klasični črni in letos zelo mo­ dni gozdno zeleni prevladujeta še mornarsko modra in burgundsko rdeča. Priljubljeni so tudi škrlatno rdeča, svetlo siva, pastelno modra ter nevtralni bež in peščeni toni.

Vintage, hipsterska in ulična moda

Za mlade »kreativce«, hipsterje in ljubitelje nekomerci­ alne vizualne umetnosti, indie glasbe, vintagea pa tudi čisto novih nenavadnih dizajnov obstaja še drugačen New York. Predvsem hipsterski Williamsburg in boem­ ski East Village ponujata množico zanimivih trgovin.

Ena izmed njih je do okolja prijazna The Reformation, kjer se ponujajo oblačila iz novih trajnostnih materialov, vnovič uporabljena in predelana vintage oblačila ali iz­ delana iz presežka tkanin velikih modnih hiš. Prav tako reciklirajo in uporabljajo do okolja prijazno embalažo, energetsko učinkovite napeljave in naprave, reciklirane obešalnike … Med oblačili so opaznejše malo daljše, v pasu oprijete obleke, krojene na A, še vedno pa se niso odrekli črtastim in cvetličnim potiskom.

Različne sloge pod svojo streho prepleta Urban Out­ fitters, ki poleg osmih »hišnih znamk« občasno sode­ luje še z oblikovalci luksuznih znamk. Skupna točka je hipsterska kultura in moda, ki vključuje retro vpliv prejšnjih desetletij. Vse več je kombiniranja preprostih kosov, ki sooblikujejo poseben in unikaten videz. Opri­ jeti in ohlapni kosi lahko v različnih kombinacijah delu­ jejo ekstravagantno, pomembno pa je, da ni videti, kot da se je treba za tako podobo posebej truditi. Njihov zadnji hit so srajčne obleke do kolen, veliko imajo džin­ sa in kratkih majic.

Med modo in umetnostjo

»Visoka« moda Pete avenije

2

Preveliki pleteni in bombažni puloverji to jesen in zimo ostajajo hit. Spet so moderne rebraste pletenine, nanje med drugim stavi Calvin Klein, Donna Karan in Ralph Lauren pa na velike ovratnike.

Marc Jacobs se je to jesen in zimo osredotočil na plise v temno modrih odtenkih ali pa v barvi gorčice ter na prosojne materiale in krzno.

Izjemno priljubljena so tudi večplastna ali asimetrič­ no krojena krila in obleke, ki segajo pod kolena in tesno objamejo pas. Zanimiva je tudi najnovejša modna zapo­ ved – hlačna krila in široko krojene hlače, ki segajo do sredine golen, pa ravno krojeni plašči, jope s krajšimi rokavi in brezrokavniki, ki segajo do kolen ali malo če­ znje. Moderni boste tudi v pončih.

1

V bolj umetniško navdihnjenih četrtih s številnimi ga­ lerijami, uličnimi razstavami in artističnimi trgovinami je takšna tudi moda. V soseskah Chelsea in Soho pa tudi Nolita je več avantgardnih trgovin. Čeprav je že veliko znanih komercialnih znamk izpodrinilo lokalne umetnike in manjše oblikovalce, je še vedno mogoče kupiti takšne ali drugačne umetnine neposredno od umetnikov.

Trina Turk z butikom v Chelsea ustvarja nosljivo, »optimistično« modo. Jesenska kolekcija je polna naj­ različnejših barv in abstraktnih geometričnih potiskov.

Kroji hlač, oblek in plaščev so krajši, veliko pa je ži­ valskih vzorcev in pravega krzna.

V Chelseaju deluje tudi modna oblikovalka Amelia Toro, ki je zavezana socialnemu preoblikovanju modne industrije. Z zaposlovanjem in izobraževanjem si priza­ deva izboljšati položaj staršev samohranilcev. Oblikuje subtilne ženske obleke z veliko pozornosti do detajlov, hkrati pa svojo modo povezuje oziroma združuje s kul­ turno dediščino rodne Latinske Amerike v prizadeva­ nju, da pomaga pri njeni ohranitvi.

Elie Tahari je oblikovalec iranskega rodu, njegova trgovina, kjer najdemo moderne in vsestransko prilago­ dljive stvaritve, je v Sohu. V kolekciji za jesen in zimo je precej temno modre in sive barve, semiša ter resic.

Petek, 25. septembra 2015 << TRENDI << 5

2

3

4

5

6

1

1 2 3 4 5 6 7

6 >> TRENDI >> Petek, 25. septembra 2015

Oscar de la Renta Urban Outfitters Urban Outfitters Urban Outfitters Amelia Toro The Reformation: predelana vintage oblaÄ?ila Trina Turk

7

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

ULICNA ZAPELJIVOST Ženska jakna Moschino Underwear, 257,40 EUR Ženski nederček Moschino Underwear, 67,70 EUR Ženske hlače Please, 70,20 EUR

Foto: Robert Ribič, Kreativni vodja in stilist: Marieta Milanović Trapo, MUA: Junja Golob, Model: Nina Ricci, Ikona Ljubljana 2015

I N T E RVJ U :

M ir a

K.

V e l ji ć ,

d irekt o ri c a

N a me

Slovensko gospodarstvo izgublja neodvisnost

Igor Đukić finance@finance.si

L

jubljana ni bogatejša le za prenovljeni del Slovenske ceste v središču mesta in novo podobo hotela Slon, temveč je dobila nov sijaj tudi več kot pol stoletja stara veleblagovnica Nama. Kako se ta ljubljanska »institucija« spopada s številnimi spremembami in čedalje večjo konkurenco, kako ohranja stare kupce in privablja nove ter kako zadovoljuje apetite in kaprice preudarnih strank, smo se pogovarjali z direktorico Miro Koporčić Veljić.

Aprila ste dobili nov petletni mandat. Kakšni izzivi vas čakajo?

To, da sem (spet) direktorica veleblagovnice, mi je v čast in ponos in res tudi nov izziv. Prvo petletno obdobje – upravljanje Name sem prevzela septembra 2010, v času, ko se je kriza začela poglabljati – je bilo namreč težko. Kot trgovina, ki ima odlično lokacijo v središču Ljubljane in se osredotoča na srednji cenovni razred, smo bili vseh pet let precej v nemilosti. Ne samo naša trgovina, tudi vsi drugi trgovci iz mestnega jedra so občutili, da je obisk začel upadati, saj so se kupci osredotočili na velika nakupovalna središča na obrobju mesta. Če torej pogledam nazaj, ni bilo lahko, a že lani smo zaznali, da se prihodkovna in dobičkovna krivulja počasi obračata navzgor, zato z optimizmom zrem v prihodnost.

Lotevamo se novih projektov, ki bodo meni in mojim sodelavcem v veselje in izziv hkrati. Prvih pet let je prineslo številne spremembe, ki so me oblikovale v današnjo osebnost, z znanjem in izkušnjami, ki sem jih pridobila v tem času, pa ne dvomim, da bom kos letom, ki prihajajo.

Kako gre torej Nami finančno? Kaj se najbolje prodaja? Čeprav s poslovnim modelom kupcem, ki nas obiščejo, poskušamo ponuditi vse, od živil in dodatkov za dom do kozmetike in igrač, je naš prodajni paradni konj še vedno tekstil. Ta se pojavlja v vseh petih nadstropjih veleblagovnice, tudi v pritličju, in na gospodinjskem oddelku, kjer so na voljo različni tekstilni izdelki, od rjuh in posteljnih prevlek do prevlek za blazine.

Kakšen je bil dobiček oziroma izguba leta 2014?

Lani je Nama ustvarila 12,3 milijona evrov prihodkov in skoraj 185 tisoč evrov čistega dobička.

Nama ima široko ponudbo modnih znamk za vsak okus in vse generacije. Kdo vse so vaši kupci?

S tržnimi raziskavami smo naše stranke razdelili v dve ciljni skupini. V prvi so tisti, ki živijo ali delajo v središču mesta in opravijo hipne nakupe nižjih vrednosti skozi ves dan.

Svojo košarico polnijo predvsem z živili, ki jih najdejo v naši delikatesi, ali časopisjem ter tobačnimi in kozmetičnimi izdelki. V drugi ciljni skupini pa so kupci, ki se odločajo za nakup višjih vrednosti, predvsem tekstila. Za obisk Name se namreč odločijo namensko, ne le naključno. Trženjsko strategijo zato tudi gradimo delno ločeno za obe skupini. Veliko pozornosti namenjamo zvestim kupcem. Imetnikom naše kartice zvestobe, ki jih je že skoraj 25 tisoč, ponujamo posebne ugodnosti. Sicer pa so po tržnih raziskavah naši ciljni kupci tisti, ki sodijo v malo starejšo generacijo. Torej tisti z ustaljenim življenjem in službami. Najstniki niso naša ciljna skupina, saj ne moremo in tudi ne želimo konkurirati bližnjima Zari in H & M. Svojo prodajo gradimo na dobri storitvi in konceptu, da je vsaka stranka postrežena, in ne prepuščena sami sebi.

Imate v ponudbi oblačil tudi znamke, ki jih v slovenskem prostoru še ni bilo, ali takšne, ki so včasih že bile, denimo Mango, pa bi jih zdaj radi na novo pripeljali v Ljubljano?

Kot veleblagovnica ponujamo različne blagovne znamke.

Ne želim poudarjati imen, morda le Benetton, saj gre za 25-letno uspešno sodelovanje med nami in to italijansko blagovno znamko. Sicer pa na vsakem oddelku vsako sezono poskrbimo vsaj za delne spremembe, s katerimi sle-

8 >> TRENDI >> Petek, 25. septembra 2015

dimo modnim smernicam. Nekatere znamke opustimo, druge, bolj sveže, na novo predstavimo. Gre za stalen proces v trgovanju, navsezadnje to stranke od nas tudi pričakujejo. Po eni strani si želijo stalnice, po drugi nekaj novega. Ker smo precej majhni, si težko privoščimo ekskluzivne blagovne znamke. Seveda pa poskušamo s ponudbo novosti prehiteti tekmece. Vedno gre za nadgrajevanje in dopolnjevanje ponudbe.

V poslovni strategiji Name je, da se ne osredotočamo izključno na lokacijo v središču Ljubljane in na poslovalnico v Škofji Loki, ampak iščemo priložnosti med blagovnimi znamkami tudi za franšizni model poslovanja. Lani smo prevzeli G-Star. Trgovino z izdelki, ki nosijo podpis te blagovne znamke, imamo v City Parku. Gre za prvi poskus po dolgem času, da svojo prodajo razširimo na trgovino zunaj Ljubljane in Škofje Loke. Poteza je bila uspešna. Zato bomo, upam, da v kratkem, saj pogajanja še potekajo, razkrili še eno ime velike in zelo znane španske blagovne znamke, s katero bomo sodelovali v prihodnje.

Je to Mango?

Tega ta hip res še ne morem razkriti.

Tujih blagovnih znamk imate precej. Kako pa je s slovenskimi?

Slovenskih si želimo več. Dokler so bile, smo jih imeli, zdaj, žal, ne več. V zadnjih petih letih so izginili Mura, Labod, Rašica, ne vemo, kaj bo s Polzelo. Od slovenskih blagovnih znamk imamo v ponudbi le še Lisco. Najbolj žalostno je, da smo v Nami vedno imeli stranke, ki so jih zanimale slovenske blagovne znamke. Sicer veliko sodelujemo tudi s slovenskimi modnimi oblikovalci. V najboljših časih smo jih v našem kotičku slovenskih modnih oblikovalcev imeli šest, zdaj sodelujemo z dvema oziroma tremi: Majo Štamol ter Urško in Tomažem Draž.

Katere novosti in izboljšave ste uvedli po imenovanju za direktorico in kaj še načrtujete v bližnji prihodnosti? Že omenjeni G-Star, ki je uspešen projekt. Poudarek je tudi na izboljšavi in širitvi gostinskega dela ponudbe veleblagovnice. Odprli smo sladoledni bar Grefino. V trgovini v delikatesi veleblagovnice smo okrepili ponudbo toplih in hladnih malic – dnevno prodamo tudi do 400 obrokov. Na oddelkih s tekstilom ves čas širimo ponudbo. V praksi se je izkazalo, da ni več samo dveh sezonskih kolekcij, jesen-zima in pomlad-poletje, ampak da včasih pride skoraj že do tedenskih sprememb v modnih smernicah. In temu moramo slediti tudi mi. Tudi stranke zahtevajo novosti. Sami se tudi neposredno pogajamo s tujimi dobavitelji. Ker se internetna prodaja v tujini in pri nas krepi, smo letos med prvimi slovenskimi trgovci vpeljali tudi to.

In kako gre?

Naša spletna prodaja je še pilotni projekt, zato ta hip težko govorim o številkah. Imamo pa cilj, da do konca leta prodamo do 300 izdelkov na mesec.

Irena Herak

Čeprav s poslovnim modelom kupcem, ki nas obiščejo, poskušamo ponuditi vse, od živil in dodatkov za dom do kozmetike in igrač, je naš prodajni paradni konj še vedno – tekstil.

Kako je na poslovanje Name vplivala kriza in kako ste se spopadali z njo?

Nama k sreči ni zadolžena in posluje v lastnih, ne najemniških prostorih. Vsako leto smo končali z dobičkom. Vpliv recesije, ki je prizadela svetovno gospodarstvo, smo prek pogajanj delno prevalili tudi na naše dobavitelje, ki so to razumeli in sprejeli. Nama je namreč zaradi likvidnosti, pretočnosti in rednega plačevanja vedno dobra in zaupanja vredna stranka, s katero rad sodeluje marsikateri gospodarski partner, tudi tuji.

lo vplivala na gospodarski položaj pri nas. Kljub vsemu pa vem, da ima Slovenija v uspešnem evropskem okolju vse možnosti, da spet postane uspešna država v vseh pogledih. To je že dokazala.

Kako gledate na našo trgovsko panogo, gospodarski položaj v celoti?

Slovensko gospodarstvo izgublja neodvisnost. Naše odločitve – velik pomen med njimi imajo politične – vse manj vplivajo na našo usodo. Zdi se mi, da je bolje spremljati, kaj se bo gospodarsko dogajalo z Evropo, saj bo njena usoda ze-

Se pri vodenju veleblagovnice zgledujete po uspešnem tujem konceptu?

Neposredno ne. Seveda pri nenehnem stiku s tujimi part­ nerji spremljamo, kako se zadevi streže čez mejo, a da bi tujina popolnoma narekovala naše vodenje, to pač ne. Ob obisku tujine si gotovo ogledam kakšno veleblagovnico in se

tudi pozanimam, kaj je njen model za uspeh. Žal smo v Nami omejeni na razmeroma majhno kupno moč, ki izhaja iz nekaj več kot 300 tisoč Ljubljančanov in nekaj malega drugih obiskovalcev. Vedno se šalim in pravim, da če bi imela Namo na podobni lokaciji v Londonu, Parizu ali na Dunaju, bi bili super uspešni.

Vedno ste urejeni. Kako bi opisali svoj slog?

Modo spremljam že zaradi službenih obveznosti, pa tudi sicer me ta svet izredno privlači. Sem sproščeno-športno-elegantna.

Petek, 25. septembra 2015 << TRENDI << 9

Skrivnosti dragih kamnov

Modni DNK: futurizem

Žlahtne dragocenosti prestižnih draguljarskih imen stanejo vsaj toliko kot enostanovanjska hiša.

Ste začeli z nakitom ali ste pred tem oblikovali kaj drugega?

Vedno sem nekaj oblikovala, razstavljala, sestavljala. Ustvarjala sem besede, fotografirala, oblikovala nakit. In ta je prevladal, ker se lahko skozenj najbolj izrazim.

Kdaj ste izdelali prvi »resen« kos? Še kot deklica sem iz različnih materialov sestavljala mini skulpture. Prvi pravi kos pa je nastal, ko sem imela 16 let. Naredila sem prstan iz starih električnih delcev in sijočih kristalov.

Press

Za letošnji ITS ste oblikovali nenavadne kose nakita. Je to vaša najbolj udarna kolekcija doslej?

Zame je najuspešnejša kolekcija tista, ki šele nastaja. Z vsakim izdelkom preizkušam svoje meje v oblikovanju in rahlo izzivam. Najbolj sem zadovoljna, ko premikam lastne mejnike v oblikovanju. To je tudi najboljša pot za inovacije.

Kateri kos pa je zbudil največ zanimanja?

Tega ne vem, najpomembneje je, da imam z vsakim kosom več domišljije in strasti. Precej stilistov in napovedovalcev modnih smernic v Tel Avivu in zunaj Izraela uporablja moj nakit za modne časopisne zgodbe, televizijske šove, kar pomeni, da sem opažena in delam dobro. Največ nakita prodam v Izraelu in Franciji, v butičnih modnih trgovinah. Moj nakit lahko v modnih zgodbah najdete v revijah Vogue, Elle, Glamour, Marie Claire, Harper's Bazaar, L'Officiel in Grazia.

Sodelovala sem tudi z znamkami Reebok, L'Oreal in Fiat.

t

Zakaj ste kot oblikovalski navdih izbrali nakit in kaj sporočate s svojimi nenavadnimi izdelki?

Nakit sem izbrala, ker me spominja na majhne skulpture.

Kot ljubiteljica umetnosti rada gledam ljudi, ki nosijo nakit z močnimi dizajnerskimi sporočili na telesu.

Oblikovalka v nakitu prepleta različne sloge in materiale; v nakitu »moška hrbtenica« je uporabila vintage kristale Swarovski, pleksi steklo, gumo in sijoče umetne kamne.

Diamantni prstan s safirjem Secret v sebi skriva čudovito umetnino – ploščico iz emajla, na kateri je vgravirano ozvezdje leva, simbola Benetk.

ge

Aleš Čakš

a eno najpomembnejših modnih platform za mlade oblikovalce International Talent Support (ITS), ki že 14 let poteka v Trstu, so letos organizatorji povabili tudi 48-letno Izraelko Liat Ginzburg. Njen nakit nosi tudi italijanska pevka Laura Pausini. Oblikovalka si je zaradi svoje ekspresivnosti v Trstu pridobila veliko naklonjenosti, predvsem pa zbudila zanimanje za svoj avantgardni nakit.

Z

dnevi visoke mode (haute couture) v Parizu, ko svoje najprestižnejše, ročno izdelane stvaritve izbranim strankam v velikem slogu predstavijo najbolj sloveča modna imena – Chanel, Dior, Valentino, Jean-Paul Gaultier –, se precej bolj tiho in na skrivaj dogajajo tudi predstavitve najredkejših in najdragocenejših mojstrovin visokega draguljarstva (haute joaillerie).

Tudi letos, denimo v luksuznem Piagetovem butiku, streljaj od slovitega Place Vendome v Parizu, kjer so Petra Kancler doma tako rekoč vsi, ki v svetu nakita kaj pomenijo: finance@finance.si Boucheron, Chaumet, Van Cleef & Arpels, Cartier.

V zastekljenih prostorih, nekakšnih kockah, je bila svetu pred nedavnim prvič predstavljena kolekcija Extremely znamke Piaget, ki je sinonim za vrhunsko draguljarsko obrt. Posebnost te kolekcije je, da so oblikovalci združili obrt izdelave ur in draguljev. Pri tem kaže poudariti dva izdelka: uro Secret iz kolekcije Secrets & Lights, pri kateri je številčnica skrita pod draguljarskim izdelkom, in prstan Secret, ki v sebi skriva ploščico iz emajla. Zanimivi sta tudi zapestnica in tiara (obroč za lase), okrašena s pavjimi peresi. To sta bila »paradna konja« predstavitve. Da so ju ustvarili, so k sodelovanju povabili priznano umetnico in oblikovalko, ki uporablja peresa, Nelly Saunier. Ta je že sodelovala z več modnimi hišami, kot so Jean-Paul Gaultier, Paco Rabanne, Givenchy, Yves Saint Laurent in Jean­Charles de Castelbajac. Potrebovala je kar osem mesecev, da je našla peresa, ki se ujemajo z dragimi kamni – ne le po barvi, temveč tudi po obliki in strukturi.

Pi a

Aleš Čakš

N ales.caks@finance.si

D RA G U L J ARSTVO

Prepletanje obrti in umetnosti

Navdih za novo kolekcijo so oblikovalci našli v Benetkah.

Znamka je namreč tesno povezana z njimi: mesto jih je zaprosilo za pomoč pri obnovi urnega mehanizma dveh znamenitih ur – v uri na stolpu na Trgu svetega Marka in v uri na Doževi palači. Sodelovanje se je začelo leta 1997 in močno vplivalo

Do dragocenosti z bančnim nakazilom

Je pa težko na hitro reči, kdo najpogosteje kupuje izdelke visokega draguljarstva. Zelo različno je tudi od države do države. V Piagetu imajo kupce zelo klasičnih izdelkov, katerih najvišjo dodano vrednost pomeni ročna izdelava ali zelo dragocen in redek kamen, hkrati pa so med kupci zelo pogoste športno aktivne ženske, ki zahtevajo, da so tudi pregrešno drage ure za vodo neprepustne, saj se z njimi potapljajo in plavajo.

Nekateri kupijo že narejene izdelke; ko jih na predstavitvi vidijo, se ne glede na astronomske cene – milijonske zneske v evrih ali dolarjih – spontano odločijo za nakup. Spet drugi imajo izdelano predstavo o tem, kaj si želijo. Takšnim je na voljo Maison Piaget z individualno obravnavo – pogovorom z oblikovalcem o oblikovanju, uporabi materialov in dragih kamnov.

Zanimivo in pomenljivo vprašanje je še, kako se izdelki, ki stanejo več sto tisoč evrov in še več – plačajo.

Chabi Nouri zaupljivo odvrne, da najdragocenejše izdelke kupci ponavadi plačajo z bančnim nakazilom, pogosto pa se zgodi, da uporabijo kreditno kartico brez limita.

Ambasadorka Piageta je ameriška filmska igralka Jessica Chastain, tudi dvakratna nominiranka za oskarja.

Piaget

VISOKO

Liat Ginzburg, izraelska oblikovalka nakita

na uporabo elementov renesančne in bizantinske umetnosti, značilnih za beneško arhitekturo in umetnost. »Na ploščici prstana je vgravirano ozvezdje leva, simbola Benetk. Veliko arhitekturnih elementov je uporabljenih tudi pri izdelkih, ki jih je navdihnilo drugo izjemno mesto – Samarkand v današnjem Uzbekistanu, eno najstarejših mest na svetu pod Unescovo zaščito,« pove Chabi Nouri iz Piageta.

Kako do lepote brez reza Intervju: Jure Godler

! o m šli s

Iz

Kolumna: Starši, stran!

Veganstvo je zdravo, a ne vse življenje Ortodontija: Nesnemni zobni aparat

080 15 80 I narocnine@finance.si medicina.finance.si 10 >> TRENDI >> Petek, 25. septembra 2015

Osebna zgodba: Hepatitis C Petek, 25. septembra 2015 << TRENDI << 11

MODNI

ALGHERO

Oblikovalski poklon Sardiniji Modni oblikovalec Antonio Marras je v svoji karieri osem let ustvarjal tudi za Kenzo.

S

arhiv Antonio Marras

arhiv Antonio Marras

arhiv Antonio Marras

ardinija je otok omamnih okusov, vonjav in mnogoterih podob. Šele ko jo doživiš, postane jasno, zakaj je neizčrpen vir navdiha za kreativne duše, tudi za Antonia Marrasa, ki se navdihuje v oblačilih starejših sardinskih žensk.

V Algheru najprej očarajo podobe: zeleno hribovje, odtenki modre v morju, kamnita obala, dolge peščene plaže in arhitektura, ki sega od obdobja nuraške kulture (od približno leta 1800 pred našim štetjem do 2. stoletja našega štetja) in Feničanov, prek obdobja nadvlade Rimljanov in Aragoncev, ki so uvedli gotsko-katalonski slog, do baroka, neoklasicizma in sodobnih posegov, ki se vedno ne ujemajo z minulimi arhitekturnimi dosežki. V tej podobi otoka je tudi rdeča barva. Zelo veliko je namreč rdečih koral, ki jih prodajajo malodane na vsakem vogalu. »A večinoma niso s Sardinije. So plastične ali iz eksotičnih krajev,« po pravici povedo domačini v trgovinicah s spominki. Pravih in dragih koral je malo.

Otok prihodov in odhodov

So pa pristni omamni okusi tradicionalnih in sodobnejših jedi, narejenih iz preprostih sestavin in zalitih z lokalnim vinom. Najsi se zgledujejo po pastirsko-kmečki tradiciji ali ribiški, v obeh primerih so slastne. Bogate vonjave otoka prihajajo iz jedi in morja, ki ga v nosnice prinaša veter, ali iz makije in večno zelenih gozdov.

Na tem kosu zemlje so se od nekdaj srečevala različna ljudstva – prve naselbine naj bi bile tu že od 450 tisoč do 150 tisoč let pred našim štetjem –, ki so nenehno prihajala in odhajala ter trgovala in prinašala vplive in dobrote z vseh koncev sveta.

To je vplivalo na razvoj obrti, v kateri so še danes opazni vplivi več kultur in tehnik obdelav. Značilni so obdelava lesa, pletenje košar, izdelava predmetov iz keramike, oblikovanje nakita, kjer prevladujejo uporaba koral ter zlata in srebra (tehnika filigranstva). Na otoku se je od nekdaj veliko tkalo, vezlo, delalo čipke in gobeline, izdelovalo oblačila in dodatke za dom ter pri tem uporabljalo volno, lan, bombaž, svilo, usnje.

Antonio Marras: otrok Sardinije

Sardinija je neizčrpen vir navdiha za kreativne ljudi.

Vsekakor tudi za modnega oblikovalca Antonia Marrasa, ki se je leta 1961 rodil v Algheru. Čeprav je okušal ves blišč in slavo v velikih mestih, kot so Rim, Milano in Pariz, kjer je leta 2003 postal kreativni direktor modne hiše Kenzo (do leta 2011), ostaja v rodnem kraju, kajti kot je pred leti izjavil za revijo Velvet, »danes je pomembno imeti svoje korenine in mir«. Soproga, dva otroka, sorodniki, ki so se že v preteklosti ukvarjali s tekstilstvom, velika hiša laboratorij na griču v bližini Alghera z dih jemajočim razgledom na morje ter zgodovina in tradicija so dovolj za njegovo neizmerno ustvarjalnost, ki odseva v njegovih kolekcijah za oba spola, v njegovem butiku v starem mestnem jedru Alghera pa se prodajajo tudi unikatni kosi linije Laboratorio.

Njegova oblačila so poklon Sardiniji: vse, kar je ta otok bil in kar še bo. Združujejo videz starega in novega, bogatega in revnega, moškega in ženskega principa, forme in funkcije. Njegovi kosi so zelo »udarni« – prevladujejo barvni potiski, vezenine, čipke, obrobe, draperije, mešanje kakovostnih in dragocenih materialov ter dolžin – in udobni, saj kroji ohlapna oblačila.

Vse je narejeno z veliko ljubezni do tradicije in izročila obrtništva ter detajlov. In čeprav je Marrasov navdih preteklost, kaže, da njegova ustvarjalnost nikoli ne bo videti kot banalno posnemanje folklore, temveč kot poetična in intelektualna vrlina.

Hermina Kovačič finance@finance.si

XXL bega oblikovalce moda

ZA

Prodajalci so zaradi ignorance industrije oblačil za močnejše postave ob bogastvo

MOČNEJŠE

M

odna industrija še vedno poveličuje vitkost, če ne že skrajno suhljatost manekenk in manekenov, ki morebitnim kupcem predstavljajo najnovejše stvaritve oblikovalcev. Takšne, ki, žal, niso dostopne – in nikoli ne bodo – kupcem močnejše postave. To pa je po izsledkih raziskave podjetja NPD Group zgrešena priložnost za izjemen dobiček.

Industrija oblačil za močnejše naj bi bila namreč vredna 17,5 milijarde ameriških zelencev (15,7 milijarde evrov). Zakaj se torej prodajalci izogibajo te visoko dobičkonosne demografske skupine? Preprost odgovor: oblikovalci se bojijo. »Strah je tisti, ki modnim oblikovalcem preprečuje, da bi oblikovali za močnejše,« je za Business Insider povedala Amanda Czerniawski, profesorica sociologije na univerzi Temple, nekdanja manekenka in avtorica uspešnice Oblikovanje za debele: ozadje manekenskega posla za močnejše. Po njenem mnenju veliko podjetij ni seznanjenih z oblikovanjem oblačil za močnejše postave, zato je to zanje precejšnje naložbeno tveganje. »Mnogih oblikovalcev tudi ne učijo izdelave oblačil za debelejše,« je še dodala Amanda Czerniawski.

Učenje oblikovanja oblačil za vse velikosti Igor Đukić finance@finance.si

12 >> TRENDI >> Petek, 25. septembra 2015

Manekenka Ashley Graham

Zato se je Emme, ena od uspešnejših manekenk, ki predstavljajo oblačila za močnejše, odločila za revolucionarno potezo. Na univerzi Syracuse je uvedla program Moda brez omejitev, ki študente poučuje, kako oblikovati in izdelati kose oblačil za tiste, ki jim tehtnica pokaže preveč kilogramov. »Želeli smo, da študenti dobijo vpogled v modo za močnejše in da lahko, ko po diplomi zapustijo šolo, ustrežejo visokim zahtevam peščice izdelovalcev in modnih podjetij, ki oblikujejo oblačila velikosti L in XL,« je s ponosom povedala Emme in dodala: »Podjetja so zelo živčna, ko začenjajo modne posle za močnejše, saj so začetni

stroški res visoki. In če oblikovalci niso popolnoma prepričani o izdelavi oblačila za močnejše, lahko nastanejo težave.«

Če si debel, nisi zapeljiv? Narobe!

Če in ko se neki oblikovalec odloči za ustvarjanje oblačil za debelejše, izid pogosto ni ne laskav ne moden. Veliko obilnejših žensk težko najde oblačila, v katerih bi bile videti zapeljivo in dobro.

Zato se supermanekenka za močnejše Ashley Graham že dolgo bojuje proti neutemeljenim in nevzdržnim standardom, ki veljajo v modni industriji. Ne samo, da glasno zagovarja, da morajo ženske sprejeti svoje obline, ampak je v sodelovanju s podjetjem za spodnje perilo Addition Elle oblikovala linijo ženskega perila in kopalk za močnejše postave. »Obstaja velika tržna niša za seksi spodnje perilo za ženske z oblinami,« je povedala za Business Insider.

Zaradi nje in mnogo drugih, ki zagovarjajo pristno žensko lepoto, tudi z »odvečno prtljago«, postaja modni trg za močnejše večji in vplivnejši. In tudi trgovcev, ki ponujajo modo za močnejše postave, je čedalje več.

Jones Stores Slovenija

Ljubljana Kristalna palaca ˇ • Maribor Europark • Celje Citycenter • Outlet Maribor Gosposka 1

www. jones-fashion.com

Jesenski seksapil MODNA

ZGODBA

Kreativni vodja in stilist: Aleš Čakš Fotograf: Peter Giodani Frizura: David Ule (David Hair Design) Make up: Romina Regvat Modela: Nika K. (Model Group) in Simon Š. (Mister Model Management) Prostor snemanja: stanovanje arhitektke Tine Hočevar v središču Ljubljane

Jakna z dvorednim zapenjanjem: Diesel Hlače: Drykorn (149 evrov, Galerija Emporium) Ovitek za nov Applov MacBook Pro: CalypsoCrystal (300 evrov)

14 >> TRENDI >> Petek, 25. septembra 2015

Petek, 25. septembra 2015 << TRENDI << 15

Majica: H & M (last modela) Suknjič in volnen plašč: Diesel (www.diesel.com) Hlače: Drykorn (149 evrov, Galerija Emporium) Čevlji: Luca Rossi (139 evrov, Galerija Emporium) Nogavice: (last modela) Očala: Giorgio Valmassoi (last stilista)

Hlače: Dajana Ljubičić (cena po povpraševanju) Pulover in bomber: Diesel (www.diesel.com) Torba: Furla (370 evrov, Galerija Emporium) 16 >> TRENDI >> Petek, 25. septembra 2015

Petek, 25. septembra 2015 << TRENDI << 17

Majica: H & M (last modela) Suknjič in volnen plašč: Diesel (www.diesel.com) Hlače: Drykorn (149 evrov, Galerija Emporium) Čevlji: Luca Rossi (139 evrov, Galerija Emporium) Nogavice: (last modela) Očala: Giorgio Valmassoi (last stilista)

Hlače: Dajana Ljubičić (cena po povpraševanju) Pulover in bomber: Diesel (www.diesel.com) Torba: Furla (370 evrov, Galerija Emporium) 16 >> TRENDI >> Petek, 25. septembra 2015

Petek, 25. septembra 2015 << TRENDI << 17

Ona Top iz umetnega krzna: Diesel (www.diesel.com) Usnjeno krilo: Dajana Ljubičić (cena po povpraševanju) Čevlji: United Nude (193,50 evra, Galerija Emporium) On Hlače: Etro (229 evrov, Galerija Emporium) Pulover in plašč/parka s kapuco iz umetnega krzna: Diesel (www.diesel.com) Ura: Hugo Boss (last modela)

IMPRESIVEN V VSEh PoglEdIh. NoVI JAgUAR XE, REdEFINICIJA ŠPoRTNE lIMUZINE. Jaguar je od nekdaj pojem brezkompromisne moči v prefinjeni obliki. Novi Jaguar XE je to in še več: močno, po meri voznika ukrojeno vozilo za odločne ljudi z vizijo. Za tiste, ki si drznejo misliti preko okvirov in se tega ne sramujejo. XE-jevi Ingenium motorji tudi ob največjih cestnih izzivih zgolj predejo, osupljiv navor in impresivno nizka poraba pa se brezhibno zlivata pod pokrovom najnovejšega člana družine Jaguar. Skrb za vaše udobje in za vašo popolno brezskrbnost na cesti nam je najpomembnejša, zato bomo vašega novega XE-ja tri leta brezplačno vzdrževali in ga v servis prevzeli kjerkoli v državi*.

JAgUARSloVENIJA.SI

UMETNoST ZMoglJIVoSTI * Prevzem na servis kjerkoli v državi je del opcijske ponudbe. Brezplačno vzdrževanje vključuje redne servise. Uradna poraba goriva: 3,8-8,1 l/100 km. Uradne emisije CO2: 99-194 g/km. Emisijska stopnja: Euro 6b. Uradne emisije NOx: 0,0054-0,0714 g/km. Specifične emisije trdih delcev: 0,0002-0,0023 g/km. Število delcev: 0,07-1,36 x 1011 . Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM 10 in PM 2,5 ter dušikovih oksidov.

18 >> TRENDI >> Petek, 25. septembra 2015

2

1 Prihodnost

Prva modna kolekcija v 3D-tehniki Tridimenzionalna krila in čevlji

3 1 3D-čevelj Danit Peleg 2 Prva modna kolekcija, v celoti narejena v 3D-tisku 3 3D-tiskalniki, s katerimi je Danit Peleg kot prva modna

oblikovalka naredila celotno kolekcijo.

Igor Đukić finance@finance.si

N

ihče pred izraelsko modno oblikovalko Danit Peleg še ni uporabil 3D-tiska za oblikovanje celotne modne kolekcije. Prav to pa je storila 27-letnica – kar pri sebi doma. Z majhnimi 3D-tiskalniki, dostopnimi na trgu, je sestavila celotno kolekcijo in jo predstavila na podelitvi diplom.

legova v prodaji na drobno odštela okoli dva tisoč dolarjev (malo manj kot 1.800 evrov). Za naše razmere še vedno precej drago, a če pomislimo, da nekateri kosi oblačil, ki jih je zasnovala, stanejo skoraj štiri tisoč dolarjev (okoli 3.500 evrov), gre za dokaj razumno ceno.

Tridimenzionalno (3D) tiskanje ni nekaj novega, obstaja že skoraj 30 let. Stvaritve, ki so nastale s takim tiskanjem, sta na modno brv prenesla oblikovalca Iris van Herpen, ena od najbolj priljubljenih oblikovalk ekstravagantne pevke Lady Gaga, in Francis Bitonti.

Danit Peleg pa je prva oblikovalka, ki je vso kolekcijo zasnovala in s 3D-tiskanjem ustvarila – doma.

S 3D-tiskalniki, ki jih posamezniki lahko kupijo v katerikoli bolje založeni trgovini, je vse dele oblačil, od rdečih visokih pet do črtastih kril, natisnila na navaden papir A4, posamezne dele pa nato z lepilom združila v celoto. Opisani proces je zelo dolgotrajen – za nekatere kose oblačil je bilo potrebnih skoraj 300 delovnih ur.

Vseeno pa – kljub navdušenju Izraelke – trgu 3D-tiskalnikov ne gre tako dobro, kot so mnogi pričakovali. Enemu izmed največjih igralcev na izredno konkurenčnem 3D-tehnološkem trgu 3D Systems Corporation v začetku avgusta ni uspelo doseči postavljenih četrtletnih rezultatov. Zakaj? Po mnenju podjetja, ki ga je ustanovil in nekaj časa tudi vodil Chuck Hull, izumitelj procesa stereolitografije, bolj znanega kot 3D-tisk, zaradi »zahtevnega operativnega okolja«, med drugim piše Bloomberg.

Tudi prihodnost 3D-trga je nejasna in negotova. Po izsledkih analize tehnološkega raziskovalnega podjetja Gartner naj bi kupci do leta 2018 za nakup 3D-tiskalnikov odšteli 13,4 milijarde dolarjev (dobrih 12 milijard evrov). Poročilo, ki so ga isti dan kot Gartner objavili analitiki raziskovalnega podjetja CCS Insight, pa kaže, da naj bi kupci do leta 2018 za 3D-tiskalnike porabili »le« 4,8 milijarde dolarjev (4,3 milijarde evrov).

Kdo ima torej prav? Kdorkoli že, nekaj je gotovo: različni dejavniki, na primer visoki stroški materialov, na katere je mogoče 3D-tiskati, in težave v zvezi z intelektualno lastnino zavirajo industrijo 3D-tiskanja.

Res prihodnost modnega oblikovanja?

Kljub negativnim vidikom takšnega ustvarjanja oblačil je mlada oblikovalka prepričana, da je to prihodnost modne industrije. Po eni strani tudi zato, ker so sodobni tiskalniki izredno hitri, po drugi pa, ker zaradi nenehnega razvijanja njihove cene vztrajno upadajo. Za enega od tiskalnikov – Witbox 3D – je Pe-

Trg 3D-tiskalnikov v upadu?

Zagotovite si NEOMEJEN DOSTOP do vseh digitalnih vsebin časnika Finance in petkov izvod časnika Finance s tednikom Manager na izbrani naslov!

NOV PAKET

Finance DIGITAL in MANAGER za le

30,85 EUR

na mesec

narocilnice.finance.si I narocnine@finance.si I informacije o paketih: 080 15 80 I www.finance.si/dostop 20 >> TRENDI >> Petek, 25. septembra 2015

Clay Mclachlan, Ten Speed Press

Parfait Matisse

SLADKO

ŽIVLJENJE

Slavne ženske in umetniki kot poslastice

Kaja Cencelj Komar finance@finance.si

P

ravijo, da je žensko najlaže zapeljati s talenti, med katerimi je na prvem mestu umetnost kuhanja. In kaj bi bilo lepše darilo kot pripraviti posebno jed samo zanjo in jo še poimenovati po njej?

Tudi pica Margarita, najbolj množična jed, poimenovana po ženski, je nastala v čast Margarite Savojske, prve kraljice združene Italije, zato je tudi pica v barvah italijanske zastave – z belim sirom, rdečim paradižnikom in zeleno baziliko.

A še slajše in mikavnejše so sladice, kot je rahla snežno bela torta Pavlova, ki je ime dobila po znameniti ruski primabalerini Ani Pavlovi in spominja na njen čutni ples belega laboda v baletu Labodje jezero Petra Iljiča Čajkovskega. Sladica nikoli ne manjka na božični mizi v Avstraliji – je pa vedno zmanjka. Zapeljive hruške lepe Helene so bile poklon oblinam operne dive, ki je nastopala v Offenbachovi opereti Lepa Helena. Breskve Melba, osvežilno poletno sladico, je ustvaril priznani francoski kuhar za avstralsko operno divo Nellie Melba.

Clay Mclachlan, Ten Speed Press

Kako okusne so in kako so videti sladice z imeni velikih umetnikov?

Pavlova

Suzanine palačinke

Tudi za »crêpes Suzette« je odgovorna ženska, francoska igralka Suzanne Reichenberg z umetniškim imenom Suzette.

Ljubitelje likovne umetnosti lahko presenetite s sladicami, pravimi umetninami in briljantnimi kulinaričnimi interpretacijami del sodobne umetnosti, ki jih je slaščičarska mojstrica Caitlin Freeman zbrala v svoji kuharici z naslovom Modern Art Desserts. V knjigi se je znašel tudi recept za škatlo mehiških poročnih piškotov, okrašenih s ptico in trakom, prav tako kot na avtoportretu Fride Kahlo s soprogom Diegom Rivero (1931).

Bela tort a

22 >> TRENDI >> Petek, 25. septembra 2015

Mondri an

Clay M

clachla

n, Ten

Speed

Press

Kako speči Mondriana?

Sladice Caitlin Freeman so nastale na podlagi umetniških del iz Muzeja sodobne umetnosti v San Franciscu, okušate pa jih lahko v muzejski kavarni. Sedemindvajset receptov je napisanih v preprostem slogu, da lahko tudi sami ustvarite piškote, parfait, želeje, sladoled, torte, pogače in domiselne pijače – vse, kar potrebujete, da presenetite prijatelje, družino in goste z lastnimi mojstrovinami.

Kdo se ne bi želel posladkati z Matissovo zmrzlino, sladkim rdečim kolačem, okrašenim z Lichtensteinovimi pikami ali Warholovim želejem? Med vsemi prefinjenimi sladicami izberite svojo najljubšo, recimo sestavljeno pecivo kot poklon Mondrianovi slavni sliki Kompozicija II v rdeči, modri in rumeni barvi (1930).

Nizozemski umetnik Piet Mondrian je prek eksperimentiranja z naturalizmom, kubizmom in pointilizmom prišel do lastnega abstraktnega sloga – neoplasticizma – in odločilno pripomogel k razvoju abstraktne umetnosti v začetku 20. stoletja.

Zamislite si torej Mondriana pred belim platnom, na katero slika mrežo navpičnih in vodoravnih črnih črt ter dodaja tri osnovne barve: rdečo, modro in rumeno.

Enako se lahko lotite peciva. Najprej razrežete mehak biskvit na osem kosov, nekatere obarvate z živilskimi barvami (rumeno, rdeče, modro) in jih nato mondrianovsko zložite, »zlepite« pa s čokoladno glazuro. Ko zarežeš v takšno pecivo, je, kot da bi prerezal jedilno platno tega velikega umetnika, njegovo uravnoteženo kompozicijo obarvanih kvadratov in pravokotnikov, le da je ta namesto s črno črto natančno razmejena s čokoladnim prelivom.

Sliko je oboževal tudi Yves Saint Laurent in leta 1965 predstavil obleko, potiskano z Mondrianovim geometrijskim vzorcem; v Hollywoodu so leta 1985 odprli trendovski Mondrian Hotel, na trgu pa so se pojavile vaze, ure, čevlji in še veliko drugih drobnarij s prepoznavno estetiko tega umetnika.

ins_Finance Trend_09-2015_262x380mm.indd 1

23. 09. 2015 13.22

1 INTERIEROV

Sodobni slovenski interieri

Nova funkcionalnost stanovanja

4

majhnih prostorov, s prenovo pa so te združili v odprt tloris z osrednjim bivalnim prostorom in otroška soba. Stanovanje je postalo zračno, posebno ozračje pa ustvarjajo akcentne stene ter izbrani kosi pohištva in dekoracije. Osnovno opremo sestavljajo črni in beli kosi, da se čim bolj ujemajo z belimi stenami in stropi. Fotografije: 1, 2, 3 V stanovanju v bloku iz šestdesetih let prejšnjega stoletja sta se najemnika leta 2011 odločila 60 kvadratnih metrov prilagoditi tako,

5

da bi bolj ustrezali njunemu življenjskemu slogu.

Lastnik stanovanja, ki je prenovo odobril, je zahteval čim manj posegov v prostor. Prenova je morala biti ekonomična zaradi najemnikov, ki sta jo financirala. To je pripeljalo do več praktičnih in inovativnih zamisli Skupaj arhitektov (Tomaž Ebenšpanger, Meta Kutin). Vse nepotrebno v

10

prostoru so opustili. Skupna vizija minimalizma v bivanju je postala temelj projekta. S skrbno izbiro materialov in lastnim delom so prihranili toliko, da so lahko kupili kultna stola priznanega Miran Kambič, Bojan Stepančič

ameriškega oblikovalca Charlesa Eamesa, ki v asketskem ambientu stanovanja pritegujeta Miran Kambič

9

poglede. Velika omarna stena z lesenimi drsnimi vrati iz oljenega hrasta je osrednji element, ki deli »javni« del stanovanja od »intimnih« in servisnih prostorov za njo. Fotografije: 4, 5, 6 Stanovanje v večstanovanjskem povojnem objektu: prenova, delo arhitektke Maje Ivanič,

8

temelji na čiščenju nepotrebnih predelnih sten

6

2

in mrtvih hodnikov. Prostor je postal prehoden v več smereh, zamejen pa je zgolj s pohištvenimi Miran Kambič

Največje spremembe v današnjem času so se spet zgodile v kuhinji, tudi zato, ker dnevne in nočne dejavnosti niso več ločene. Kuhinja, jedilnica in dnevna soba so se združile v en prostor, saj je postalo kuhanje družinsko opravilo. Spremenila se je struktura družine, pa tudi vloge v njej. Gospodinjska opravila niso več namenjena zgolj ženski, zato kuhinja ni več zaprt, umazan prostor, temveč del družabnega družinskega življenja. V nekaterih družinah se vse dogaja okoli štedilnika in hrane, v drugih pa sploh več ne kuhajo.

Slovenske družine so se skrčile na dve, največ tri osebe. Vsaka četrta družina je brez otrok (po podatkih Statističnega urada RS iz leta 2012); v njej sta dva člana (mož in žena oziroma zunajzakonska partnerja).

Drobitev stanovanja na veliko majhnih sob zato nima nobenega smisla več, stanovanja ne vrednotimo več po številu spalnic, temveč po njegovi ustreznosti našemu slogu bivanja in lokaciji.

Miran Kambič

Novo središče – kuhinja

elementi, kar je v dnevno sobo in spalnico vneslo svetlobo iz dveh smeri. Sredinski del stanovanja s kopalnico, ločenim straniščem in dvostransko garderobno pasažo je protihrupni tampon med bivalnim in spalnim delom. Del notranje opreme je narejen po meri, drugi kosi so Ikejini.

Fotografije: 7, 8, 9, 10

24 >> TRENDI >> Petek, 25. septembra 2015

3

7

David Lotrič

Kako prenoviti stanovanje Najemite arhitekta, ki bo znal razbrati vaše potrebe in vaš način bivanja.

Osvobodite prostor in porušite vse odvečne, nenosilne stene (pod nadzorom arhitekta in statika).

Izberite nevtralne barve (manj je več).

Znebite se stvari, potrebovali boste manj omar in imeli več prostora.

Miran Kambič

David Lotrič

A

(P)osebni ambienti

rhitektka Tina Hočevar, ki že 15 let plete znanje z birojem Sadar+Vuga, je arhitekturne vizije vpletla tudi v (p)osebno zgodbo svojega stanovanja v središču Ljubljane. Prav vsak prostor ima zgodbo: prostorna sprejemnica pozdravi z ekstravagantnimi ogledali, dnevni prostor je kot šik salon za potovalna sanjarjenja; spalnica vabi na kopanje z dvignjenim odrom, kjer je kad; kopalnica objame s temo in močno gozdno zeleno barvo, delovna soba pa navdihuje z jasno modrino. Stanovanju dajejo »osebnost« oljen parket za žametast stik s tlemi, industrijski inox v kuhinji kot hladen kontrast palmam na romantični stenski slikariji, mehka in razmršena tekstilna obloga podija postelje z žakardnim naslonjalom in banjo olivne barve ter bel carrarski kamen v okvirju iz ogledal in temen siv kamen na tleh v kopalnici. Pika na i so ogledala povsod v stanovanju, ki lovijo poglede in svetlobo, ter kosi pohištva, ki so oblikovani in izdelani posebej za arhitektkino stanovanje in se trendovsko zmešajo s tistimi odsluženimi, ki tkejo (p)osebno zgodbo. A. Č.

Miran Kambič, Bojan Stepančič

ločenim zasebnim delom, kjer sta garderobna in

Miran Kambič, Bojan Stepančič

finance@finance.si

Ko je mož v povojnem času ob treh prišel iz službe, ga je žena gospodinja pričakala s kosilom. Stanovanje je bilo prostorsko skromnejše od predvojnega, stropi nizki, prostori majhni, njihove funkcije ločene. »Umazana« kuhinja je bila pogosto ločena od »čiste« jedilnice, predvsem pa od dnevne sobe, ki je bila namenjena gledanju televizije v družinskem krogu. Moderno stanovanje iz petdesetih in šestdesetih let minulega stoletja je imelo sodobno laboratorijsko kuhinjo, hladilnik, pralni stroj in pečica pa so osvobodili ženo težaškega dela in pomenili vrhunec tehnike tistega časa. Kar 40 odstotkov Slovencev živi v stavbah, ki so bile zgrajene večinoma v petdesetih, šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bila energija poceni, možje, pozneje tudi žene, pa so delali največ do štirih popoldne.

Kar tretjina takih objektov je potrebna prenove, saj smo na prvem mestu v Evropi po številu stanovanj slabe kakovosti in nizkega bivalnega standarda. Poleg energetski prenovi bi se morali posvetiti tudi protipotresni in požarni prenovi stanovanj, pri tem pa stanovanja prilagoditi sodobnemu načinu bivanju (tako med drugim predvideva osnutek nacionalne stanovanjske problematike 2013–2022).

Vatovec). Nekoč je stanovanje sestavljalo več

Tudi kopalnice so se spremenile, le redki danes še potrebujejo kad, prha je veliko bolj praktična, poleg tega omogoča gospodarnejšo porabo vode. Ker vse več delamo doma ali od doma, se je v sodobnem stanovanju pojavila potreba po umestitvi delovnega prostora. Pohištvo je postalo funkcionalno in večnamensko, zato da si lahko stanovanje prilagajamo: čez dan v njem delamo, zvečer pa preživljamo prosti čas. Čedalje več funkcij upravljamo s pametnimi telefoni in tablicami, stanovanje odklepamo, nadzorujemo ...

Pri prenovi stanovanja je treba razmisliti še o uporabi materialov in funkcionalnosti opreme, ki nam omogoča, da je stanovanje vedno pospravljeno in da za to porabimo čim manj časa. Konci tedna pa naj bodo namenjeni uživanju in druženju!

Monika Filipiuk Obalek

Mika Cimolini

V

arhitekti (Špela Leskovic, Aleš Košak, Tina

Spremembe v kopalnici

Monika Filipiuk Obalek

Spreminjanje stanovanj od povojnega časa do danes

obdobju po vojni je zasnovo stanovanj narekoval takratni način bivanja. Največji napredek v povojnem stanovanju je bila kuhinja – ta je bila namreč pred vojno namenjena služkinji in zato še bolj oddaljena od drugih delov stanovanja. Tudi v sodobnem času so se največje spremembe zgodile v kuhinji.

Stanovanje KL: leta 2009 so ga zasnovali AKSL

Monika Filipiuk Obalek

OBLIKOVANJE

Kupujte opremo dobre kakovosti in brezčasnih oblik.

Poudarki v prostoru naj bodo začasni in zamenljivi (dekorativni elementi in akcentne stene).

Petek, 25. septembra 2015 << TRENDI << 25

V

avtu

Slovenski mojstri, ki krojijo avtomobilski svet

A

vtomobili niso le predmet na štirih kolesih, ki te popeljejo od točke A do točke B. V njih se prelivajo bogato znanje, izkušnje, drzne ideje in nove tehnologije, svoje pa pridajo še vizionarstvo, pogum in tudi sreča. In v svetu avtomobilizma tudi ne gre brez udarnih Slovencev. Predstavljamo ta hip najbolj vroče v avtoindustriji!

Kdo so prodorni Slovenci v avtoindustriji?

inovacije in novi materiali, kot so ogljikova vlakna in titan, z vlaganji v tehnologijo in razvoj pa je Akrapovičev prepoznavni rdeči škorpijon postal znan po vsem svetu – izdelke prodajajo v več kot 60 držav. »Ko začneš s podjetjem, je treba imeti vizijo, predvsem pa trdo delati. Na začetku je bil vsak dan 12-urni delovnik, tudi sobote, nedelje, zelo veliko smo razvijali, testirali. Potem je bilo treba iti na trg, prepričati kupce. Veliko možnosti je in vsak lahko to naredi, če ima idejo, voljo, željo in je pripravljen trdo delati,« je v intervjuju za Finance poudaril Akrapovič. Pred leti je s svojimi bogatimi izkušnjami vstopil tudi v segment izpušnih sistemov za avtomobile in kmalu dobil naziv za najboljšo znamko.

Njihovi izpušni sistemi niso zaželeni le pri končnih kupcih, ampak tudi pri avtomobilskih znamkah, saj so v Akrapovičevih izdelkih prepoznali veliko kakovost.

Akrapovič zdaj sodeluje s številnimi avtomobilskimi znamkami tako pri cestnih vozilih kot dirkaških programih. Aston Martin, Audi, BMW, Ford in Volkswagen je nekaj zvenečih imen, med številnimi uspehi pa je treba omeniti uspehe na sloviti dirki za 24 ur Le Mansa.

Zmagovalni dirkalniki so bili opremljeni prav z Akrapovičevimi izpuhi, njegov izpuh pa nosi tudi najmočnejši avtomobil na svetu – švedski koenigsegg regera, ki z mesta do hitrosti 400 kilometrov na uro pospeši v manj kot 20 sekundah. Super stroj s 1.500 konji stane 1,65 milijona evrov in najbrž ni naključje, da mu zadek krasi Akrapovičev škorpijon.

Igor Akrapovič: znanje, izkušnje in kakovost za najmočnejši avto na svetu

Matej Kačič matej.kacic@finance.si

Igor Akrapovič je iz hobija naredil posel, saj so ga motocikli zasvojili že v otroštvu, pozneje jih je predeloval, v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja pa ustanovil podjetje za izdelavo izpušnih sistemov za tekmovalne motocikle. Izdelke so odlikovali številne

časopis za (pre)drzne moške

Robert Lešnik: preporodil je Mercedes-Benz

Irena Herak

1 Igor Akrapovič: Aston Martin, Audi, BMW, Ford in Volkswagen imajo Akrapovičeve izpušne sisteme.

2 Mercedes-Benz S-Klasse Cabrio 3 Robert Lešnik: oblikovno je preporodil Mercedes-Benz.

2

Nadaljevanje na 44. strani

Press

3

26 >> TRENDI >> Petek, 25. septembra 2015

Ocetovska avtoriteta v vzgoji

Potovanje: Lizbona

Mediaspeed

1

IZID: 16. OKTOBER

Robert Lešnik, vodja zunanjega oblikovanja pri nemškem Mercedes-Benzu, je že prava legenda in razlog, da se v vsaki novi zvezdi iz Stuttgarta lahko začuti košček Slovenije. Odkar je pred šestimi leti začel delati za Mercedes, mu je skupaj z ekipo uspelo povsem spremeniti videz njihovih avtomobilov, s čimer so pripomogli tudi k rekordni prodaji. Pri oblikovanju avtomobilov je uspeh mogoče meriti tudi tako. V očeh kupcev so mercedesi kot avtomobili za stare gospode in umirjene duše nenadoma postali predmet poželenja pri mlajših in bolj dinamičnih ljudeh, ki hkrati dajo veliko na privlačen zunanji videz vozila, prej pa so prisegali na druge znamke. Začetke svoje kariere Lešnik ni gradil v Mercedesu, kalil se je pri nemškem Volkswagnu in nato odšel v Kio, kjer je bil vodja oblikovalskega centra v nemškem Frankfurtu. To je bil pravi začetek njegove karierne poti. Priložnosti, da se povzpneš na vrh, je sicer malo, na vsako izmed njih preži več kandidatov. »Na pomemben položaj se da priti z nadpovprečno trdim delom in nekaj sreče. Preprosto morate biti ob pravem trenutku na pravem kraju. Hkrati pa ti mora nekdo v pravem trenutku dati pravo priložnost,« je svojo uspešno poklicno pot pojasnil Lešnik.

Moska moda po milansko

Kontakt v oglaševanju: Goran Vučković goran.vuckovic@finance.si / 01 30 91 597

Poslovni avti, ki so jih vzljubili Slovenci

Mediaspeed Andy Morgan/newspress

1

2

Borut Hočevar

3

dobnejše poteze. Z Jevtičem na čelu so pri Škodi želeli obdržati bolj tradicionalne kupce, hkrati pa pritegniti mlajše, ki so jim pri avtomobilih bolj všeč dinamične linije. Zabaven, odprt in zanimiv sogovornik ne skriva svoje ljubezni do vožnje, trenutno pa živi in dela v Pragi.

Nadaljevanje z 42. strani Kot otrok je ves čas risal avte, kot študent oblikovanja pa predvsem trdo garal. Uspeh, kot kažejo najnovejši Škodini modeli, v tako čustveni stroki, kot je oblikovanje, Marko Jevtič: oče Škodinega superba se je pokazal.

Marko Jevtič je slovenski javnosti morda manj znan kot Robert Lešnik, čeprav je imel svoje prste vmes pri Andrej Pečjak: ceni ga Elon Musk kar nekaj modelih, ki vozijo tudi po slovenskih cestah. »Zakaj bi prihodnjim rodovom pokurili vsa fosilna goNaziv starejšega oblikovalca za zunanjost vozil nosi pri riva, če to sploh ni potrebno?« se sprašuje slovenski inčeški Škodi, za katero je pomladil yetija, vdihnil sve- ženir in strokovnjak za električna vozila Andrej Pečjak. žino in dinamiko novi fabii ter sodeloval pri študiji vi- O električnem avtu je sanjal že od študentskih let, ko siona C. Ta je bila predstavljena lani na avtosalonu v je leta 1983 neuspešno poskušal predelati trikolesno Ženevi in že takrat so mnogi v njej videli novo češko bencinsko vozilo na pogon z istosmernim motorjem admiralsko ladjo. Niso se zmotili. Na Reki rojen in v za obračanje tankovske kupole in starimi svinčenimi Ljubljani šolajoči se Jevtič je s svojimi idejami in zna- akumulatorji. Kombinacija nedodelane tehnologije, njem, pridobljenim na likovni akademiji v Benetkah praznega žepa in premalo izkušenj se kako drugače niti ter podiplomskem študiju na šoli za oblikovanje v nem- ni mogla končati, pridobljene izkušnje pa so bile kljub škem Pforzheimu – nekaj let za Lešnikom –, sodeloval vsemu dragocene pri njegovi nadaljnji poti predelave tudi pri novem superbu in mu na zunaj vdihnil najso- avtomobilov v električna vozila. Z Letrikinimi motorji je predelal 35 klasičnih avtomobilov, pred dvema letoma pa na reliju novih energij v Monte Carlu premagal vso konkurenco, tudi Elona Muska oziroma Teslovo ekipo.

Najodmevnejši projekt je brez dvoma aktualni metron 7 z dosegom 700 kilometrov v realnih razmerah – 200 kilometrov več od serijskega in precej bolj zmogljivega tesle model S. Pečjak je s svojim izdelkom zbudil veliko zanimanja svetovne avtomobilske javnosti, saj je metron 7 električni avtomobil z največjim dosegom na svetu. Z njim je pred slabim letom namreč prevozil 736-kilometrsko pot od Bleda do Dubrovnika brez vmesnega polnjenja, na reliju električnih vozil Wave 2014 v konkurenci 483 vozil pa je zmogel 130 kilometrov večji doseg kot tesla S. Metron 7 je ves čas dokazoval prevlado glede dosega nad sicer odličnim teslo model S, na koncu pa prejel tudi poklone njegovih lastnikov.

28 >> TRENDI >> Petek, 25. septembra 2015

1 Marko Jevtič: »oče« škode superb 2 Škoda superb 3 Andrej Pečjak: avtomobile predeluje v električna vozila in navdušuje Elona Muska.

A SLOG

ndrej Janež

Irena Herak

MOJ

Predstojnik kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove v UKC Ljubljana

Aleš Čakš ales.caks@finance.si

Najljubša blagovna znamka?

Swiss, ker je z njimi vedno užitek leteti in ker je kakovost storitve vedno zelo dobra. Veselim se njihove nove flote v letu 2016 na medcelinskih poletih. Pa seveda Dom Perignon, ki nikoli ne razočara.

NOVI PAKET TopTrio Kino!

Parfum številka ena?

Težko se odločim med dvema: Loewe Esencia in Montale Pure Gold.

Videoteka

Znamka ure? Čez poletje najraje Skagen, ker mi je všeč preprosto dansko oblikovanje. Sicer občudujem ure Audemars Piguet Royal Oak.

DKino

V katero restavracijo radi zahajate?

Kadar z domačimi praznujemo življenjske mejnike, vedno Kovač ali Brinovec, s prijatelji se radi družimo v Sushimami.

Že od

HBO

21

Najljubši film?

Open Hearts danske režiserke Susanne Bier.

48*

EUR/mesec

PRVO OMREŽJE V SLOVENIJI*

prvih 5 mesecev za nove naročnike

Katero knjigo ta hip berete in katero priporočate?

Berem angleško izdajo The Story of San Michele avtorja Axla Muntheja.

Blagovna znamka avta, ki ga vozite?

Porsche Macan.

Najboljši filmi in serije so doma v paketu TopTrio Kino! Poleg izbranih TV-programov vam prinaša bogato videoteko DKino z brezplačnim ogledom enega filma mesečno in programsko

Telekom Slovenije, d.d., Ljubljana

V katerem mestu bi najraje živeli?

Rad živim v Ljubljani, kjer sem si uredil prijetno življenjsko okolje. Vselej znova me navduši Zürich. Nekaj časa sem živel v San Diegu, ZDA, in kalifornijsko življenje mi je pisano na kožo. Vedno imam občutek, da bom nekoč še živel v Kaliforniji.

Kje bi najraje počitnikovali pozimi oziroma poleti?

Poleti ne gre brez Sardinije, ki prepriča s sanjskimi plažami in vrhunsko kulinariko. Drugače imam rad Tokio, ki je vedno vir navdiha.

Vsi programi

opcijo HBO – štirje vrhunski programi tudi v HD ter videoteki HBO GO in HBO OD. V paketu vas čakata še napredna telefonija in zanesljiv internet v prvem omrežju v Sloveniji.

www.telekom.si *Izraz »prvo omrežje v Sloveniji« opisuje časovno zaporedje začetka delovanja mobilnih in fiksnih telekomunikacijskih omrežij v Sloveniji. Akcijska ponudba paketa TopTrio Kino velja od 27. 8. do 15. 11. 2015. Akcijska mesečna naročnina 21,48 € velja prvih pet mesecev za nove naročnike, ob vezavi naročniškega razmerja za 24 mesecev. Po izteku petih mesecev se začne zaračunavati redna cena paketa v višini 42,95 € mesečno. Paket vključuje internet SiOL s hitrostjo do 10 Mb/s, telefonijo SiOL, programsko shemo Mini, Ogled nazaj, TViN, TViN Shrambo S, programsko opcijo HBO in brezplačen ogled enega filma iz videoteke DKino na mesec.

Brezplačen je le ogled prvega gledanega filma v tekočem mesecu, ogled dodatnih vsebin se plača po veljavnem ceniku. Ponudba se izključuje s ponudbo BON 200 EUR ter akcijsko ponudbo naprav SiOL in velja na omrežju Telekoma Slovenije. Za več informacij o ponudbi, vključno z možnostjo vezave naročniškega razmerja za 12 mesecev, obiščite www.telekom.si, Telekomov center, pooblaščeno prodajno mesto ali pokličite 041 700 700 oz. 080 8000.

TS_Jesen TopTrio Kino Finance Trendi_173x239_05_EBA.indd 1

Petek, 25. septembra 2015 << TRENDI << 29 21/09/15 11:50

Novo v Slovenski filharmoniji

Študentski abonma • Vsebuje štiri koncerte iz različnih abonmajev Slovenske filharmonije (Oranžni, Modri, Vokalni).

• Temeljna dela klasične glasbe od 18. do 20. stoletja (Mozart, Čajkovski, Stravinski, Prokofjev, Britten, Saint-Saëns).

• Solisti in dirigenti na najvišji svetovni ravni (flavtist sir James Galway, violinist Julian Rachlin, dirigent Vladimir Fedosejev).

• Vrhunski dogodek v svetovnem merilu: krstna izvedba Božičnega oratorija Damijana Močnika.

• Atraktivne predstavitve sporedov, ki jih bodo vodili študentje muzikologije.

• Prijazen do »študentskega žepa« ugodna cena abonmaja: 30,00 € (za sedeže 2. kategorije).

• Pogoj je študentski oz. dijaški status.

nedelja 20. december 2015 ob 19.30

• Ravna se po koledarju študijskega leta (november–april).

četrtek 5. november 2015 ob 19.30

Gola glasba. Najboljša vseh časov.

Gallusova dvorana Cankarjevega doma Orkester Slovenske filharmonije TaeJung Lee, dirigent Sir James in lady Jeanne Galway, oba flavta P. Merkù: Baročna uvertura W. A. Mozart: Koncert za flavto v D-duru, K. 314 D. Cimarosa: Sinfonia concertante za dve flavti v G-duru P. I. Čajkovski: Francesca da Rimini – simfonična pesnitev po Danteju, op. 32 Dvorana Marjana Kozine, Slovenska filharmonija Zbor in Orkester Slovenske filharmonije Borut Smrekar, dirigent Anamarija Lazarevič, sopran Monika Fele, mezzosopran Urška Bernik, alt Martin Logar, tenor Matevž Kink, bariton

Vpis od 1. do 30. oktobra 2015

pri blagajni Slovenske filharmonije, Kongresni trg 10, 1000 Ljubljana delovni čas: delavniki od 11. do 13. in od 15. do 17. ure.

četrtek 25. februar 2016 ob 19.30

Gallusova dvorana Cankarjevega doma Orkester Slovenske filharmonije Julian Rachlin, dirigent in solist

četrtek 21. april 2016 ob 19.30

C. Saint-Saëns: Božični oratorij, op. 12 D. Močnik: Božični oratorij – novo delo

Gallusova dvorana Cankarjevega doma Orkester Slovenske filharmonije Vladimir Fedosejev, dirigent Andrej Korobejnikov, klavir

B. Britten: Lachrymae za violo in godalni orkester, op. 48a W. A. Mozart: Koncert za violino in orkester št. 3 v G-duru, K. 216 A. Schnittke: Sonata št. 1 za violino in orkester W. A. Mozart: Simfonija št. 29 v A-duru, K. 201 (186a)

S. Prokofjev: Romeo in Julija, op. 64 – izbor iz suit S. Prokofjev: Koncert za klavir št. 2 v g-molu, op. 16 I. Stravinski: Pomladno obredje

Slovenska filharmonija Orkester Slovenske filharmonije Zbor Slovenske filharmonije Kongresni trg 10, 1000 Ljubljana T +386 1 24 10 800 F +386 1 24 10 900 E info@filharmonija.si www.filharmonija.si Slovenska filharmonija – Academia philharmonicorum @SFilharmonija Če želite prejemati redna e-obvestila o programu Slovenske filharmonije, sporočite svoj e-naslov na info@filharmonija.si

PREDMETI

POŽELENJA

Gremo v službo!

2 3

1

1 Salvatore Ferragamo (zanjo), 1.190 evrov (Galerija Emporium) 2 Ermenegildo Zegna (zanj), 759 evrov 3 DKNY (zanjo), 269 evrov 4 Mandarina Duck (uniseks), 329 evrov 5 Bally (zanj), 890 evrov (Galerija Emporium) 6 Furla (zanjo), 220 evrov

4

6

5

Irena Herak

Izbor: Manja Kovačič finance@finance.si

2

1

DIZAJN

V pisarni

5

1 prevleka za blazino House Doctor, Danska, 20,50 evra 2 pisarniški set House Doctor, Danska, 15,70 evra 3 toaletna torbica House Doctor, Danska, 8,90 evra 4 tabla za pisanje, House Doctor, Danska, 8,20 evra 5 set barvic, Design Letters, Danska, 17,80 evra 6 zvezek Papier Tigre, Francija, 11,80 evra www.gud-shop.com

4

Izbor: Aleš Čakš Irena Herak

3

6 ales.caks@finance.si

OGLAS

Religion – nova znamka v Sloveniji Angleška znamka Religion se predaja iskanju individualnega sloga, ki ga navdihujejo lirični citati, glasbene muze in bogata britanska dediščina. Eksperimentiranje z novimi oblikovalskimi tehnikami, pranji in smernicami dajejo znamki svežo drugačnost. Znamki sledijo znani ljubitelji mode, kot so Agyness Deyn, Rihanna, Rita Ora in pevec skupine Muse Matthew Bellamy. Letošnjo kolekcijo je navdihnil film Večna ljubimca; predvsem njegovo temačno ozračje in dogajanje, ki delno poteka v Maroku, odsevata v izbiri barvne lestvice, vzorcev in teksturah materialov. Nova kolekcija Religion je na voljo ekskluzivno v modni hiši Ikona na Mestnem trgu 24.

Petek, 25. septembra 2015 << TRENDI << 31