Scan doc0034

Zavod Republike Slovenije za šolstvo

SONJA PEČJAK • ANA GRADiŠAR

Braine učne strategije

POGL ~\Jjt: S\~~\t:.G'jE ~

'PR~~v

Strategije po bra j V tem podpoglavju bomo spoznali strategije za: c

o

odgovarjanje na lastna vprašanja in vprašanja učitelja, določanje bistva in pomembnih podrobnosti ter grafične prikaze bistva in podrobnosti,

o

povzemanje vsebine (povzetke in zapiske),

e

kritično branje besedil.

e

branje grafičnih sporočil,

o

razvijanje besedišča.

S strategij ami po branju skušamo po navadi ugotoviti stopnjo razumevanja in zapomnitve prebranega besedila. Te strategije služijo v prvi vrsti ureditvi prebranega gradiva (bistva in pomembnih podrobnosti) v tako obliko, ki olajšuje razumevanje in zapomnitev prebranega.

Strategije po branju pomagajo bralcu, da prebrano gradivo uredi tako, da ga bo lahko uporabil v skladu s postavljenim ciljem. Če je bralec med branjem sledil vsebini in jo razumel, je to običajno za aktivno uporabo znanja premalo. Pomemben del razumevanja, zlasti pa zapomnitve, se dogaja šele po branju.

200

DuffY in L. Roehler (1993) delita strategije po branju v: • organizacijske strategije, ki so namenjene organizaciji ali preoblikovanju pomena besedila in vključujejo procese povzemanja, določanja bistva in zaključevanja, ter • evalvacijske strategije, ki pomagajo bralcu, da s kritičnim branjem presodi avtorjevo sporočilo.

IBraine strategije

lj

učnem proceeu - Strategije po branju

Med dejavnostmi po branju, ki služijo predvsem dobremu, poglobljenemu razumevanju učne snovi, avtorji največkrat omenjajo: • pogovor, odgovarjanje na lastna vprašanja, • odgovarjanje na učiteljeva vprašanja, • predelava in grafične ponazoritve gradiva, • povzemanje, • tvorjenje kratkega povzetka v ustni ali pisni obliki.

IJ

5.3.1 Odgovarjanje na lastna vprašanja in učitalleva vprašanja

o vprašanjih

in postavljanju vprašanj smo spregovorili že v strategijah pred branjem. Vprašanja po branju so namenjena zlasti evalvaciji avtorjevih sporočil, povezovanju vsebine in delov v celoto in povezovanju novih informacij s predznanjem učenca.

Tu navajamo samo nekatera vprašanja, ki jih lahko učitelj postavi učencem in ki zahtevajo višjo stopnjo mišljenja, kot je memoriranje. Učenci naj ob posameznih vprašanjih premislijo in odgovorijo, kakšno učno strategijo bi izbrali, da bi prišli do odgovora na zastavljeno vprašanje.

Vprašanja, ki spodbujajo višjo stopnjo mišljenja •• Kje in kako bi uporabil znanje, davanju!. .. ?

do katerega si prišel v tem članku/knjigi!pre-

Kaj je nauk te zgodbe?

•. V čemje taformula podobna formuli, ki smojo pravkar spoznali? V čem se razlikuje?

• O čem razmišljaš po branju takšnega besediLa/zgodbe/ ... ?

•. Na kaj te to spomni? e

@

ol

e e

Katera je nasprotna misel od te, o kateri si bralislišal!. .. ?

Katera je najpomembnejša miseL.

misel? Naštej tri podrobnosti,

ki označujejo bistveno

Kakšno sliko bi Lahko narisal po tem besedilu?

Kako bi pojasnili neznane besede, če ne bi imeli slovarja?

" Kako bi to snov naučil najboljšega prijatelja?

Kako bi to snov naučil svoje starše? e Kako bi to snov povedal s svojimi besedami? c Kje bi lahko uporabil te ideje? e

" Kako bi lahko izboljšal besedilo, izdelek? e Ilustriraj snov.

201

" Tvori novo zgodbo, v kateri boš uporabil staro idejo. e Kaj se lahko naučiš iz te snovi?

S čim si še lahko pomagaš za boljš« razumevanje te snovi?

••Naštej pet najpomembnejših, bistvenih misli. e Primerjaj staro in novo snov ter poišči podobnosti in razlike med njima. <II

5.3.2 Iskanje in določanje bistvenih informacij in podrobnosti Te strategije usmerjajo učence na določanje bistvenih informacij, na iskanje in organiziranje pomembnih podrobnosti, ugotavljanje organizacije besedila, kritično branje, branje vidnih informacij itd.

Najbolj pomembne med temi strategij ami so strategije za določanje bistvenih podatkov v besedilu, kajti to so tiste makro informacije, s katerimi najlaže povzamemo celotno besedilo, ga razumemo in si ga zapomnimo. Poleg tega učitelji pri preverjanju znanja največkrat sprašujejo po ključnih, bistvenih podatkih in podrobnostih nekega besedila.

Sicer učitelji v razredu za pojasnitev pojma »bisrvo« uporabljajo še druge izraze, kot npr. glavna ideja, osrednja ideja, osrednja misel, teza.

5.3.2.1 Strategije za določanja bistva Kaj je sploh bistvo, bistvena informacija? Pomembno je, da vemo, da je to misel, ideja in ne le ena beseda. Bistvo je izraženo v najmanj eni povedi ali se skriva v več povedih in odraža določen pogled na neko vsebino. Razlikovati moramo med pojmom ključna beseda, pri čemer bistvo poskušamo povzeti z eno besedo/besedno zvezo, in bistvom nekega besedila, ki se skriva po navadi v povedih.

Bolj natančno lahko povzamemo in si zapomnimo glavno sporočilo besedila z eno povedjo ali več kot z eno ali z več ključnimi besedami.

Primer

202

Pod ključno besedo »poezija« si bomo po določenem času učenja težje predstavljali ustrezno vsebino, kot če to besedo nadomestimo z eno povedjo ali več, ki tudi po daljšem času jasno povzemajo osnovno sporočilo besedila. Npr.: Nekateri pesniki so bili popularni dolgo časa. Ali: Za izražanje čustev lahko uporabimo različne pesemske oblike. Ali: Dobro poezijo je težko napisati.

Bralne strategije

Iskanje bistvenega

v učnem procesu- Strategije po branju

sporočila ali glavne ideje

Pri predelavi učnega gradiva/besedila naj učenec vedno določi najprej glavno idejo oz. bistveno sporočilo besedila in šele nato iz tega izpelje ključno besedo. Šele v tem primeru bo imela ključna beseda tako ozadje, kot ji jo daje besedilo.

DEJAVNOST V RAZREDU V spodnjih besedilih poišči bistveno sporočilo in ga zapiši v obliki povedi.

V naravi živijo številna zelo majhna bitja. Takšna bitja so tudi virusi. Virusi povzročajo nekatere bolezni: gripo, ošpice, vnetje ušes ... So tako majhni, da jih vidimo samo z elektronskim

rnikroskopom.

Vendar se zlahka prenašajo z ene ose-

be na drugo. Govorimo, da so bolezni nalezljive.

Bistveno sporočilo:

.

Zemlja kroži okoli Sonca in se vrti okoli svoje osi. Okoli sebe se zavrti v malo manj kot 24 urah (enem dnevu). Ko je stran Zemlje, na kateri živimo, obrnjena proti Soncu, je dan. V istem času je na drugi strani Zemljine krogle noč.

Bistveno sporočilo:

.

Bistveno sporočilo ali tema je zlasti pri neumetnostnih besedilih izražena pogosto že kar v naslovu. Zato je ena od mogočih vaj za urjenje učencev v iskanju

bistva, da posameznim odlomkom poiščejo najustreznejši naslov (pri tem lahko izbirajo med danimi naslovi ali sami napišejo naslov).

DEJAVNOST V RAZREDU Spodnjima odlomkoma izmed danih naslovov izberi najustreznejšega.

Ob večini obal morje narašča in upada dvakrat na dan. Poglavitni vzrok tega plimovanja je privlačna

sila Lune. Gravitacijska

strani Zemlje, ki je obrnjena

sila Lune dviguje oceane na tisti

proti Luni. Istočasno vrtenje Zemlje odvrača vodo

na tisti njen del, ki je najbolj

oddaljen

od Lune. Te vodne izbokline

oziroma

203

visoki valovi potujejo okrog Zemlje v enakem ritmu kot Luna in povzročajo plimo. Vmes med izboklinami pa so vodne vdolbine oziroma nizki valovi - oseka, (Iz: Lambert. D. 1999. Najlepša knjiga o oceanih. Tržič: Učila)

Naslovi: a) Morje in Luna b) Plima in oseka c) Gibanje morske vode Ene zvezde sijejo močneje. druge šibkeje. Rečemo. da imajo različen sij.

Nekatere zvezde pa spreminjajo svoj sij. To so zvezde spremenljivke. Že srednjeveški Arabci so zapazili nihanje sija zvezde Algol v ozvezdju Perzeja: navadno sveti Algol kot sveti npr. zvezda Severnica. Nenadoma pa njegov sij močno oslabi. Tako sveti okoli deset ur. Te spremembe sija se ponavljajo približno vsake tri dni. Po odkritju daljnogleda, posebno pa po uporabi fotografije v astronomskih opazovanjih, se je število odkritih zvezd spremenljivk zelo povečalo.

Ob koncu 18. stoletja so jih poznali okoli deset ob koncu 19. stoletja okoli sto, danes pa že 25 tisoč.

(Iz: Prosen. M. 1980. Utrinki iz astronomije. Ljubljana: Mladinska knjiga)

Naslovi: a) Zvezde spremenljivke b)Algol c) Zvezdno nebo

PRIMER DEJAVNOSTI

Spodnjim odlomkom sam določi naslove.

Naslov: .

Ptičji mladiči so bili lačni. Njihova mati je odletela iz gnezda, da bi jim poiskala hrano. Gledali so čez rob gnezda in videli, kako leti mati in nese nekaj v kljunu.

Naslov: : .

Ko so z neba začele padati prve snežinke, je Borut s svojimi prijatelji odvihral ven. poskakoval in poskušal ujeti snežinke. Ko je eno ujel z roko. je ves začuden

opazoval. kako je hitro izqinjala, 204

Braine strategije

v učnem procesu- Strategije po branju

Naslov: Neko toplo poletno

. popoldne

so Peter in njegovi prijatelji

na posestvu starih

staršev izkopali grob za psa, ki ga je povozil avto. Peter ni mogel govoriti, le solze so mu tekle iz oči. Prijatelji so ga žalostno opazovali.

Iskanje bistvenih povedi

Pomemben element določanja bistvenih informacij je, da zna učenec bistveno poved poenostaviti, tj. izraziti na kratko, morda le z eno povedjo. To mu pomaga tudi pri pomnjenju bistva. Iskanje in izražanje bistvenih idej pa je posebno pomembno v primerih, ko: • bistvo ni zajeto v eni povedi, pač pa ga mora učenec povzeti iz celotnega besedila; • je bistvo opisano v več povedih: • je cilj naloge, da učenec povzame daljše besedilo v krajše.

V besedilih ima bistvena poved različen položaj -lahko je na začetku, na koncu ali v sredini besedila ali pa je treba bistvo povzeti iz več povedi.

Pri mlajših učencih se učimo najprej iskanja ključnih povedi in šele nato ključnih besed. Seveda to pomeni, da mora učitelj izbrati take primere besedil, v katerih je bistvo res izraženo v eni povedi.

DEJAVNOST V RAZREDU

V spodnjem besedilu poišči bistveno povedo Bukev ima gladko in sivo skorjo. Les je rdečkast. Uporabljajo ga za izdelavo pohištva in kurjavo. Bukev je visoko listnato drevo. Bukovi gozdovi so znani tudi po žiru (bukovem semenu), ki ga nabirajo za živalsko krmo in izdelavo olja.

Bistvena poved:

205

DEJAVNOST V RAZREDU

V spodnjih besedilih poišči bistveno poved in jo podčrtaj; položaj bistvene povedi pa zapiši ob rob besedila.

Besedilo

Položaj bistvene povedi

Tim ti bo pokazal. kako si lahko izdelaš tak daljnogied. njegov.

Potreboval

papir. celofan.

boš dva tulca od papirnatih

lepiini trak. meter vrvice. svinčnik

Tulca od papirnatih

brisač ovij z barvnim

kot je

brisač, barvni in škarje.

papirjem.

Pritrdi

ju z lepilnim trakom. Iz celofana izreži dva kroga in z njima prekrij konca obeh tulcev. S škarjami odreži odvečni celofan.

Tulca zlepi z lepilnim

trakom.

S svinčnikom

naredi odprtini

za vrvico. jo napelji skozi in jo na koncih zavozlaj, (Durnbo. 1996.4) Ogenj povzroča

ogromno

škodo v naravi. predvsem

v

gozdu. Gozd je okolje. ki se razvija zelo počasi, kar več stoletij.

Ogenj pa lahko v par urah vse uniči. V požaru

zgorijo

in propadejo

drevesa in grmičevje.

ptice in živijo veverice. zadržujejo

gozdne žabe in kuščarice.

del zemlje. ki je na površini. mravlje

in mnoge

zelo pomembne. se z odmrlimi s hranilnimi

kjer gnezdijo

Ogenj uniči travo in cvetje. kjer se V požaru pa zgori tudi

polži. pajki.

kjer živijo deževniki.

druge žuželke. Vse te živali so v gozdu So hrana drugim

živalim. prehranjujejo

deli rastlin in živali ter tako bogatijo snovmi. Vse te živali poginejo

zemljo

v požaru. kajti

premikajo

se počasi in ne uspejo zbežati pred ognjem.

(Ota. D. (2000). Narava okoli nas in njeno varstvo.

Galeb. 2000. 10)

Centrifuga

je stroj z bobnom.

damo v centrifugo

ki se vrti z veliko hitrostjo.

mokro perilo. se vodne kapljice

proti obodu centrifuge

in skozi preluknjani

tem se blago suši. Tako ločujemo težke snovi ali tekočine Bager ima premakljivo

plašč bobna. S

med seboj tudi neenako

(npr. iz mleka izločamo

smetano).

roko z lopata ali zajemaiko

Z njo koplje. zajema nakopano

na koncu.

prst. pesek ali kamenje

in prenaša.

kamor je treba: na odlagališče.

betonirano

jamo. Lahko je na gosenicah

Take naprave so posebno

Če

pomikajo

uporabne

na tovornjak. ali pa na kolesih.

za kopanje jarkov in za

cestna dela.

Kanal je umetno predvsem

206

prekopana

za promet

med vodnimi

potmi.

vodna pot čez kopno. Delajo jih

z ladjami.

da s tem skrajšajo

rekami. jezeri. morji.

povezavo

Bralne strateg~je

v učnem procesu·

Strategije po branju

Pri krajših besedilih/odlomkih proces iskanja in izražanja bistva v povedi ni preveč zahteven. Bralec mora najprej: 1. ugotoviti, o čem pripoveduje besedilo, 2. se odločiti, kaj je avtor hotel sporočiti z besedilom (to lahko prikaže na kakršen koli viden način - npr. s pomočjo miselnega vzorca, časovnega traku, Vennovega diagrama ipd.), 3. oblikovati poved, v kateri avtorjevo najpomembnejše sporočilo povzame s svojimi besedami. Pri tem je treba ključne besede postaviti v take medsebojne odnose, v kakršnih so v besedilu.

Pri drugem koraku si bralec lahko pomaga tudi s t. i. »iskalcern glavne ideje«.

To je v bistvu uvodna poved, ki usmerja bralca na bistvo in se glasi: »To, kar avtor želi, da bi res razumel pri tem besedilu je, da ... « Iskanje in povzemanje bistva pa je precej težje pri daljših besedilih zaradi več razlogov: v daljšem besedilu se lahko skriva več pomembnih misli, glavno sporočilo je lahko manj razvidno ipd. Po drugi strani pa dobi bralec v daljšem besedilu več informacij, s katerimi lahko preveri, ali je pravilno sklepal o glavni misli. Pri takem besedilu mora bralec največkrat bistvo izraziti z več ključnimi besedami.

Iskanje bistvenega sporočila iz ključnih besed Dobra vaja za urjenje učencev v oblikovanju ključnih besed je vaja, ko mora učenec besedilo povzeti v obliki kratkih sporočil (SMS) za vrstnika, sošolca.

DEJAVNOST V RAZREDU

Sporočila posameznih besedil povzemite s ključnimi besedami v obliki sporočila SMS. V Tibetu živi jak, žival. ki je podobna

govedu. Ima dolge in tenke rogove, ki so obrnjeni navzgor in nazaj. Telo ima pokrito z dlako, ki mu sega do tal. Na hrbtu ima zelo izrazito grbo. Ljudje ga pogosto uporabljajo za jahanje in prenašanje tovorov.

SMS:

""

.

207

Blizu središča Afrike se nahajajo nenavadne gore - Mesečeve gore. Mogoče so bile imenovane tako zato, ker se zelo razlikujejo od vseh drugih krajev na Zemlji. V teh gorah ne živijo ljudje. Tudi živali je zelo malo. Toda te gore so odličen prostor za rastline. Tukaj so rastline zelo, zelo krepke in prekrivajo prav vso površino. Nekateri ljudje mislijo, da rastejo v teh gorah rastline tako dobro zaradi hladu, vlage, kisle zemlje in velike množine ultravijoličnih žarkov.

SMS:

.

»Nekadilec«, tako so imenovali mladeniči moža, katerega pravega imena sploh niso poznali. Nekadilec ga niso imenovali zato, ker bi ne kadil. Kadil je celo zelo veliko. Pogosto so ga obiskovali, kajti imeli so ga radi. Svoje ime je dobil zato, ker je v njegovem vrtu stal odslužen železniški vagon, v katerem je prebival.

V tem vagonu je bil oddelek za nekadilce drugega razreda. Ko se je mož pred enim letom priselil v ta del mesta, je kupil vagon od železnice za šestdeset tisoč tolarjev in sedaj je v njem prebival. Male bele ploščice, na katerih je pisalo »Nekadilci«. je pustil viseti zunaj na vagonu.

SMS:

.

5.3.2.2 Strategije za določanje pomembnih podrobnosti Vsako besedilo je dejansko skupek podrobnih, specifičnih informacij, ki ga sestavljajo. Vendar so nekatere informacije pomembnejše od drugih. Podrobnosti v besedilu pojasnjujejo, opisujejo ali podpirajo glavno misel. Besedilu dajejo poln pomen in ga osmišljajo, ne glede ali gre za umetnostno besedilo.

Glavno misel-

ali neumetnostno

Imeli smo čudovite počitnice - dejansko osmislijo šele podrob-

ne informacije, kot so: Ves čas je bilo lepo vreme - sončno, vendar ne prevroče.

S terase smo imeli prekrasen razgled na morje.

Poskusili smo številne, zelo okusne jedi.

Obiskali smo muzej in galerijo, ki prikazujeta življenje tamkajšnjih 208

prebivalcev.

Bra~nestrategije v učnem procesu- Strategije po branju

Povedi s podrobnimi informacijami, ki se nanašajo na bistvo, imenujemo podporne povedi. Informacije v podpornih povedih so različne, odvisno od namena besedila. Delimo jih lahko v tiste, ki: • navajajo razloge ali argumente za določene teze ali proti njim, • podrobneje opisujejo nekaj, e navajajo zaporedje korakov ali postopkov pri izdelavilrasti nečesa, • pojasnjujejo bistvo z enim primerom ali več, • navajajo dejstva ali različne statistične pokazatelje, •. odgovarjajo na zastavljena vprašanja itd.

V vsakem besedilu lahko avtor uporabi različno kombinacijo podpornih

zgoraj navedenih

povedi, da z njimi pojasni bistvo.

DEJAVNOST V RAZREDU

V spodnjih odstavkih

poiščite, katere podporne povedi pojasnjujejo ležeče natisnjeno poved in jo določite (razlogi, argumenti; zaporedje postopka; opis; ilustracija; dejstva in statistični pokazatelji).

Obiskovalci Havajev so pogosto presenečeni, ko vidijo, da edini jezik tam ni angleščina. Havajci še danes pogosto uporabljajo svoj materini jezik, havajščino.

Havajščina je za preučevanje zanimiv jezik. Je zelo melodičen in predstavlja dialekt polinezijskega jezika. Havajščina pozna le dvanajst črk, vsak samoglasnik pa izgovorijo poudarjeno in posebej.

Podporne

povedi:

Vrsta podpornih

:

.

povedi:

.

Leta 1822 je nemški znanstvenik Friderich Mohs izdelal lestvico za merjenje trdote mineralov. Razpon lestvice sega od O (zelo mehak mineral) do 10 (zelo trd mineral).

Kamen razvrstijo na lestvico tako, da z njim podrgnejo po osnovnih mineralih, kot sta kremen in korund. Trši kamni razijo mehkejše. Če dragulj, ki velja za diamant doseže na Mohsovi lestvici trdoto, ki je nižja od 10, potem je očitno ponarejen.

Podporne

povedi:

Vrsta podpornih

. povedi:

.

209

Bralne stwategije

\f

učnem proeesu- Strategije po branju

B. Smith (2004) navaja vprašanja, ki jih lahko uporablja učitelj za spodbujanje iskanja bistva in pomembnih podrobnosti: Za opis teme: O čem ali o kom govori besedilo? za identifikacijo ključnih pojmov: Kateri so glavni, ključni, najpomembnejši pojmi v besedilu?

Za usmeritev pozornosti na sporočilo besedila: Katera je glavna ideja, ki jo avtor poskuša posredovati s tem besedilom?

Kot pomoč učitelja: Izrazi to idejo v povedi, ki: e naj bo dovolj široka, da bo vključevala vse pomembne podrobnosti, in •• bo res odražala stališče avtorja.

5.3.2.3 Grafični prikazi pomembnih informacij Pri učenju iz učbenikov mora učenec med množico informacij znati ločiti pomembne od nepomembnih podrobnosti. Pomembne podrobnosti se nanašajo neposredno na glavno misel, kar za nepomembne podrobnosti ni značilno.

Glavne podrobnosti ali detajle in odnose z glavno mislijo lahko prikazujemo z različnimi grafičnimi oblikami, ki jih imenujemo grafične ponazoritve.

Najpogostejše oblike grafičnih ponazoritev so: pojmovne mreže, ki prikazujejo povezave med pojmi v besedilu, '" miselni vzorci kot posebna oblika pojmovnih mrež, e drugi grafični prikazi, ki predstavljajo shematski prikaz bistva in pripadajočih pojmov. lO

Pojmovne mreže

Pojmovna mreža je način grafične ponazoritve besedila za prikaz odnosov med pomembnimi pojmi. Te mreže lahko izdelamo za besedila različnih dolžin, odvisno od tega, kako podrobno želimo predelati besedilo. Mlajši učenci lahko izdelajo pojmovno mrežo za učno snov v celoti (ker so po navadi besedila krajša) in v tej snovi zajamejo vse pomembne pojme in tudi podrobnosti. Starejši učenci pa lahko oblikujejo pojmovno mrežo samo za določene dele učne snovi (npr. za uvodno poglavje v knjigi) ali za snov v celoti, pri čemer seveda izpustijo številne podrobnosti in dejansko vključijo le tiste pomembne pojme, ki neposredno podpirajo ključno misel. Odnose med pojmi v pojmovni mreži izrazimo z glagoli, ki kažejo na način povezanosti dveh pojmov (npr. ali gre za odnos nadpomenka - podpomenka; vzročno - posledični odnos, ... ).

211

V sredini pojmovne mreže je ključna beseda, okrog pa so razvrščeni vsi tisti pojmi, ki ključno besedo razlagajo, pojasnjujejo ... Pri tem ne obstaja vnaprej določena, standardna oblika pojmovne mreže. Oblika pojmovne mreže je odvisna od strukture samega besedila. Tako je drugačna, če v besedilu prevladuje struktura vzrok - posledica, kot če v besedilu iščejo učenci podobnosti in razlike med dvema pojavoma, in spet drugačna, če je v besedilu pomembno zaporedje dogajanja itd.

Pri pojmovni mreži je enotno le zaporedje njene izdelave. Clewell in Haidemos (1983) govorita o petih zaporednih korakih: 1. V sredino pojmovne mreže narišemo krog.

Ta krog mora biti večji in bolj poudarjen kot vsi drugi krogi v mreži.

2. V sredino kroga zapišemo ključno misel/temo iz besedila.

Ta ključna misel je izražena v eni ali dveh besedah, ki najbolje povzemata bistvo.

3. Seznam besed, ki pojasnjujejo bistvo Učenec na poseben list napiše vse tiste pomembne besede, ki najbolje pojasnjujejo glavno misel.

4. Risanje pojmovne mreže Učenec najprej v bližino besede na sredini vnese v kroge tiste besede, ki so neposredno povezane z besedo v sredini. Te kroge poveže s krogom v sredini. Na linije, ki povezujejo obe besedi vpiše način povezanosti. Potem pa te besede pojasnjuje naprej, lahko do manjših podrobnosti. Podrobnosti niso več povezane s ključno besedo v sredini, pač pa z drugimi pomembnimi besedami.

5. Skupen pregled pojmovnih mrež, dodajanje, odvzemanje in spreminjanje

Ko učenci izdelajo lastno pojmovno mrežo in jo pogovoru primerjajo z ostalimi učenci v razredu, jo po potrebi rnodificirajo (dodajajo ali odvze-

majo besede), Postopek oblikovanja pojmovnih mrež se sicer razlikuje od vsebine/predmeta do vsebine/predmeta. Splošen postopek je v bistvu možganska nevihta, pri čemer sprašujemo učence po asociacijah, ki jih imajo ob določeni besedi. Vse asociacije piše učitelj na tablo, potem pa jih skupaj z učenci kategorizira v pojme hierarhično višjega reda (nadpomenke) in pojme hierarhično nižjega reda (podpornenke).

21 2

Danes je znano, da lahko pojmovne mreže uporabljamo v različne namene: za razvoj besedišča, kot dejavnost pred branjem za ugotavljanje oz. aktiviranje učenčevega predznanja in kot dejavnost po branju za urejanje bistvenih informacij z namenom, da bi bolje razumeli in si lažje zapomnili učno gradivo.

Brašne strategije v lUlčnem procesu

o

Strategije po branju

Hierarhične pojmovne mreže

Hierarhična pojmovna mreža je pomembno učno pomagalo v procesu učenja pred branjem, saj tako učenci hitro spoznajo, s katerimi pojmi se bodo srečali v besedilu, kateri pojmi so bolj pomembni in kateri manj. Če jo uporabljamo kot dejavnost po branju, pa si učenci lahko na ta način poglobijo razumevanje in si informacije lažje zapomnijo.

Hierahično urejene pojmovne mreže izhajajo iz predpostavke, da pri razumevanju besedila lahko govorimo o razumevanju na mikro- in makroravni (model Kintscha in van Dijka, 1978). Besedilo na mikroravni predstavlja manjše pomenske enote (posamične informacije); o makro ravni besedila pa govorimo, kadar izluščimo iz njega bistvene, ključne informacije, ki so najvišje v pojmovni hierarhiji. Za učenje je zlasti pomembno dejstvo, da si informacije na makroravni bolje zapomnimo kot informacije na mikroravni.

Hierarhična pojmovna mreža kaže, kakšna je hierarhija pojmov v besedilu. Iz nje je jasno vidno, kateri pojmi so hierarhično višje (širši, nadpornenke) in kateri so hierahično nižje (ožji, podpornenke). Tako so pogosto oblikovana (dobra) učbeniška besedila. Avtorji si prav s hierarhično pojmovno mrežo pomagajo pri pisanju učbenikov.

Hierarhično pojmovno mrežo lahko oblikuje učitelj sam, skupaj z učenci ali pa jo oblikujejo učenci sami. Vendar je zaradi hierarhizacije pojmov izdelava take pojmovne mreže izjemno zahtevna, zato priporočamo samostojno izdelavo te pojmovne mreže šele pri učencih srednje šole. Oblikovanje hierarhične pojmovne mreže namreč predpostavlja, da učitelj ali učenec natančno poznata hierarhijo odnosov med posameznimi pojmi.

Učitelj največkrat oblikuje hierarhično pojmovno mrežo že pred obravnavo določene snovi!teme z namenom, da seznani učence s ključnimi pojmi, ki jih bodo spoznali pri obravnavi nove snovi. Pri tem izpostavi ključne pojme, prikaže njihovo hierarhizacijo in in pokaže na povezave med pojmi. Učitelj nariše grafično ponazoritev na tablo ali jo prikaže s pomočjo projektorja. Učencem služi takšna mreža kot »vidno kazalo«, na katerega se vračajo pozneje, ko bolj podrobno spoznavajo posamezne pojme oz. snov.

213

Primer hierarhične pojmovne mreže na temo Vlakna

Vlakna ~elimo~

Naravna

Umetna

/delimo~ Rastlinska

Bombaž

Platno

Živalska

Volna

Kemična

Svila

Akril

Najlan

Poliester

Acetat

Učitelj lahko prikaže učencem le delno izdelano hierarhično pojmovno mrežo, ki vključuje le tiste pojme, ki so jih učenci že spoznali, v tem prikazu pa manjkajo pojmi, s katerimi se bodo srečali pozneje pri predmetu.

Primer: Učenci so že spoznali nekatera vlakna, npr. bombaž. svilo, poliester in najlon. zato jim učitelj pokaže tole grafično ponazoritev.

Vlakna

/

/\ Bombaž

214

Svila

Najlan

Poliester

Braine str;artegBje v učnem procesu

o

Strategije po branju

Takšen nepopolni prikaz učence zelo motivira za iskanje novih informacij v besedilu, s katerimi bodo lahko dopolnili manjkajoče podatke v ponazoritvi.

Hierarhična pojmovna mreža je zlasti primerna kot dejavnost po branju, in sicer v funkciji sistematičnega ponavljanja že predelane/naučene snovi ob koncu daljših obdobij (npr. ob koncu meseca, triletja) ali ob koncu obravnave širše teme iz učbenika. Še enkrat je treba posebej poudariti, da je samostojna izdelava hierarhične pojmovne mreže za učenca izjemno zahtevna, zato je smiselno to mrežo izdelovati skupaj (učitelj in učenci) ob ponavljanju učne snovi.

Tovrstne mreže so zelo primerne pri najrazličnejših klasifikacijah, ki se pojavljajo pri različnih predmetih (npr. pri slovenščini klasifikacija indoevropskih jezikov, klasifikacija slovenskih narečij, pri biologiji klasifikacija drevesnega ali živalskega debla).

Primer izdelane

hierarhične

pojmovne

mreže iz besedila

Promet v mestu Ljudje v mestu kar naprej nekam hitijo. Včasih so ljudje hodili nakupovat

peš,

bogati so jahali na konjih in še bolj bogati so se vozili v kočijah.

Danes se veliko ljudi vozi s kolesi in motorji, vendar samo takrat je. A s kolesom in motorjem svojega avtomobila.

kadar ne dežu-

se lahko pelje le malo ljudi. Veliko jih sede za volan

Vožnja z njim je bolj udobna.

V mestu so tudi vozila javnega mestnega prometa. Prvo javno vozilo je bil tramvaj, danes pa vozijo avtobusi in trolejbusi. Tramvaj je videti kot železniški vagon, le da je nekoliko manjši in da ga poganja elektrika. Tramvaj vozi po tirih. Ravno zaradi tega, ker se tramvaj neroden,

lahko giblje le po tirih, so ljudje menili, da je preveč

in so iznašli trolejbus.

samo da ga poganja električni,

To je vozilo, ki je povsem podobno

avtobusu,

ne bencinski motor.

(Iz: Miklavc. F. 1977. Vozila in promet. Ljubljana: Mladinska knjiga)

215

Hierarhična pojmovna mreža

-----

PROMET V MESTU

VČASIH

DANES

/\ Peš

I<onji

OSEBNI .--- --

1<010

<, __

'"

/

I<očije

JAVNI

Motor

/

Avto

Tramvaj

Avtobus

O

Trolejbus

DEJAVNOST V RAZREDU Na podlagi

spodnjega

besedila izdelaj te po branju

hierarhično

pojmovno

mrežo.

Javno in zasebno pravo Pravne norme lahko združi mo v skupine po vsebini, to je glede na snov, ki jo urejajo. V pravnem redu države ločimo dve veliki skupini norm. V prvo skupino sodijo vse tiste norme, ki urejajo pristojnost

javne oblasti ter odnose med dr-

žavljani in državo. To so norme javnega prava. V drugi skupini pa so vse tiste norme, ki urejajo odnose med posamezniki. To so norme privatnega

- zaseb-

nega prava.

Javno pravo in zasebno pravo delimo v manjše podskupine

norm, ki urejajo

specifična področja.

Javno pravo delimo na ustavno pravo, upravno pravo, davčno pravo in kazensko pravo.

Ustavno pravo ureja temeljno

ureditev države (npr. oblast in pristojnost

sednika republike, vlade, parlamenta (npr. pravico do svobodnega

itd.) in temeljne

svoboščine

pred-

državljanov

izražanja mnenja, do združevanja itd.).

Upravno pravo ureja delovanje in ureditev javne uprave (npr. ministrstev, javnih uslužbencev, občin itd.) in odnose med njo in državljani.

Davčno pravo določa davke in takse, ki jih morajo plačevati državljani spevek za javne izdatke, ter način njihovega izterjevanja.

216

Kazensko pravo določa kazniva dejanja in sankcije za storilce.

kot pri-

BraUnestrategije

v učnem procesu· Strategije po branju

Tudi zasebno pravo lahko delimo na manjše skupine norm, ki urejajo specifična področja. Ločimo civilno pravo, trgovsko

pravo in civilno procesno pravo.

Civilno pravo ureja odnose med zasebniki na nekaterih (npr. glede lastnine, družine, pogodb, dedovanja Trgovsko

pravo ureja organizacijo

skih subjektov

(podjetnikov

in dejavnost

pomembnih

področjih

itd.). najpomembnejših

gospodar-

in družb).

Civilno procesno pravo določa, kako mora potekati sodni postopek, v katerem se uporablja zasebno pravo, torej civilno in trgovsko.

(Iz: Galimberi. F. 1992. Pravo in ekonomija. Le Monier)

Naloga Na podlagi spodnjega

besedila izdelajte po branju hierarhično

žo, ki bo čim bolj nazorno predstavila

pojmovno

mre-

načine razvrščanja živih bitij.

Razvrščanje Biologi razvrščajo ali klasificirajo kah in jih razporejajo Organizme

žive organizme

po njihovi podobnosti

ali razli-

v različne skupine na podlagi njihovih telesnih značilnosti.

razvrščajo v skupine ali taksone. Najmanjše

zaključene

klasifikacij-

ske skupine so vrste. Sledijo rodovi, v katerih je po ena ali več sorodnih in na videz podobnih vrst. Več podobnih

rodov združujejo v družino, ki skupaj z drugimi

sestavlja red, več redov pa razred. Zelo obsežna klasifikacijska

skupina je deblo,

v katerem je več razredov, več debel pa sestavlja največjo skupino - kraljestvo.

Taksonomi v rastlinskem lek. V razvrščanju

kraljestvu

znanstveniki

kot so npr. naddružina,

namesto izraza deblo raje uporabljajo

pogosto uporabljajo

podružina

odde-

še razne vmesne skupine,

ali pod deblo. Med vsemi klasifikacijskim

sku-

pinami je edino vrsta naravna. Vse ostale so si izmislili biologi, ki želijo z razvrščanjem pokazati sorodstvene

povezave.

(Iz: Burine, D. 1998. Leksikon narave. Ljubljana: Mladinska knjiga)

Učinkovitost pojmovnih mrež

Študije, ki so preverjale učinkovitost uporabe pojmovnih mrež, potrjujejo to strategijo kot eno najbolj učinkovitih v procesu učenja. S. T ornsBronowski (1983) je ugotovila, da so učenci od drugega do četrtega razreda spoznali več novih besed z uporabo pojmovnih mrež kot z učenjem novih besed iz sobesedila. Tudi študija Johnsona in Pittelmanna (1982) je pokazala, da je bilo pomnjenje novih besed, ki so jih učenci spoznali s pojmovnimi mrežami, večje kot pomnjenje besed, ki so se jih naučili s pomočjo analize sobesedila, 217

Kim, Vaughn, Wanzek in Wei (2004) navajajo, da pojmovne mreže pomagajo učencem pri identifikaciji bistvenih idej, sintetiziranju teh idej in določitvi odnosov med bisrvenimi idejami iz besedila in so zato še posebno primerne za učence, ki še nimajo razvitih organizacijskih spretnosti in spretnosti sintetiziranja. S tem spodbujajo razumevanje prebranega. Kot posebno primerno navajajo uporabo te vizualne organizacije bistvenih informacij pri učencih z učnimi težavami, ker jim vidna organizacija bistva olajša priklic teh informacij.

Chielewski in Dansereau (1998) sta v dveh predhodnih študijah potrdila znano dejstvo, da učenci, ki se naučijo uporabljati pojmovne mreže pri učenju, prikličejo več informacij iz besedila kot učenci, ki jih ne uporabljajo.

Hagen (1980) je odkril, da pojmovne mreže niso le dober spodbujevalec bralnega razumevanja, temveč jih lahko uporabimo tudi kot veljavno diagnostično sredstvo za oceno učenčevega predznanja. Spodbujajo tudi divergentno, ustvarjalno mišljenje učencev.

Pri tem raziskave kažejo, da ni tako pomembno, kdo riše pojmovno mrežo - učenec sam, učenci v skupini ali učitelj. Pomembno je le, da je učenec tisti, ki izbere ključne pojme za pojmovno mrežo. Pri tem pa sta Nesbit in Adesope (2006) odkrila pomembno višji učinek pojmovne mreže, če jo učenec izdela sam (velikost učinka d = .81), kot pa če se uči ob pomoči pojmovne mreže, ki jo je naredil nekdo drug (velikost učinka d = .37).

Pri nas pa so bolj kot pojmovne mreže uveljavljeni miselni vzorci, ki imajo po navadi bolj standardizirano obliko.

Miselni vzorec

Utemeljitelj miselnega vzorca je Tony Buzan, njegovo idejo so razvijali naprej Russell idr., v slovenskem prostoru pa so se miselni vzorci uveljavili predvsem s pomočjo M. Gabrijelčič, ki je napisala o miselnih vzorcih dve knjigi, in sicer Učimo se z miselni mi vzorci (1985) in Bogatimo besedni zaklad z miselnimi vzorci (1993).

Učinkovitost zapisovanja z miselnimi vzorci temelji na zakonitostih delovanja možganov, saj je struktura miselnih vzorcev podobna zvezdasti strukturi možganske celice.

218

B~'iidll1e strateg~je v učnem proce$\l,~. Strategije po branju

Z miselnim vzorcem sistematično prikažemo bistvene informacije iz gradiva (tj. bistvo in bistvene podrobnosti) v obliki ključnih besed. Za oblikovanje miselnega vzorca zadostujejo običajno trije koraki: 1. prvi korak vključuje identifikacijo glavne misli (bistva) iz gradiva; 2. drugi korak pomeni iskanje tistih pomembnih podrobnosti iz besedila, ki pojasnjujejo glavno misel. Pri tem teh pomembnih podrobnosti ne sme biti preveč, da ne bi izgubili pregleda nad celotnim besedilom; 3. tretji korak pa predvideva nadaljnjo členitev, pojasnjevanje in ilustriranje pomembnih podrobnosti z detajli, ki olajšujejo zapomnitev. Ta faza predvideva nekajkratno ponovno branje gradiva, da lahko vsem izbranim pojmom najdemo detajle, ki jih še bolj pojasnjujejo.

Pri sami tehnični izdelavi miselnega vzorca je treba upoštevati tale pravila: o zapisujemo le ključne besede (največkrat samostalnike), in sicer s tiskanimi črkami (Buzan je besede pisal na črte); ključne besede razvrstimo v središče, pomembne podrobnosti v podsredišča in jih med seboj povežemo s puščicami, črtami; ol za ločevanje bolj in manj pomembnih informacij lahko uporabljamo različne barve, različno velikost črk (bolj velike v sredini, ki označujejo bolj pomembne informacije; manjše proti robu miselnega vzorca in označujejo manj bistvene podatke), razne simbole in slike. ti

Shema 15: Prikaz miselnega

."

vzorca

\,

/

\ 219 I

Primer izdelanega miselnega vzorca

Vidmarjeva

,

Ilegalci

--

; Ilegalno ime:

.. ,J:'i~?:.::~ __ .,\ 27.4,1941

--

-

.----_._--

-

Naloge ~--.-~ -.--

-'/" "

------:

OF

'/

----~.~::,'

Ljubljana med NOB

o

Aktivisti

i

/OkUP'Cii' Žica

Ljudska milica

Narodna zaščita

Tiskarna Toneta Tomšiča

(Prirejeno iz: Gabrijelčič, M. 1985. Učimo se z miselnimi vzorci. Ljubljana: DZS)

Miselni vzorci imajo pomembno vlogo v procesu samostojnega učenja ne glede na stopnjo izobraževanja - od osnovne šole do univerzitetnega študija. Čeprav v našem prostoru še ni neke širše empirične študije, ki bi pokazala na učinkovitost uporabe tega grafičnega prikaza, pa o njegovi učinkovitosti poročajo številni učitelji in tudi učenci.

Včasih pride pri uporabi miselnih vzorcev v šolah do nekaterih modifikacij in nepravilnosti v uporabi, ki zmanjšujejo njihovo učinkovitost.

1. Pogosto se zgodi, da izdela miselni vzorec učitelj na tablo in potem ga učen-

ci v enaki obliki prepišejo v zvezke ter se tako učijo novo snov. To je za učence z jezikovnimi težavami premalo in pretežko, saj so ostali brez povezovalnega ogrodja. Ti učenci naj imajo snov zapisano tudi v linearni obliki, da se lahko po potrebi (ko izgubijo nit), vračajo nanjo. Bistvo miselnega vzorca je v tem, da je učenec sposoben sam iz učnega gradiva izluščiti bistvo in pomembne podrobnosti, prikazati odnose med njimi in tako bolje razumeti in si hitreje zapomniti učno snov. Naloga učitelja ni le v tem, da z miselnimi vzorci, ki jih izdela sam, predstavlja snov učencem, pač pa da nauči učence izdelovati miselne vzorce za potrebe bolj uČinkovitega učenja.

220

v učnem psoceau-

BID"a~ne strategije

Strategije po branju

2. Druga, pogosta napaka je, da učenci izdelajo učno nalogo, ki ima samo formalno obliko miselnega vzorca, sicer pa gre za linearni zapis učne snovi. Npr. prikaz domačega branja v obliki miselnega vzorca izgleda tako, da je v sredini napisan naslov prebranega domačega branja, potem pa v enem »oblačku« linearni zapis o avtorju, v drugem »oblačku« kratka obnova vsebine, v tretjem »oblačku« učenčevo mnenje o prebrani knjigi itd. To ni miselni vzorec.

DEJAVNOST V RAZREDU

Iz spodnjega odlomka izluščite pomembne podrobnosti in z njimi dopolnite miselni vzorec. Na koncu lahko dopolni te miselni vzorec še z nepomembnimi podrobnostmi/ detajli.

Skupina vrstnikov lahko vpliva na vedenje posameznika pozitivno ali negativno. Lahko uniči duh posameznika in spodbudi pri njem antisocialno vedenje, ali pa lahko spodbudi odgovornosti.

in poveča posameznikovo

Skupina lahko spodbuja

občutja svobode in socialne

posameznika

pri jemanju

drog, pri kri-

minalnem vedenju in podobno. Na drugi strani pa skupina lahko nudi podporo osamljenemu,

mu daje občutek varnosti in sprejetosti.

Moč skupine na posa-

meznika je podobna atomski moči: služi za izboljšanje ali uničenje kvalitete ži-

vljenja. V končni fazi je odvisno od vsakega posameznika, da se odloči, kako bo izkoristil moč delovanja skupine nanj:

*

Bistvo je natisnjena ležeče.

...

.......•...............

/

~ Skupina vedenje pozitivno

.

vpliva na

posameznika ali negativno.

<;

221

DEJAVNOST V RAZREDU

Iz spodnjega besedila oblikuj miselni vzorec in ga potem na kratko obnovi.

Vinska trta Klasična evropska

vinska trta, Vitis vinifera, je ena od številnih

doma v Aziji. Danes poznamo nekaj več kot 5000

vrst trte in je

vrst vinske trte. Od tega je

samo 200 sort evropske trte in peščica ameriških trt primernih

za predelavo v

vino; po oceni poznavalcev jih je manj kot 50 zares pomembnih.

Trta je plezalka in se z viticami Antični vinogradniki

oprijemlje

dreves in se pne v njihove krošnje.

so ji pustili naravno rast. Rimljani so ji za oporo sadili bre-

stova drevesa. Do danes so se taki načini vzgoje ohranili v nekaterih Italije in Portugalske.

V sodobnih

oblike. Trta je postala industrijska

vinogradih

uporabljajo

zelo različne vzgojne

rastlina, obrezana na ,točno določeno

lo rozg, ki nosijo pridelek in jih vsako leto pri rezi obnovimo. omeji rodnost na tolikšno

predelih

število grozdov, ki ob ugodnem

števi-

Vinogradnik vremenu

tako

lahko po-

polnoma dozorijo. Splošna kvaliteta vina je v marsičem odvisna od takega nadzora nad pridelkom.

Kot večino drugih rastlin lahko tudi trto razmnožujemo način razmnoževanja svojih roditeljev.

ni uporaben,

ker se sejanci v mnogočem

Semena - pečke se uporabljajo

nju, medtem ko se novi mladi vinogradi nujemo lesene trtne podtaknjence.

s semenom, vendar tak razlikujejo

od

za vzgojo novih sort pri križa-

sadijo s cepljenkami

Cepljenke dobimo

ali ključi, kot ime-

iz podlage, ki je po na-

vadi neka ameriška trta, na katero smo cepili cepič evropske trte. Cepljenke so eno sezono posajene v trsnici. kjer se ukoreninijo sto. Šele nato jih vinogradniki

in dobro zacelijo spojno me-

posadijo na stalno mesto v nasad.

(Iz: Velika ilustrirana enciklopedija. 1986. Naravna bogastva. Ljubljana: Mladinska knjiga)

DEJAVNOST V RAZREDU

V naslednjem besedilu poišči ključne besede, jih prikaži v obliki miselnega vzorca, nato pa jih poveži v obliki povedi v kratki obnovi.

Hiše iz blata Na potepanjih

po revnejših

deželah pogosto

material - blato. Tako lahko naletimo

opazimo

zelo zanimiv gradbeni

na prave tovarne zidakov. V predelih, kjer

ni niti lesa niti kamenja, pa je blato sploh pravilo.

Principi izdelovanja

so različni. a se v osnovi ne razlikujejo kaj dosti in se v tisoč-

letjih skoraj niso spremenili.

ZZZ

Osnova je, kot že rečeno, blato ali blato, pomešano

z glino; kot vezivo pa se uporablja slama ali trsje.

1.

Bratina strategije

v učnem procesu-

"

Strategije po branju

Blato najprej pregnetejo in vanj vmešajo slamo. Z dobljeno maso zapolnijo lesene modele in jih pustijo nekaj ur na soncu, da voda odteče. Dokaj kompaktne kvadre nato previdno stresejo iz modela in jih, zložene v nekakšne piramide, na soncu sušijo še kak teden.

Mesto, kjer kopljejo blato, kasneje zalije voda in pojavijo se prečudovita umetna jezera.

(Iz: revije Gea, avtor Mitja Sever)

Pojmovne mreže za širjenje besedišča

Pojmovne mreže pogosto uporabljamo za širjenje besedišča. Tako pojmovne mreže posredno, s povečanjem besedišča omogočajo učencem boljše razumevanje bralnega gradiva, olajšujejo vključitev novih informacij v obstoječo kognitivno shemo (tj. v shemo njihovega predznanja) in lažje vrednotenje informacij.

Postopek dela s pojmovnimi mrežami za razvijanje besedišča pri učencih sta prikazala Johnson in Pearson (1984; po Pečjak, 1995). Sam postopek ima šest korakov: 1. Učitelj izbere besede/vsebino, ki se nanašajo na učno gradivo.

2. Besede napiše na velik plakat ali na tablo.

3. Spodbudi učence, da navedejo čim več različnih besed/pojmov, ki so v kakršni koli zvezi z napisano besedo, in jih napišejo na svoj list. Vse napisane besede/pojme poskušajo nato kategorizirati oz. združiti v manjše število pojmovnih skupin.

4. Učenci povedo pojme, ki so jih navedli v zvezi z dano besedo, in pojmovne kategorije, ki so jih oblikovali sami. Vse to učitelj zapiše na tablo.

5. Učenci skupaj z učiteljem iz pojmov in kategorij iščejo pojme višjega hierarhičnega reda, ki jih nato razgrajujejo do posameznih

pojmov. To je

končni rezultat dela učencev. S skupnim delom se urijo v klasifikaciji pojmov v kategorije.

6. Sledi pogovor ob pojmovni mreži. To je najpomembnejši del tega procesa.

V pogovoru učitelj opozori učence na to, da se zavedo, katere nove, do tedaj neznane besede so spoznali s pojmovno mrežo. Spoznajo, kako se nove besede povezujejo s starimi, ter so pozorni na odnose med novimi in že znanimi besedami.

223

Primeruporabe pojmovne mreže pri razvoju besedišča v tretjem razredu. pri čemer je bila izhodiščna beseda TRGOVINA

Prodajalci

Poslovodje

Knjigarne LJUDJE

S čevlji

Glasbene

\

T'~\ VRSTE

TRGOVINA

CENE

TEŽAVE

/' Prometni davek

Visoke

K';I

\--:::časna oskrba izdelki

Z

Nizke - znlžane Dvigala'

Slaba kakovost izdelkov

Pojmovne mreže kot dejavnost po branju

Pojmovne mreže nastopajo tudi v funkciji aktiviranja predznanja bralcev, kakor smo omenili že pri predbralnih dejavnostih.

224

Pogosto uporabljamo pojmovne mreže kot dejavnost po branju in pri samostojnem učenju. Učenec jih uporablja z namenom, da organizira (običajno) bistvene informacije iz gradiva tako, da jih bo lahko hitreje ponovil in si jih lažje zapomnil.

Brf'alne strartegeje

Osnovni namen nega gradiva.

v učnem proceS/fUl· Strategije po branju

uporabe

je torej sistematično

organiziranje

informacij

Hanf (1971; po Pečjak, 1995) predlaga za učence tristopenjsko movne mreže za organizacijo besedila. Te stopnje so: 1. Identifikacija glavne misli oz. bistva

uporabo

iz uč-

poj-

Glavno misel napišejo in potem razmišljajo o tem, kaj vse že vedo o tej temi (predznanje) in kaj vse so izvedeli o glavni misli iz prebranega.

2. Sekundarno kategoriziranje besedIpojmov Učenci iščejo tiste pojme v besedilu, ki najbolj pojasnjujejo glavno misel (pomembne podrobnosti).

Pri tem Hanf opozarja, da teh pojmov ne sme biti preveč (ne več kot je obseg delovnega spomina; torej od 5 do 9 pomenskih enot), da učenci ne izgubijo pregleda nad vsebino besedila.

3. Podrobnosti V končni fazi skušajo učenci posamezne sekundarne pojme, ki pojasnjujejo glavno misel, pojasniti, razčleniti, ilustrirati in podkrepiti z nekaterimi podrobnostmi, ki olajšujejo zapomnitev. Ta faza predvideva nekajkratno ponovno branje gradiva, da lahko vsem izbranim pojmom najdejo detajle, ki jih še bolj pojasnjujejo.

Druge oblike grafičnih prikazov Bistvene informacije (ključne misli in pojme) lahko glede na strukturo besedila prikažemo grafično tudi drugače - uporabimo lahko različne grafične prikaze.

Najbolj znani in pogosto uporabljani grafični prikazi so: oo diagram bistvo - podrobnosti, • argumentacijski diagram (AD), •• Vennov diagram, ., primerjalna matrika, •• prikaz ribja kost, •• časovni trak, o

zaporedje

dogajanja

(linearno

ali krožno).

Prve štiri oblike grafičnih prikazov (diagram bistvo - podrobnosti, argumentacijski diagram, Vennov diagram in primerjalna matrika) uporabljamo, če v besedilu avtor primerja posamezne pojme med seboj; če besedilo govori o vzrokih in posledicah nečesa, potem je smiselno uporabiti prikaz ribja kost ali prikaz problem - rešitev; če pa je v besedilu pomembno časovno dogajanje, potek nečesa, potem uporabimo lahko all časovni trak ali zaporedje dogajanja.

Posamezne oblike grafičnih prikazov glede na strukturo besedila so podane tudi shematskern

prikazu.

225

Shema 16: Hierarhična pojmovna mreža različnih grafičnih prikazov

GRAFiČNI PRII<AZI

podobnosti - razlike

vzrok - posledice

>

časovno zaporedje

,

CD .•...

.•... o (f)

~

co

:.o ·c N

co

~ ·c

a.

L__ :

t :.':'"___ ~_;.:J

,,

l.....- ____

>

;fj)

e I

E

CD

:oo

ci N

~co

'§.

-'< ~ c >

o (f)

co -o

~o

""o o ol o ""o CD

:o eo a. ro

N

j

Prikazovanje podobnosti in razlik med bistvenimi informacijami

Za čim bolj nazorno prikazovanje podrobnosti in razlik med bistvenimi in manj bistvenimi deli besedila lahko uporabimo diagram bistvo - podrobnosti, Vennov diagram in primerjalno matriko. Ti grafični urejevalniki zelo nazorno kažejo podobnosti in razlike med ljudmi, dogodki, izkušnjami, stališči itd.

Prikaz bistvo - podrobnosti

Pri tovrstnem grafičnem prikazovanju imamo v zgornjem delu naveden kratek oris bistva besedila (v ključnih besedah oz. povedih), potem pa na levi strani dejstva iz besedila, ki govorijo npr. v prid predstavljenemu bistvu, na desni strani pa dejstva, ki govorijo proti.

226

Ibah'1lestrategije

"il

učnem procesu·

Strategije po branju

BiSTVO

.

Podrobnosti, ki podpirajo bistvo

+=

=-=f-

Tako lahko razvrščamo argumente/stališča za določeno tezo in proti njej. Bistvo je postavljena teza, na levi strani so argumenti za, na desni strani argumenti proti, ali na levi strani imamo vzroke, na desni pa posledice itd.

Podobno lahko prikazujemo pozitivne in negativne lastnosti samega sebe, neke literarne osebe ipd.

Primer izdelanega

diagrama

bistvo

- podrobnosti

pri besedilu

Rastlinstvo

planinskih krajev Rastlinstvo planinskih krajev Ni nam treba daleč, da bi našli ekosisteme, kjer lahko spoznamo značilne prilagoditve zaradi izjemnih življenjskih razmer; to so naše planine. Življenjske

razmere:

Podnebne

značilnosti

planinskega

sveta

so

nizke

temperature, dolge zime in kratka poletja. Pomembne so tudi velike temperaturne razlike med dnevom

in nočjo. V planinah je tudi več padavin kot v dolinah,

vendar ta voda hitro odteče na bolj ali manj golih skalah. Zato je posebno v poletnih mesecih pogosto suša. V gorah so pogosti vetrovi. ki odnašajo še tisto malo plodne zemlje in rujejo vse, kar ni dobro pritrjeno. planinah tudi več ultravijoličnih

Svetloba vsebuje v

žarkov, ki zavirajo rast rastlin.

Prilagoditve rastlin: Na nizke temperature in dolgo prezimovanje so prilagojene planinske rastline tako, da jim na jesen odmrejo nadzemni deli, njihova semena pa so trpežnejša in odpornejša

proti mrazu.

227

Viharji rastlin ne odtrgajo nasta rast pospešuje

od skal, ker imajo močne korenine.

Pritlikava in blazi-

zbiranje humusa.

Alpske rastline tudi zelo dobro prenašajo sušo. Njihovi listi in stebla so lahko na gosto pokriti z dlačicami,

ki preprečujejo

listi niso redkost med alpskimi rastlinami.

Med prilagoditve

preveliko

izhlapevanje.

štejemo tudi zelo hiter razvoj v teku razmeroma

letja in možnost

Tudi mesnati

V njih hranijo rezervno vodo. kratkega po-

lastne oprašitve.

(Iz: Lučovnik. J. Biologija 8 - Razvojni nauk. Mladinska knjiga. Ljubljana: 1976)

BISTVO Način prilagoditve Življenjsl(e

rastlin življenjskim

razmere

razmeram

v alpskem svetu

Prilagoditev rastlin (posledica):

(vzrok): Dolge zime in kratka poletja

Zelo hiter razvoj v teku poletja

Nizke temperature

Nadzemni

deli v jeseni

odmrejo.

Več padavin, avendar pogosto

Trpežna semena

suša

Velike temperaturen med dnevom

razlike

in nočjo

~

Močni vetrovi

Močne korenine

Več ultravijoličnih Pomanjkanje

Dlakava stebla ter dlakavi in mesnati listi

žarkov

opraševalcev

~

---t

Pritlikava

-----".~

Samolastna oprašitev

in blazinasta

rast

DEJAVNOST V RAZREDU Iz spodnjega besedila izdelaj diagram bistvo - podrobnosti po zgornjem zgledu.

Kako {ne)prijazni 228

Tokratna

anketa

so uradniki Slovenskega

delničarje.

ki jo je opravilo

Delo STIK. se je

8raHm) strategije

ukvarjala z vprašanji.

v

IJJČnSlful

prcceeu

o

Strategije

kako smo Slovenci zadovoljni

hovem odnosu do nas in o njihovem

delu pogosto

kot kažejo rezultati ankete. svoje birokrate

po

z državnimi

branju

uradniki. O nji-

slišimo kup pripomb.

toda

še kar dobro prenašamo.

Kateri uradniki so po vaših izkušnjah do ljudi prijazni in ustrežljivi

Prijazni

in kateri niso?

Neprijazni

Uradnil(i V odstotkih Uradniki v železniškem prometu

95.S

4.2

Bančni uslužbenci

92.1

7.9

92.0

8.0

85.7

14.3

I

Uradniki na pošti Uradniki v avtobusnem prometu Sestre in sprejemno osebje po bolnišnicah

I

82.4

17.6 -

80.4

19.6

Uradniki na zemljiški knjigi

77.6

22.4

Uslužbenci na policiji

76.1

23.9

Uradniki na zavodih

75.0

25.0

Davčni uslužbenci

71.7

28.3

Uradniki na občini

70.2

29.8

Državni uradniki na ministrstvih

52.6

47.4

Inšpektorji

52.3

Uslužbenci na carini

Dobrih 60 odstotkov

anketirancev

več zaščitena. Prepričani Kljub mnenju.

I

47.7

je menilo. da je državna služba pri nas pre-

so. da bi bili uradniki boljši. če bi bili bolj zamenljivi.

da so uradniki

»okencih« pogreša prijaznost

vse prijaznejši.

pa 40 odstotkov

in občutek za delo z ljudmi. tretjina

čjo prilagodljivost

in manj togo spoštovanje

večjo strokovnost,

razgledanost

predpisov.

in sposobnost

vprašanih

pri

pričakuje ve-

skoraj petina pričakuje

svetovanja.

(Iz:Berk.K. Kako(ne)prijazniso uradniki.Slovenskidolničar. 5. 40, str. 8)

229

BISTVO Slovenski uradniki so prijazni.

Argumenti

za:

Argumenti

proti:

Argumentacijski diagram (AD)

Ovrednotenje argumentov in protiargumentov v besedilu, ki vodi k pravilnemu zaključevanju, omogoča tudi grafični prikaz, imenovan argumentacijski diagram ali s kratico AD. Nekateri avtorji navajajo, da je - poleg vrednotenja prebranega - primeren tudi kot priprava na pisanje eseja (Nussbaum in Shraw, 2007; Nussbaum, Winsor, Aqui in Poliquin, 2007).

Tako obliko diagrama sta prva predlagala Novak in Gowin (1984) za raziskovanje v naravoslovju, Nussbaum in Shraw (2007) pa sta jo prenesla tudi na druga področja.

230

Bralne strategije

ARGUMENTI

v il.I1čnemp~ocesl!.ll. Strategije po branju

VPRAŠANJE TRDITEV

PROTIARGUMENTI

POVEZAVA Katera stran je močnejša in zakaj?

Je mogoč kompromis Zaključni

ali ustvarjalna

rešitev?

sklepi

Razlog

Izhodiščno vprašanje ali trditev napišemo v sredino. Na vsako stran pa pišemo s svojimi besedami argumente, ki podpirajo trditev oz. odgovarjajo na vprašanje, in protiargumente, ki zavračajo trditev oz. ne odgovarjajo na zastavljeno vprašanje.

Po končanem izpisovanju bralec najprej uporabi strategijo tehtanja, v kateri ugotavlja moč/težo argumentov in protiargumentov in se odloča, katera stran je »rnočnejša«, Na podlagi tega lažje sprejme določeno odločitev.

V primeru pisanja eseja v nadaljevanju uporabi strategijo sinteze, v kateri oblikuje končno stališče, izhajajoč iz obeh strani - argumentov in protiargumentav. Pri tem je pomembna tudi uporaba strategije zavračanja, v kateri bralec zavrne enega ali več argumentov oz. protiargumentov kot napačne, neustrezne oz. ne dovolj podprte.

Nussbaum (2008) je ugotovil v študiji pri študentih, da lahko ti s tem grafičnim organizatorjem pomembno izboljšajo svojo učinkovitost pri pisanju esejev, kadar se morajo odločati na podlagi

sinteze argumentov in protiargumentov.

231

DEJAVNOST V RAZREDU

Spodnji dve besedili predelaj tako, da boš utemeljil svoje stališče z argumentacijskim diagramom.

Primer 1: Razvrščanje v skupine po sposobnostih Učiteljica

tretjega

razreda, gospa Novak, načrtuje, da bo na podlagi bralnega

testa, ki ga je naredila ob koncu drugega razreda, razdelila svoje učence v tri braine skupine: v skupine učencev z visoko braino sposobnostjo, no sposobnostjo Zagovorniki

in z nizko sposobnostjo

razvrščanja

tem, da to učitelju

učencev v skupine

omogoča

uporabo

po sposobnostih

enakega

tempa dela za vse učence. Nasprotniki učitelji s tem preprečujejo,

s srednjo bral-

branja. Je ta njena odločitev

gradiva

dobra?

utemeljujejo

in približno

takega razvrščanja

s

enakega

pa poudarjajo,

da

da bi bili boljši učenci model za slabše.

Kaj misliš ti? Pri svojem razmišljanju

upoštevaj

tako argumente

in protiargu-

mente, ki jih najdeš v besedilu.

Primer 2: Šolske uniforme Nekateri trdijo, da bi javne šole morale zahtevati od učencev, da nosijo uniforme. Zagovorniki

obvezne šolske uniforme trdijo, da je oblačenje pogosto razlog

za konflikte v šolah, da spodbuja kraje in nasilje med skupinami povečuje razlike med tistimi, ki si lahko privoščijo

učencev ter da

dražja oblačila, in tistimi, ki si

tega ne morejo privoščiti. Zahteve o nošenju uniforme, trdijo zagovorniki, da odpravljajo

vir teh konfliktov,

pač pa spodbujajo

ga odnosa do avtoritet in k temu, da jemljejo Nasprotniki

učenci izobraževanje

pa trdijo, da zgolj nošenje uniform

nomskih ali kulturnih

konfliktov,

tudi k oblikovanju

ne le

zdrave-

bolj resno.

v šoli ne zmanjšuje

socioeko-

ki jih s seboj prinašajo oblačila, ter da politika

nošenja uniform zmanjšuje individualnost

in zatira svobodo izražanja.

Kakšno je tvoje mnenje? Naj učenci v javnih šolah nosijo uniforme? Ko boš oblikoval svoje mnenje, razmisli o različnih razlogih za in proti.

232

BraSnestrategije

v učnem prccesu-

Strategije po branju

Primeri nekaterih tez kot izhodišča za razpravo, na podlagi katere lahko uporabimo diagram bistvo - podrobnosti ali argumentacijski diagram: Mehke droge bi morali legalizirati.

Vsaka šola bi morala biti odgovorna za dosežke učencev.

Država bi morala zaradi otrok cenzurirati vsebine na internetu.

Slovenija bi morala izstopiti iz Evropske unije. Šolska ocena bi morala biti ne le odraz znanja, ampak tudi odraz sodelovanja učenca pri pouku in truda, ki ga je ta vložil v delo.

Otroke, ki so zelo neubogljivi, je treba kaznovati s palico.

Izgnance in pribežnike je treba nujno vrniti v njihovo domovino.

Za zločince je treba uvesti smrtno kazen.

Do osemnajstega leta morajo otroci brez ugovora poslušati svoje starše.

Lahko ukrademo dragoceno zdravilo, če z njim rešimo življenje nekoga.

Vaši primeri:

Vennov diagram

Pri tej obliki grafičnega prikazovanja, ki ga učenci dobro poznajo iz učenja množic pri matematiki, lahko hkrati prikazujemo podobnosti in razlike med dvema bitjema, dogodkoma, stališčema itd. Vennov diagram predstavljata dva prekrivajoča se kroga. V prekrivajočem delu obeh krogov prikazujemo skupne značilnosti dveh oseb, predmetov, dogodkov, stališč, v preostalih dveh delih kroga pa specifičnost posamezne osebe, predmeta, dogodka, stališča itd.

233

Primer:

Specifika 1

Specifika 2

Skupno 1 in 2

Vprašanja, primerna

za pogovor ob Vennovem

diagramu,

so:

Katere pojmelosebelpredmetel ... smo primerjali med seboj?

Katere so specifične značilnosti (posebnosti) primerjanib pojmou/oseb/predmctou/, Kaj je skupno obema pojmomalosebamalpredmetomal. .. ?

.. ?

Primer Vennovega diagrama na podlagi besedila 1<0105z Rodosa in I<ip svobode Starodavno

grško bajeslavje

navaja, da je bil otok Rodos, ki leži blizu turške

obale, otok boga sonca Helija. Po legendi ga je že leta

304

pr. n. št. uspešno

branil pred napadalci in prebivalci otoka Rodosa so mu v zahvalo postavili kip v grškem otoškem pristanišču

Lindos. Nihče prav dobro ne ve, kje je stal kip in

kakšen je bil videti. Nekateri mislijo, da je razkoračeno

stal v pristanišču,

pod

njim pa so plule ladje. Vendar je bolj verjetno, da so ga zgradili v mestu, tako da je gledal proti pristanišču.

Kip so imenovali Kolos zaradi njegove izjemne ve-

likosti. Segal je 37 metrov visoko, kar pomeni, da je bil 20-krat večji od narav234

ne velikosti človeka in ga je bilo moč videti daleč z odprtega

morja. Kip je bil

Braine strategije v l!lčnem procesu· Strategije po branju

izdelan iz bleščečega brona. Na glavi je imel krono v podobi sončnih žarkov, ki je ponazarjala boga sonca.

Kolos se je na žalost že 66 let po postavitvi ob močnem potresu zrušil v morje.

Potapljači še danes raziskujejo morsko dno v pristanišču Lindos in iščejo ostanke kipa. Pred nedavnim so našli odlomljeno skalo, ki so jo pomotoma imeli za Kolosovo nogo.

Kip svobode v New Yorku je postavil francoski kipar Auguste Bartholdi. Prvotno so ga imenovali »Svoboda razsvetljuje svet« in je med največjimi na svetu.

Francija ga je leta 1886 poklonila ZDA v spomin na stoletnico razglasitve neodvisnosti. Kip so naredili v Parizu, kasneje so ga ponovno sestavili v New Yorku.

Kip stoji na Otoku svobode ob vhodu v pristanišče. V desni roki nosi baklo svobode, v levi roki drži ploščo, na kateri je zapisan datum »4. julij 1786«, kar je ameriški dan neodvisnosti.

Kip je znotraj votel. Od podstavka do krone se vzporedno z močnimi jeklenimi stebri polžasto vzpenjajo stopnice. Stopnišče ima 171 stopnic. Posebne stopnice vodijo tudi v baklo, vendar niso namenjene javnosti. Obiskovalci se lahko povzpnejo do krone. Nad nosom, ki je tako velik kot človek, je opazovalna ploščad, od koder je čudovit razgled na New York. Bakla, ki so jo pred nedavnim obnovili, se dviga 93 metrov nad ploščadjo podstavka.

Kip stoji na ogromnem betonskem podstavku, ki je visok več kot 46 metrov. V notranjosti sta odprto stopnišče in dvigalo, ki obiskovalce popeljeta do vznožja kipa, kjer je razgledni balkon.

(Iz: Caselli. G. 1989. Čuda sveta. Ljubljana: Mladinska knjiga)

!{ip

Kolos

svobode 304 leta pr. n. št.

1886 Francija poklonila ZDA

Lindos na Rodosu

ob 1OO-letnici neodvisnosti

Visok 37 m

Ob vhodu v pristanišče v New Yorku

Iz brona Kip visok 93 m, podstavek 46 m; skupaj 139 m

Stal 66 let

Znotraj votel s 171 stopnicami

Zrušil se je v morje.

Legenda

Kip ~ razgledni stolp

~

za

obiskovalce

235

DEJAVNOST V RAZREDU Iz Delove priloge za turizem, ki novici

o turističnem

rekreacijo

dogajanju.

in prosti čas TRIP sta vzeti dve krat-

Na podlagi

teh besedil oblikujte

Vennov

diagram.

Koprsko športno poletje Obmorska

metropola

bo med 28. in 30. julijem

spet pokala po šivih. Zavoljo

največje turistične prireditve na Obali, Koprske noči, kajpada. V treh dneh bodo prišli na svoj račun tudi ljubitelji

športa - rekreativne

tekmovanja

se bodo kar

vrstila. Začelo se bo v petek ob 16. uri s krožno dirko z vodnimi skuterji. Ob 19. uri se bo mogoče na koprskih ulicah preizkusiti košarki in nogometu,

na rolerjih, v Pristaniški ulici v

na teniških igriščih Športnega parka Bonifika pa se bo ob

tej uri začelo 24-urno udrihanje po rumeni žogici. V soboto se bodo prvi zbudili ribiči, ki se bodo od 7. ure naprej v starem pristanišču Popoldne

se bodo nadaljevala

tekmovanja

merili v trnkarjenju.

prejšnjega

dne, rolanje po uliči-

cah pa bo zamenjal slalom na rolerjih. Za prijave in podrobnosti Turističnem

so na voljo v

društvu Koper na 066-6632010.

Flosarski bal V Ljubnem ob Savinji bo ta konec tedna velika turistična bal. Prvega so organizirali

Od 28. julija se bodo dober teden vrstile turistične, zabavne prireditve.

prireditev

Flosarski

leta 1961, tako da bo tokratni že štiri deseti po vrsti.

Med njimi naj omenimo

kulturne, športne, skratka

nočni pohod na Rajhovko, ki bo v

četrtek, 3. avgusta, s startom ob 21. uri iz Ljubnega. O ženskem in moškem teniškem turnirju smo v Tripu že pisali, poleg tega pa bodo organizatorji še turnir v malem nogometu

pripravili

in kolesarski trim, ki bosta dva dni pozneje, v so-

boto, 5. avgusta. Prvi bo potekal na Forštu. začetek je predviden za 9. uro, start kolesarjev pa ob 16. uri iz Ljubnega. Zanimiva bodo tudi preostala tekmovanja in kulturno-etnografske

prireditve:

flosarske

igre na vodi, razstave, postavitev

oglarske kope in kuhanje apna ... Vrhunec oglednega dela prireditve bo v nedeljo, 6. avgusta, ko bodo domači flosarji skupaj s povabljenci izvedli udiranje fi osa, vožnjo z njim od Kolenčevega prostora in seveda krst novih flosarjev. Za podrobnejše

s Save in z Drave

jezera do prireditvenega podatke o programu so

na voljo na občini Ljubno, 063-8391770.

(TRIP, Delava priloga

236

za turizem,

rekreacijo

in prosti čas. 27. 7. 2000)

~-

~

(

I

I

\

(

/

----Primerjalna

.~

matrika

Kadar primerjamo dve enoti (bitji, predmeta, snovi, stališča itd.), uporabljamo Vennov diagram; če pa je število enot, ki jih primerjamo, večje, uporabimo primerjalno matriko, Primerjalna matrika omogoča primerjavo dveh ali več enot po dveh ali več značilnostih.

Hkrati tovrstna matrika predstavlja dobro izhodišče za nadaljnje, bolj poglobljeno spoznavanje oseb/idej/predmetov/ ... , saj se pogosto zgodi, da pri posameznih osebah/idejah/predmetih/ ... nimamo navedenih vseh značilnosti. Posamezna polja ali okenca lahko ostanejo prazna, z nadaljnjim bra-

njem in raziskovanjem pa jih lahko dopolnimo.

Primer: ___

Z_N_A_Č_I_lN_O_S_T_I_~!.

Oseba/ideja/st~ar/

~~~_.

Značilnost 2!

- Značilnost 3 Značilnost 4

I

r---' '-1

... 1

.

I !

Oseba/ideja/st~~r/

... 2

"T~~'

r----'·-·-..·-237

Izhodiščna vprašanja za pogovor ob tej matriki so: Katere pojme/predmete/. ... smo primerjali?

Po katerih značilnostih smo jih primerjali?

V čem so si podobni pojmi/predmeti', .. ?

V čem se razlikujejo pojmi/predmeti/. .. ?

Primer: obdelava

besedila o igriščih za golf s pomočjo primerjalne matrike

Golf igrišča v Sloveniji Bled ima najdaljšo golf tradicijo v Sloveniji; prvo igrišče so uredili že leta 1937.

Zdaj ima Bled dve igrišči: staro. Kraljevo. in novejše. Jezersko. Skupaj se razprostirata na več kot 100 hektarih. Primerni sta za začetnike blejskih igriščih prirejajo vrsto turnirjev. od mednarodnih nirjev za amaterje.

profesionalnih

Na

do tur-

Na Bledu deluje tudi šola za golf.

Golf igrišče Mokrice je bržčas eno najprestižnejših zavoljo mokriškega

in profesionalce.

pri nas, kakopak predvsem

gradu, ki ga »zrnorejo« le gostje z zajetnejšimi

mi. Igrišče je veliko približno

70 hektarov,

primerno

za začetnike

denarnicain izkušene

igralce - slednjim je posebni izziv igralno polje številka pet, najtežje osvojljivo v Sloveniji in eno od najtežjih v Evropi. Tudi tukaj imajo šolo golfa.

Le streljaj od očarljivega

jedra mesta Ptuj, poleg ptujskih term, se na 50 hekta-

rih razprostira ptujsko golf igrišče. Sodi med mlajša pri nas. Večina igralnih polj, kar 15 od 18, je urejenih ob vodi (jezera in potoček)

- tako se igralci znajdejo

pred vrsto »vodnih« izzivov.

Golf igrišče Arboretum se vije borov gozdiček, Kamniških

Volčji Potok je postavljeno

Alp. Sodi med bolj priljubljena

slovenska

mi igralci kot med tujimi. Dolgo je dober poldrugi igralnih polj, predvidenih

v sila pisano okolje. Ob njem

po njem so posejana jezerca, za njim se dviga masiv igrišča, tako med domači-

kilometer,

za zdaj ima devet

jih je še devet.

Na dobrih devetih hektarih so pod okriljem

kompleksa

Moravskih

Toplic pred

nekaj leti uredili igrišče s tremi luknjami - za zdaj, kmalu bodo lahko igralci igrali na skupaj devetih poljih. Golf se vse bolj uveljavlja Moravskih

kot sestavni del ponudbe

Toplic.

(Povzeto po katalogu

238

Golf igrišča v Sloveniji)

Braine s·trategtije v t.ilčnem proeesu- Strategije po branju

Kraj Starost igrišča

Število igrišč

Bled

Mol<rice

Najstarejše, zgrajeno 1. 1937

Ptuj

1

I

Mlajše

Volčji Potok

1 1

I

2: staro

I

1

1

1

70 ha

50 ha

Dolgo 1,5 km

18

9

Kar 15 igralnih polj je ob vodi.

Zelo raznoliko

Kraljevo, novejše Jezersko

Velikost igrišča

Več kot

Težavnost igrišča

Začetniki,

Začetniki,

profesionalci

izkušeni igralci

Število igralnih polj

18

18

Šola za golf

Da

Da

Posebnosti

Veliko turnirjev Domači in

Polje št.

mednarodni

osvojljivo

100 ha

5 najtežje

za

okolje (borov gozd,

v Sloveniji

profesionalce in amaterje

polje

jezerca ...)

I

DEJAVNOST V RAZREDU Na podlagi spodnjega besedila skupaj z učenci oblikujte primerjalno matriko po posameznih značilnostih za vse predstavnike čebel. Manjkajoče podatke še sam dopolni s pomočjo ustrezne literature. Čebele so žuželke, ki živijo in uspevajo le v večjih združbah. V čebelji družini je vse delo, ki ga živalce

nagonsko

opravljajo,

natančno

razdeljeno

med

posamezne njene člane: matico, trate in čebele.

Matica je najpomembnejši

član čebelje družine, saj je prav od nje odvisen ob-

stanek in razvoj čebelje družine. Med manjšimi čebelami in neokretnimi

trati je

ni težko prepoznati. Ima precej dolg, kostanjev do svetlorjav zadek, ki je precej daljši od kril, in pa nožice rdečkastorjave

barve. Organi za nabiranje medičine

in cvetnega prahu kakor tudi organi za izločanje voska pri matici niso razviti kakor pri čebelah delavkah, zato pa je ves njen ustroj usmerjen na praizvajanje in polaganje jajčec.

T rot

je dokaj večji od čebele in na videz zavaljenega trupa. Narava mu ni dala

žela in tudi organov za nabiranje hrane in izločanje voska nima razvitih, saj je

239

njegova edina naloga, da oplemeni mlado matico. Ko pa mine doba plemenitve matice, čebele trotom postopno odrečejo hrano in jih zmečejo iz panjev.

Najmanjše v čebelji družini so čebele delavke, ki izločajo vosek, delajo satje, nabirajo in pripravljajo hrano, oskrbujejo čebelji zarod in opravljajo sploh vsa težaška dela. Pri nabiranju hrane čebela ne pozna počitka in se pri delu hitro izčrpa. Čebela delavka doseže starost največ 5 do 7 tednov v primerjavi s trotom, ki živi dalj, in matico, ki doseže starost od 5 do 6 let.

(Iz: Debevec. L. 1957. Čebelarjevo leto. Ljubljana)

Značilnosti

Matica

Trot

Čebele delavke

L ------~------~-------I "1

--t----.t---j;-: -Prikazovanje vzročno-posledičnih odnosov v besedilu

Pri nekaterih predmetih, npr. pri zgodovini, zemljepisu, fiziki itd., je veliko besedil, ki prikazujejo vzročno-posledične odnose. Za povzemanje bistvenih informacij iz tovrstnih besedil je smiselno uporabiti prikaz problem - rešitev in prikaz ribja kost.

Prikaz problem - rešitev

Ta grafični prikaz vključuje kratek opis problema, poskuse rešitev, rezultat tega poskušanja in končni rezultat. Prikaz je uporaben tako pri razlagalnih besedilih kot tudi pri predelavi umetnostnih besedil in ima takšno obliko:

240

Blrcline strategHje v učnem

proceau-

Strategije po branju

Kaj je problem?

Kdo ima problem?

Problem Zakaj ima (je) problem?

Poskus rešitve: Rešitev

I Rezultat rešitve:

1.

1.

2.

2.

Končni rezultat:

Ključna vprašanja za oblikovanje tega grafičnega prikaza so: Kaj je problem? (kratek opis v eni povedi) Kdo ima problem?

Zakaj seje pojavil problem? Kaj je povzročilo problem?

Kako stm)» poskušali rešiti problem? Kdo je poskušal rešiti problem?

So bili ti poskusi uspešni ali neuspešni? Kakšna rešitev je bila uspešna?

Kakšna je bila končna rešitev problema? Je bil problem rešen ali ne? Je ta rešitev povzročila

kakšen nov problem?

Prikaz ribja kost

Ta mreža je sestavljena iz premice, iz katere izhajajo črte kot ribje kosti navzgor in navzdol.

Prikaz uporabljamo za: e prikazovanje vzročno-posledičnih odnosov, pri čemer na eni strani prikazujemo vzroke, na drugi pa posledice določenega vedenja, ravnanja.

Prikaz uporabljamo v primerih bolj kompleksnih dogodkov/pojavov, pri katerih je več vzrokov, ki so pripeljali do nekega pojava; ol prikazovanje pozitivnih oz. negativnih lastnosti določene osebe, predmeta, pojava; e prikazovanje prednosti in pomanjkljivosti določenega predmeta, pojava ~~

241

Primer: VZfOk/ /

/

/

......

"

/

,

/

//

/

,

Posiedica~

Primer uporabe

prikaza ribja kost za usvajanje

Deček Goran je našteval najrazličnejše s pedagoginjo

pojma pridevnik

lastnosti svojih sošolcev. Te lastnosti sta

razvrsti la na dobre in slabe.

SLABE (Iz: Gabrijelčič,

Primer: Na spodnjih

M. 1985.

kratkih odlomkih

Učimo

se z miselnimi

vzorci. Ljubljana:

DZS)

smo urili učence v iskanju vzrokov in po-

sledic, Vzroke smo nanizali na zgornjo stran, posledice

pa ustrezno na spodnjo

stran.

Drobne žuželke z imenom drsalci so tako lahke, da lahko hodijo po vodi in ne potonejo. Vendar tudi drsalci ne bi prišli daleč, če ne bi bilo sile, imenovane 242

povr-

šinska napetost. Ta sila pritiska na vodo in na gladini nastane nekakšna »koža«.

Bralne $trategije 'tr ~čnem peoceeu • Strategije po branju

Majhne

vodne

kapljice

so skoraj čisto okrogle

Večje kaplje pa se sploščijo,

zaradi površinske

napetosti.

ker so pretežke, da bi površin ska napetost dobro

delovala. Če dodaš vodi milo, se površin ska napetost zmanjša in vodna površina postane dosti bolj raztegljiva. Ravno toliko se raztegne, da lahko pihneš vanjo - kot če bi napihoval balone z vodo in tako nastanejo milni mehurčki.

(Iz: Taylor, B. 1998. Zakaj neki nastajajo mil ni mehurčki. Murska Sobota: Pomurska založba)

/'

/

Vzrol<

..

Posledica

DEJAVNOST V RAZREDU

Spodnje besedilo obdelajte

tako, da boste vzročno-posledično

odnose

prikazali

v obliki ribje kosti.

Topel zrak Hladen zrak je gostejši od toplega, zato se spušča in pri tem toplega potiska navzgor. Ta pojav povzroča zračne tokove v zaprtih prostorih in na prostem.

Hladen zrak prihaja v prostore skozi okna in pod vrati. Radiatorji ga segrejejo, zato postane redkejši. Gostejši in hladnejši zrak ga odrine pod strop. Prostor pri tleh se napolni s hladnim zrakom. Takšno gibanje zraka v sobi se imenuje mešanje (konvekcija).

Morska sapica nastane iz podobnih

razlogov kot konvekcijski

tokovi v sobah.

243

Podnevi se kopno segreva hitreje kot morje. Zrak nad kopnim se ogreje.

Hladnejši zrak iznad morja ga izpodrine in dvigne. sam pa zavzame njegovo mesto. Ponoči se kopno ohlaja hitreje kot morje. zato je morje toplejše kot kopno.

Nočni vetrovi ob obali zato pihajo v nasprotno smer kot vetrovi podnevi. Hladen zrak s kopnega se ponoči spušča nad morje in odriva toplega proti kopnemu. Če je balon napolnjen s toplim zrakom. je lažji od zraka. ki ga obdaja. zato se dvigne. Sodobni baloni imajo gorilnike za segrevanje zraka. Iz kraja v kraj jih nosi veter. Dandanes balone pogosto polnijo s helijem. ker je redkejši od zraka.

Uporabljajo jih za različne namene: za reklamo in celo za prenos raziskovalnih naprav visoko v atmosfero. Te naprave potem zbirajo podatke o vremenu in onesnaženosti zraka.

(Iz: Walpole. 8.. Ferbar. J. 1989. Veselje z znanostjo. ZRAK. Murska Sobota: Pomurska založba)

Prikazovanje časovnega zaporedja dogajanja bistvenih informacij Pri prikazovanju časovnega zaporedja dogajanja informacij si lahko pomagamo s časovnim trakom ali pojmovno mrežo, imenovano zaporedje dogodkov. Časovni trak Vsebina nekaterih besedil opisuje dogajanje v različnih časovnih segmentih. Takšna so zlasti besedila pri zgodovini in literarni zgodovini. Ker je čas abstraktna enota, si lahko prikaz dogajanja (razvoj nekega predmeta, ideje, predstavnikov literarnih in umetnosrnih smeri ... ) v času konkretiziramo s časovnim trakom ali časovno linijo. Sodobni učbeniki zgodovine že imajo priložene časovne trakove, ki so seveda bolj zapleteni kot tisti, ki jih uporabljajo učitelj ali učenci za prikaz časovnega dogajanja.

Primerčasovnega traku v učbeniku za zgodovino za šesti razred osnovne šole ŠTETJE LET

pred Kristusom 200

~

I'" OO".

po Kristusu

100

100

.. "'-1

letnice se manjšajo

1 ~

ID

--------------------~

200

2'

rl --------~ ~

letnice rastejo

(Janša-Zorn. O.. Mihelič. D. 1995. Stari in srednji vek: Zgodovina za 6. razred. Ljubljana: DZS)

244

~.

BfJ'a~ne strategije v učnem procesu· Strategije po branju

Pri časovnem traku je treba najprej izbrati ustrezno časovno enoto. Ta je pri besedilu, ki pokriva daljše obdobje, daljša (npr. desetletje ali stoletje), pri besedilu, ki zajema krajše časovno obdobje, pa krajša (leto, mesec, dan). Nato je treba te enote nanizati na časovni trak. V končni fazi označimo časovni trak, tj. nad trakom ali pod njim v kratkih besedah/povedih vpišemo dogodke, ideje, pisce/ arhitekte idr., značilne za tisto obdobje.

Primer:

Vprašanja, ki so izhodišče za pogovor ob časovnem traku: Kakšen časovni razpon ima časovni trak (dan, mesec, leto, stoletje ... .j?

Kateri je začetna in katera končna točka na časovnem traku?

Kje so uvrščeni drugi časovni dogodki?

Kakšna je {Je bila} dinamika Primer časovnega nejšimi

mejniki

dogajanja?

traku pri besedilu

»Čudovita

električna

luč« z najpomemb-

elektrifikacije

Čudovita električna

luč

Dandanes si sploh ne znamo predstavljati

življenja brez elektrike. Elektrika nam

sveti. kuha. nas greje, nam pere. pomiva. sesa prah, nas brije. brez elektrike ne radijske glasbe ne televizijskih

oddaj. Če ne bi bilo elektrike. bi ugasnili se-

maforji v križiščih, ustavili bi se električni valnikih bi se usmradilo.

ni

vlaki, meso v hladilnikih

in zamrzo-

sladoled bi se stopil, dvigala v visokih stolpnicah

bi se

ustavila.

Pri nas je električna takrat

luč prvikrat zasvetila v Tržiču leta 1880. Istosmerni

razsvetlil tovarniške

prostore.

Prva prava elektrarna

tok je

je začela delovati

šele dve leti pozneje v New Yorku v Ameriki. Evropa se je začela elektrificirati desetletju

1880-1890.

Slovenija je tesno sledila evropskemu

Leta 1892 si je naredil svojo elektrarno razsvetljeval

v

razvoju.

kranjski mlinar Vinko Majdič. Z njo je

svoj mlin. S svojim tokom je celo želel razsvetljevati

vse kranjsko

mesto. a mestni možje niso bili za to.

Prva javna elektrarna.

ki je dajala tok tudi zasebnikom, je delovala v Škofji Loki.

To se je zgodilo leta 1894.

Mala Škofja Loka je tako za cela štiri leta prehitela Ljubljano. Prvikrat je v Škofji Loki posvetila

elektrika

petega

avgusta

1894.

Tisti dan je bil za Loko velik

245

praznik, praznovali sta obe dolini: Selška in Poljan ska, hkrati z Loko se je veselila tudi Ljubljana.

Iz Gorenjske in Ljubljane

sta posebna vlaka pripeljala tisoč

dvesto ljudi, ki so hoteli na lastne oči videti, kakšna je električna

svetloba.

Svetloba prvih žarnic v Loki se je zdela sodobnikom

zelo močna, nam bi se zde-

la komaj brleča. saj je električnemu

zmanjkovalo

cer je bila električna

toku pogosto

napeljava dokaj preprosta

moči. Tudi si-

- nekaj žice, speljane kar nad

ometom.

Leta 1898 je začela delovati elektrarna tudi v Ljubljani in tako naznanila prihajajoče novo tisočletje.

(Iz: Kajzer. J. 1986. Čudovita električna luč. Kurirček. 4-5)

ELEi<.TRlfll<ACIJA

1880

-.

1888

v Tržiču.

1892

1894 --

----- -----

1898 ,

------}-r---:}t~--+'----:t----

f~~l

b:::----!

Luč .,

1890

V SLOVENIJI

Prva z:sebna!

Elek~arna

elektrarna v Kranju (Majdič)

v Ljubljani

"'" Prva elektrarna v New Yorku

Prva javna elekrarna v

Škofji Loki

Ti časovni trakovi so lahko bolj »ohlapni«, kot je to v prvem primeru, ali pa bolj natančni, kot vidimo v drugem primeru.

DEJAVNOST V RAZREDU Na temelju spodnjega besedila oblikuj časovni trak, v katerem boš prikazal razvoj viteškega oklepa.

Razvoj viteškega oklepa Prvi vitezi so bili v 12. stoletju zaščiteni z dolgim pletenim oklepom. Nad njim so nosili širok plašč, ki je preprečeval,

da bi se na soncu preveč ne segreli. Dolgi.

pleteni oklep je bil narejen kot verižna srajce iz majhnih,

železnih, med seboj

prepletenih obročkov. Verižno srajco so izdelali podobno, kot bi pletli. le da je 246

bila narejena iz železa.

V 13. stoletju so pleteni oklepi postajali krajši. Dodajati so jim začeli trdne oklepne plošče za zaščito prsi. kolen, stegen in rok. Oklep iz plošč je bil narejen iz srebrnkastega

jekla.

V 14. stoletju pa je bilo celo telo viteza prekrita s trdnim oklepom. Včasih so ga imenovali tudi beli oklep. Celoten oklep je bil težak od 20-25 kilogramov.

1

f 1

).

Četudi se zdi gibanje v njem težavno, je bil dokaj gibljiv in vitez se je med bojem prav dobro premikal. Oklep iz plošč je pred vrezi in udarci meča ali kija nudil mnogo več zaščite kot verižna srajca. (iz: Steele. P. 1996. Najlepša knjiga o gradovih. Tržič: Učila)

{ i

DEJAVNOST V RAZREDU

Iz spodnjega besedila oblikuj časovni trak za odkrivanje sveta Portugalcev in Špancev. Primerjaj oba časovna trakova med seboj. Kaj lahko ugotoviš?

V 15. in 16. stoletju je vedno več od prav portugalskih

in španskih pomorščakov

potovalo v daljne dežele.

Portugalci Okrog leta 1430 Henrik, eden od sinov portugalskega želah. Njihovo odkritje

bi Evropejcem

omogočilo,

kralja, sanja o daljnih de-

da jim ne bi bilo treba tako

drago kupovati začimb, svile in številnih živil od arabskih trgovcev,

ki imajo v

rokah trgovino z Orientom, se pravi z Indijo in Kitajsko. Princ Henrik, imenovan Pomorščak, poskuša odpreti novo trgovsko pot v te dežele po morju, tako da bi plul mimo južne Afrike. Okrog sebe zbira učenja ke in mornarje, ki sistematično raziskujejo afriško obalo. Velika odkritja omogočijo

tehnični izumi, kot sta izgra-

dnja karaveL hitrih ladij, katerih jadra se dobro upirajo nevihtam, ali izdelava natančnih pomorskih

kart. V prvi polovici 15. stoletja Portugalci odkrijejo Azorske

in Kanarske otoke v Atlantiku; Gvineji, in tam ustanovijo

pristanejo

trgovske

na afriški obali v Senegalu, potem v

čezmorske

naselbine. Zdi se, da poti pro-

ti Orientu, po kateri bi prispeli v Indijo, ni mogoče najti. Končno najde kapitan Bartholomeo imenujejo

Diaz leta 1487

Rt dobrega

prehod na skrajnem jugu Afrike, ki ga pozneje

upanja. Pot v Indijo se odpre Portugalcem.

Leta 1498

je Vasco da Gama prvi pomorščak, ki obpluje Afriko in doseže Indijo po morju. Španci Prav tako kot njihovi portugalski

sosedje tudi španski suvereni sanjajo o zlatu

in začimbah. Krištof Kolumb, pornorščak. jim predlaga, da bi prepluli Atlantski ocean in prišli v Indijo preko zahoda. Leta 1492 poveljuje

ladjevju, ki po 43

dneh plovbe pristane na obali: Kolumb misli. da je prišel v Indijo. Dejansko pa je odkril Antile. otočje v bližini Amerike. nu Španije in imenuje

prebivalce

Kolumb zavzame ta ozemlja v ime-

teh otokov »lndijance«.

Leta 1498 doseže

247

ameriški kontinent v bližini današnje Venezuele. Za njim gredo po poti še drugi pomorščaki. Eden izmed njih, Amerigo Vespucci, razišče obalo Južne Amerike: kontinent njemu v čast poimenujejo Amerika. Odprav je vedno več in napredek v pomorski plovbi omogoči nov podvig: med 1519 in 1522 izvede španska odprava, ki jo vodi Ferdinand Magellan, po njegovi smrti pa njegov pomočnik, prvo potovanje okrog sveta.

(Iz: Enciklopedija za mlade. 1997. Zgodovina sveta. Larousse. Nova Gorica: Educa)

Zaporedje dogodkov Številna besedila so strukturirana tako, da je v njih bolj ali manj jasno izpostavljeno zaporedje dogajanja ali dogodkov. To zaporedje dogajanja je zelo pomembno pri opisovanju in razlaganju določenih postopkov, stopenj razvoja, poti, dogajanja v romanih, zgodovinskih učbenikih itd.

Zaporedje dogodkov lahko prikažemo vizualno, pri čemer lahko učenci v prazne okvire vpisujejo bodisi posamezne ključne besede bodisi cele povedi.

Primer:

Začetni dogodek

Dogodek 2

Dogodek 3

Dogodek 4

Končni dogodek

248

BrabfJs stll'ategije

v učnem pll'ocesu . Stratcfgije po branju .":i

Vprašanja,

primerna

za pogovor ob tovrstnem

načinu prikazovanja

podatkov:

Kateri je začetni dogodek? Kaj je povzročilo to dogajanje?

Kateri so ključni dogodki v tem procesu, zgodbi ... ?

Kako vsaka stopnja/dogodek vpliva na naslednjo stopnjo, dogodek?

Kakšna je končna stopnja/dogodek?

Primer obdelanega besedila Predelava kave na način prikaza zaporedja

dogodkov Predelava kave Češnji

podoben

sadež

kavovca

ročno

Poznamo dva povsem različna postopka,

obirajo

po 7 -10

mesecih

zorenja.

kako ločiti zrno kave od roževinaste

luščine in mesa, ki ga obdajata.

Suha predelava: sadeže takoj po obiranju

razprostrejo

na suhe terase (t. i. ter-

reiros), da voda izhlapi. Po 1-2 tednih je meso sadežev tako posušeno, da se lahko začne strojno luščenje. Valji, ki se obračajo drug proti drugemu, luščine in trgajo posušeno meso sadežev, ki jih ventilatorji

odstranijo.

gnetejo Tako olu-

ščena zrna sortirajo, polnijo v vrče in pošiljajo na tržišče.

Mokra predelava:

sveže obrane plodove kavovca bodisi uskladiščijo

cisterne, bodisi takoj obdelajo v pulpirnem ma premičnih

stroju. Pulpirni stroj sestoji iz siste-

plošč ali hrapavih valjev, ki plodovo meso z gnetenjem

jo, a pri tem ne poškodujejo nijo, zrna fermentirajo

čez noč v odstrani-

kavnih zrn. Da meso plodov lahko povsem odstra-

1-2 dni v posodah, ki so napolnjene z vodo. Zatem jih z

vodnim curkom v posodah za čiščenje povsem odstranijo

in na sitih odcedijo. V

sušilnikih osušijo zrna z zrakom, vročim od 65-85°C. Ko luščine odstranijo, lirajo kavna zrna tako kot pri suhem postopku

in s tem odstranijo

po-

srebrnkasto

opno. nakar jih na sitih različne velikosti sortirajo in polnijo v vreče.

(Iz: Kako deluje II. 1976. Ljubljana:

TZSj

249

II II

I Predelava kave

Obira nje sadežev

kavovca

----

Suha predelava

Mokra predelava

Sušenje sadežev na suhih terasah

Skladiščenje v cisterne

Obdelava v pulpirnem stroju Odstranjevanje mesa od luščin

Strojno luščenje Gnetenje luščin Trganje mesa sadežev Odstranjevanje luščin z ventilatorji

Fermentiranje v posodah z vodo 1-2 dni

Odstranjevanje luščin z vodnim curkom

Odcejanje na sitih

Sušenje v sušilnikih vroči zrak 65 - 85° C

Poliranje zrn

Sortiranje zrn Polnjenje v vreče

Na tržišče

250

Bralne stfl'~teggje'v učnem procesu· Strategije po branju

DEJAVNOST V RAZREDU

Preberi spodnji dve besedili in ju prikaži v obliki zaporedja dogodkov.

Način ribolova Veliko rib živi daleč od obale, pa še globoko pod površjem. Nič hudega, saj imajo ribiči primerno opremo.

S krožno mrežo hitro ujamejo ribe, ki živijo nedaleč pod površino, Ko ribiči opazijo jato rib, jo z mrežo obkrožijo. Potem mrežo na spodnjem koncu zadrgnejo in ribe so ujete v veliko vrečo. Ribe, zbrane v mreži, potegnejo ob ribiško barko, od koder jih nato pobirajo z velikim cedilom in zlagajo v posebne zabojčke.

(Iz: Lisak, F. 2000. V morju in na morski obali. Ljubljana: TZS)

Kako nastanejo kavbojke?

Kavbojke so iz bombaža, tkanine, ki jo izdelujejo iz semenskih vlaken bombaževca. Prvi jih je začel šivati mož z imenom Levi Strauss; prodajal jih je kalifornijskim zlatokopom, ki so potrebovali čim trpežnejše hlače.

Na bombažnih poljih najprej z velikim hrupnimi stroji obirajo bele plodove. V njih so semena in vsako seme ima do 5 cm dolgo vlakno ali lasek. Bombažna vlakna najprej ločijo od semen, nato jih temeljito operejo, da odstranijo vsa stebla in žuželke.

Potem vlakna spredejo in zvijejo v močno nit, ki ni dosti drugačna od sukanca, s kakršnim šivamo gumbe. Značilno barvo kavbojk dajo preji tako, da jo namočijo v modro barvo. S strojem, ki mu pravimo statve. stkejo niti v tkanino, imenovano »jeans«. Blago razrežejo z električnimi škarjami. Škarje lahko prerežejo npr. celo do 120 plasti tkanine naenkrat. Krojači sešijejo kose jeansa v kavbojke, ravno prav velike za vsakogar med nami.

(Iz: Enciklopedija.

1998.

Kako dobimo.

naredimo

...? Murska

Sobota:

Pomurska

založba)

Način prikazovanja zaporedja dogajanja ima lahko tudi ciklično (krožno) obliko, kar zelo pogosto srečamo v učbenikih za biologijo, kemijo itd. Krožni način prikazovanja serije dogajanja kaže, kako določena zaporedna stopnja v dogajanju ali procesu nečesa vodi ponovno k izhodiščni stopnji.

Vprašanja, ki so primerna za uporabo ob tem načinu prikazovanja dogajanja: Katera je izhodiščna stopnja v tem zaporedju?

Kako soposamezne stopnje povezane med seboj?

Kako lahko spodbudimo razvoJ vsake stopnje?

Kako labko zaustavimo

razvoj vsake stopnje?

251

Primer krožnega prikaza zaporedja dogodkov

2.

3.

1.

Primer obdelave

gradiva

s pristopom

krožnega

prikaza zaporedja

dogodkov

pri besedilu Kroženje snovi - kroženje žvepla Prav vsa živa bitja na zemlji, tudi ljudje, so zgrajena le iz približno kemijskih

elementov,

med katerimi prevladujejo

20 različnih

ogljik, dušik, vodik in kisik, pre-

cej pa je med njimi tudi kalcija, fosforja in žvepla. To so nekakšne hranilne snovi, iz katerih rastline in živali gradijo svoje celice, iz spojin teh elementov dobivajo tudi potrebno

Vse hranilne snovi v naravi krožijo, tako tudi žveplo. Rastline sprejmejo ki je v kamninah,

pa pri-

energijo. žveplo,

in ga vgradijo v svoje celice. Žveplo, ki je vezano v rastlini, pri-

de v žival, ki rastlino poje. Živalski iztrebki ter odmrle rastline in živali se razkrojijo, pri tem pa se žveplo spet vrne v tla. Ko je v tleh, preide v talno vodo, potem pa v reke, ki ga odnesejo v morje. Nekaj žvepla se zadrži tudi v mulju v ust jih rek. V mulju živijo bakterije, te vežejo žveplo v spojine, ki se sproščajo v ozračje.

Večino žvepla, ki je v morski vodi, sprejmejo

drobne alge v planktonu.

Tudi te

alge vežejo žveplo v spojine, ki jih izločajo v zrak. Iz zraka bo žveplo prej ali slej skupaj s padavinami

padlo nazaj na zemljo.

(Iz: Šolska enciklopedija.

252

1996. Spoznavajmo okolje. Ljubljana: TZS)

Bl!'ahu~strategije

v učnem procesu· Strategije po branju

3 Živali

2 <-

,f

,.Il

1/

4

Celice

Zemeljska tla

v rastlinah

tl

5 Kamnine v zemlji

Talna voda

l{

'\~ 6 Ozračje

5a Reke bakterije vmulju

DEJAVNOST V RAZREDU

Iz naslednjega besedila oblikujte krožni prikaz zaporedja dogajanja.

Pri številnih živalskih skupinah se zunanja podoba njihovih pripadnikov raščanjem

spreminja.

Tovrstnim

morfoza. Delnim spremembam medtem Primer

spremembam

pravimo nepopolna

ko se za izrazite spremembe popolne

metamorfoze

pravimo

srečamo

uporablja

preobrazba

med odali meta-

preobrazba (metamorfoza), izraz popolna

npr. pri rogaču.

Rogač

metamorfoza.

izleže jajčeca,

ki

se razvijejo v ličinke, najprej manjše, nato večje. Ličinke se nato zabubijo v ovoj in iz bube v ovoju se nato izleže mlad hrošč. Ko zraste, ponovno leže jajčeca in

krog popolne preobrazbe je zaključen.

(Iz: Parker, S. 1994. Kako deluje narava. Maribor: Obzorja)

5.3.3 Povzemanje vsebine (povzetki in zapiski) Pri samostojnem učenju je zelo pomembno, da zna učenec povzeti vsebino besedila, ki se ga želi naučiti oz. si ga zapomniti. Pri izdelavi povzetkov seveda ne bo učenec spreminjal pomembnih podrobnosti in idej iz besedila. Učenec mora povzeti večino pojmov in idej s svojimi besedami.

253

Nekatere splošne značilnosti dobrih povzetkov, ki veljajo tudi za zapiske, ki jih delajo učenci ob poslušanju razlage učitelja, so: ••povzetki/zapiski morajo biti organizirani tako, da je razvidna zveza med glavnimi mislimi; ta jasnost je mogoča, če pisec sistematično pristopa k zapiskom.

Glavne misli morajo biti tudi vizualno ločene od podrobnosti, vsaka nova pomembna misel mora biti napisana v novi vrstici, podrobnosti, ki jo razlagajo, pa takoj sledijo glavni misli; ~pomembni deli besedila morajo biti dobro vidni; smiselno je, da vpeljemo del, ki ga imenujemo novi pojmi ali strokovni izrazi. Tak pristop omogoča, da se tudi pozneje vrnemo na to besedišče; .• misli je treba izraziti čim bolj na kratko; ni smiselno zapisovati besedo za besedo. Učinkoviti in starejši zapisovalci poslušajo celo poved in iz nje tvorijo novo, krajšo. To piscu prihrani čas in mu omogoči, da je pozoren predvsem na pomen zapisanega; • v povzetkih/zapiskih mora biti prostor tudi za dodatno vnašanje informacij; primerne so osebne okrajšave za besede, ki se pogosteje ponavljajo. S tem zapisovalec pridobi čas.

DEJAVNOST ZA UČiTELJA

Skupaj z učenci se pogovorite ob dveh vprašanjih: 1. Katere značilnosti dobrih povzetkov/zapiskov imajo tvoji povzetki/zapiski?

2. Katere vidike pri povzetkih/zapiskih lahko še izboljšaš?

Strategije oblikovanja učinkovitih povzetkov/zapiskov

Obstajajo različne poti za izdelavo dobrih zapiskov. Dve izmed bolj znanih splošnih strategij, katerih končni rezultat je izdelava dobrega povzetka, sta Paukova strategija (znana tudi pod imenom Cornellova strategija) in strategija hierarhizacije.

Ne glede na to, katero strategijo povzemanja oz. oblikovanja uporabimo kot izhodišče za urjenje spretnosti tvorjenja zapiskov/povzetkov, je smiselno upoštevati spodnja priporočila.

254

1. Takojšnje urejanje besedila. Zapiske je treba urediti takoj po končanem branju učbenika, ko so ideje še sveže.To urejanje mora imeti za cilj, da uredi učenec vsebino tako, da jo bo razumel tudi pozneje (čez en mesec, eno leto ... ).

BraBne stfi"at®gije v učnem procesu·

Strategije po branju

Učenec mora pri zapiskih/povzetkih: o preveriti, ali so čitljivi, o dodati podatke z namenom večje jasnosti, preveriti okrajšave in izpisati tiste, ki jih ne uporablja pogosto, o ponovno preveriti strokovne izraze in točnost letnic, c poskrbeti, da je iz zapiska jasno vidna hierarhičnost idej (katere so pomembne bolj in katere manj).

'0

2. Povzemanje ključnih misli (povzetki). Učenec naj bi v nekaj povedih povzel vsebino glavnih/ključnih misli. V povzetku so glavne misli izražene z besedami učenca. Pri pisanju povzetka se lahko drži zaporedja. o Najprej mora razumeti prebrano. Nato pogleda, katere stvari je podčrtal ali pisal v novo vrsto. Zelo verjetno so to pomembne ideje. Pri tem velja, da naj bo število najpomembnejših idej majhno - od tri do največ devet, odvisno tudi od vsebine. c Pri vsaki ključni misli nato poišče pripadajoče podrobnosti, ki jih opiše/ pojasni v povedi ali dveh. o Potem se vrne na izhodiščno gradivo in ga primerja spovzetkom.

Ugotavlja, ali je napisal vse ključne misli in ali je zajel glavno sporočilo besedila.

Pri tem se učenec nauči povzemanja vsebine in zapisovanja povzetkov s pomočjo učitelja. Slater in Graves (1989) predlagata, da za učenje povzemanja učitelj najprej izbere ustrezne primere. Nato prebere na glas besedilo in določi, kaj je bistveno sporočilo besedila. Nato pa učitelj pri ponovnem pregledu besedila glasno komentira, katere povedi so bolj pomembne in katere manj. Potem bolj pomembne povedi zapiše v končni obliki - v povzetku.

Primer: V Nemčiji so se pojavili veliki problemi že kmalu po koncu prve svetovne vojne. Nemčijo so uradno obsodili kot tisto, ki je začela prvo svetovno vojno.

Zaradi tega je Nemčija morala plačati vojno odškodnino tudi drugim državam, kot npr. Angliji in Franciji. To je bilo preveč zanjo. Nemška vlada je imela le malo lastnega denarja. Ni pa si ga mogla izposoditi od nemških podjetnikov in industrije. Večina teh je propadla ravno zaradi vojne.

Učitelj po glasnem branju besedila določi glavno sporočilo, ki se skriva že v prvi povedi: Problemi Nemčije so se začeli že ob koncu prve svetovne vojne.

Potem poskuša navesti pomembne podrobnosti, ki argumentirajo glavno sporočilo. Te podrobnosti bi bile: Nemčija je bila označena kot krivka za začetek 255

prve svetovne vojne. Anglija in Francija sta pričakovali, da jima bo Nemčija plačala vojno odškodnino. Nemčija ni imela denarja, ker je bilo nemško gospodarstvo zaradi vojne uničeno.

Manj pomembni podrobnosti pa sta: Nemška vlada ni imela denarja. Ni si ga mogla izposoditi niti pri nemškem gospodarstvu.

Nato učitelj pokaže učencem, kako izpustiti manj pomembne podrobnosti in vključiti v povzetek le bolj pomembne podrobnosti.

Povzetek zgornjega besedila bi se lahko glasil takole: Nemčija je bila označena kot krivka za začetek prve svetovne vojne. Anglija in Francija sta pričakovali, da jima bo Nemčija plačala vojno odškodnino. Vendar Nemčija ni imela denarja, ker je bilo nemško gospodarstvo zaradi vojne uničeno.

Učitelj mora učence pri učenju povzemanja usmerjati na prepoznavanje pomembnih podrobnosti in združevanje (sumiranje) teh podrobnosti v koherenten povzetek.

3.

Večkratno pregledovanje povzetkov. Upoštevajoč Ebbinghausovo krivuljo pozabljanja, je smiselno povzetke snovi po učenju večkrat pregledati v začetku bolj pogosto, potem vedno redkeje. S tem si učenec zapomni že predelano snov, kar mu omogoča tudi lažje razumevanje nove snovi.

4. Postavljanje vprašanj iz povzetkov. Pri postavljanju lastnih vprašanj si učenec lahko pomaga: o z naslovi poglavij ali obrobnimi razlagami, ki jih je pri Paukovi/Cornelovi metodi napisal ob rob, c, z vprašalnicama kako in zakaj. Odgovori na tovrstna vprašanja zahtevajo več razmišljanja kot na vprašanja, ki se začenjajo s kaj, kdo, kdaj in kje. Še bolj izčrpno razčlenjujejo spretnosti, potrebne za učinkovito oblikovanje zapiskov N. Rockler-Gladen (2007) ter Pauk in Owens (2010). Navajajo tri sklope sposobnosti, potrebnih in nujnih za uspešno učenje:

256

1. sposobnost aktivnega poslušanja, kar pomeni pozorno poslušanje učitelja, zagotavlja razumevanje informacij in vključuje: c poslušanje bistva in pomembnih podrobnosti (to pomeni, da ni treba vsega zapisati, pač pa samo bistvene informacije, pomembne podrobnosti in odnose med njimi); " poslušanje in razumevanje organiziranosti besedila (tudi če je učitelj še tako

Bralne strategije

v učnem procesu . Strategije po branju

slab predavatelj, predava gradivo, ki je organizirano na določen način. Ta organizacija je vidna iz t. i. signalnih besed, kot so prvič, drugič, tretjič ... , ali obstajata dva razloga za razpad ... , prva in najpomembnejša stopnja je ... ipd. Organizacija je razvidna tudi, če piše besede na tablo ali iz njegovih predstavitev v PowerPointu; n poslušanje z očmi (to pomeni, da je učenec pozoren na neverbalna sporočila, kot so očesni stik, govorica telesa, gibi rok itd., s katerimi lahko nakazuje bolj in manj pomembne informacije); e odstranitev motečih dejavnikov (npr. dnevnih časopisov, telefona in vsega tistega, kar lahko odtegne pozornost od razlage učitelja); '" urjenje aktivnega poslušanja (to pomeni, da se učenec lahko uči zbranega, aktivnega poslušanja, in če "to počne dalj časa, sledi vedno lažje);

2.

uporaba ustreznih tehnik zapisovanja, ki vključuje: zapis naslova in datuma predavanja oz. razlage (pomaga pri priklicu informacij pozneje pri učenju); c> učenje hitrega pisanja oz. tipkanja (ni treba zapisati vse besede; uporabljati velja okrajšave za pojme, ki se pojavljajo pogosto; ni se treba truditi z lepo pisavo, seveda pa je treba zapisovati tako, da učenec zna prebrati za seboj); e zapisovanje definicij (če oz. kadar učitelj opredeli določen pojem); c ne prepisovati besed s predstavitve PowerPoint (Pogosto se dogaja, da so učenci tako zaposleni s prepisovanjem besed s prosojnic, da prenehajo poslušati predavanje. To pripelje do tega, da učenci ne zapišejo tistega, kar učitelj pojasni, pa ni na prosojnici oz. prenehajo z aktivnim poslušanjern.); e označiti tisto, kar UČitelj poudari kot pomembno (z barvami ali kako drugače); " reči učitelju, če ta predava prehitro oz. pove nekaj nejasno; nikoli ne morete zapisati preveč (Od preveč zapisanega vas na izpitu ne bo bolela glava.); o

3. pregledati zapiske. To je zelo pomembno, vendar učenci tega ne delajo pogosto. Ponovni pregled zapiskov namreč učencu omogoča, da preveri, ali razume zapisano, in dalj časa obdrži v spominu. Nekaj predlogov za učinkovit pregled zapiskov: e Zapiske preglej takoj po končani razlagi oz. predavanju (to zelo pomagati zadržati informacije v spominu). o Pred vsakim novim predavanjem preberi predhodne zapiske (nevzame veliko časa, pomaga pa pri tem, da nove informacije lažje vstaviš v kontekst). '" Pri ponovnem pregledu označi vse, kar se ti ne zdi smiselno, česar ne

257

:o

razumeš, nato prosi za dodatno (ponovno) razlago učitelja, sošolca, inštruktorja ...

Poišči pomoč učitelja ali sošolcev, da ti pokažejo, kako zapisovati čim bolj učinkovito.

PaukovajCornellova

strategija

W. Pauk (1971) je razvil zelo učinkovito študijsko strategijo. Med učenci je dokaj priljubljena, ker je preprosta, hkrati pa omogoča učinkovito ponavljanje in pomnjenje.

Pri tej strategiji list A4 razdelimo z navpično črto v dva dela, tako da je ta črta približno za četrtino od levega roba. V prvi fazi dela učenec zapiske po vseh načelih učinkovitega zapisovanja v širši prostor desno od črte. V drugi fazi učenec ponovno pregleda svoj zapisek, ga po potrebi popravi (vstavi ali izbriše besede, povedi, izboljša način organizacije glavnih misli, podčrta ključne besede ipd.), V tretji fazi bistvene, ključne besede, vprašanja ipd. napiše na levi rob kot obrobne razlage, ki pozneje pomagajo pri priklicu informacij. Na koncu, v četrti fazi, na podlagi teh ključnih besed napiše kratek povzetek zapisanega gradiva.

Obrobne razlage

Zapiseklbesedilo

(3. faza)

(1. in 2. faza)

Povzetek (4. faza)

258

Bralne strategije

Primer izhodiščnega

'ti

učnem prccesu-

Strategije po branju

zapiska

Nemirna voda Voda v oceanih

se neprestano

premika

v obliki tokov,

Morski tokovi so široki pasovi vode, ki se v ogromnih anu. Povzročajo jih planetarni pihajo iz območij visokega

valov in plimovanja.

krogih premikajo

po oce-

vetrovi, ki potiskajo vodo v svoji smeri. Ti vetrovi

k območjem

nizkega zračnega tlaka. Zaradi kroženja

Zemlje okrog lastne osi zavijajo tokovi vstran iz smeri.

Valove povzroča veter, ki piha nad vodno površino. Voda v valovih se ne premika naprej, marveč se v krogu dviguje v vrh vala in se nato spet spusti na isto mesto. Zaradi tega se predmet

ki plava na vodi. guga gor in dol. vendar se ne

premika naprej.

Plimovanje je dviganje

in spuščanje

morske gladine. Kadar se vodna gladina na

obali dvigne, je plima, kadar se spusti. je oseka, Plimovanje nost (gravitacija)

Sonca in Lune, ki delujeta

povzroča

privlač-

na vodo v oceanih.

(Iz: Šolskaenciklopedija- Geografija(1993). Ljubljana:TZS)

Primer zapiska obdelanega po Paukovi/Cornellovi Ključne

besede

metodi

Zapis besedila

Nemirna voda morski tokovi - pasovi vode

~ planetarni vetrovi valovi

~

Voda v oceanih se neprestano premika v obliki tokov. valov in plimovanja. Morski tokovi so široki pasovi vode, ki se v ogromnih krogih premikajo po oceanu, Povzročajo jih planetarni vetrovi, ki potiskajo vodo v svoji smeri. Ti vetrovi pihajo iz območij visokega k območjem nizkega zračnega tlaka. Zaradi kroženja Zemlje okrog lastne osi zavijajo tokovi vstran iz smeri.

vetrovi

plima - dvig morske gladine osaka - upad morske gladine

~ gravitacija - sila, ki privlači predmete drugega k drugemu

Valove povzroča veter. ki piha nad vodno površino.

Voda v valovih se ne premika naprej. marveč se v krogu dviguje v vrh vala in se nato spet spusti na isto mesto. Zaradi tega se predmet. ki plava na vodi. guga gor in dol. vendar se ne premika naprej.

Plimovanje je dviganje in spuščanje morske gladine.

Kadar se vodna gladina na obali dvigne. je plima. kadar se spusti. je oseka. Plimovanje povzroča privlačnost (gravitacija) Sonca in Lune, ki delujeta na vodo v oceanih.

(Iz: Šolskaenciklopedija- Geografija(1993). Ljubljana:TZS)

Povzetek Voda v oceanih se giblje v obliki morskih tokov. ki jih povzročajo planetarni vetrovi. valov, ki jih povzroča veter, in plimovanja, ki ga povzroča gravitacija Sonca in Lune.

259

DEJAVNOST V RAZREDU

Spodnje besedilo obdelajte po Paukovi/Cornellovi strategiji.

Ključne besede

Zapis besedila Zakaj je Mars rdeč? Če pustimo železo zunaj na prostem. da je izpostavljeno vremenu. kmalu zarjavi. V kamninah na Marsu je železo. ki se je pretvorilo v nekakšno rjo. Ta rdeča. prašna snov prekriva površje Marsa in velikanski peščeni viharji jo včasih nosijo naokoli. »Hjastih« kamnov je precej tudi na Zemlji. tu in tam jih lahko najdeš tudi v naših hribih. Ponekod jih je toliko. da je vse naokoli rdeče. Tako je npr. v Grand Canyonu v ZDA.

Rja ali železov oksid je spojina železa in kisika. V Marsovem ozračju zdaj ni več kisika. ker se je spojii tudi z drugimi snovmi: z vodi kom v vodo. verjetno pa tudi z ogljikom v ogljikov dioksid.

Prah na Marsu je tako droben. da lebdi v zraku kot stalna meglica. zaradi česar je nebo rožnato. namesto da bi bilo modro. kot je na Zemlji. Včasih površine Marsa več dni ali tednov ne moremo videti. ker izgine pod debelimi oblaki prahu. ki ga dvignejo marsovski vetrovi.

Povzetek

260

Braine strategije

li

učnem procesu . Strategije po branju

Zelo podobno predelavo besedila prikazuje spodnja shema.

Naslov besedila/učne snovi: Ključne besede

.

Povzetek

Lastne misli

Pri tej shemi učenec razdeli list v tri kolone. V prvo najprej iz besedila izpiše ključne besede. Te nato v drugi koloni poveže v povedi in naredi povzetek. V tretjo kolono pa zapiše svoje misli. V tej koloni razloži svoje stališče do prebranega, izrazi dvome v določene trditve, dopolni obstoječe podatke z informacijami iz drugih virov itd.

Strategija hierarhizacije

Ta strategija je zelo primerna za tvorjenje zapiskov iz učbenikov in drugih pisnih gradiv. V učbenikih je gradivo običajno dobro organizirano s številkami poglavij in podpoglavij. Strategija predstavlja kombinacijo glavne ideje in podrobnosti, ki jo pojasnjujejo (razlagajo, opisujejo ... ). Povezanost te ideje z drugimi nad- ali podpomenkami je izražena najpogosteje v številkah (nadpomenka ima oznako 1, podpomenke 1.1 ali še naprej 1.1.1 ... ) ali v kombinaciji črk in številk (npr. 1. A, 1. B, 1. C; II. A, II. B itn.).

261

Primer zapiska, obdelanega po strategiji

1 Nemirna voda Voda v oceanih se neprestano

hierahizacije

premika v obliki tokov, valov in plimovanja.

1.1 Morski tokovi Morski tokovi so široki pasovi vode, ki se v ogromnih krogih premikajo po oceanu. Povzročajo jih planetarni vetrovi, ki potiskajo vodo v svoji smeri. Ti vetrovi pihajo iz območij visokega k območjem nizkega zračnega Zemlje okrog lastne osi, zavijajo tokovi vstran iz smeri.

tlaka. Zaradi kroženja

1.2 Morski valovi Valove povzroča veter, ki piha nad vodno površino. Voda v valovih se ne premika naprej, marveč se v krogu dviguje v vrh vala in se nato spet spusti na isto mesto. Zaradi tega se predmet, ki plava na vodi, guga gor in dol. vendar se ne premika naprej.

1.3 Plimovanje Plimovanje je dviganje in spuščanje morske gladine. Kadar se vodna gladina na obali dvigne, je plima, kadar se spusti, je ose ka. Plimovanje povzroča privlačnost (gravitacija) Sonca in Lune, ki delujeta na vodo v oceanih.

(Iz: Šolska enciklopedija

- Geografija (1993). Ljubljana: TZS)

DEJAVNOST V RAZREDU Izberite besedilo hierarhizacije.

iz učbenika

ln ga skupaj

z učenci

obdelajte po strategiji

DEJAVNOST ZA UČiTELJA

Z učenci se pogovorite o tem: • katero od navedenih strategij že uporabljajo

pri tvorjenju

povzetkov,

• katera strategija je zanje povsem nova, • katero strategijo bodo uporabili

262

pri naslednji

samostojni

predelavi besedila.