18 točk SBC za hitrejše okrevanje

Skupni zakon ali samo panožni? SBC je pristojnim poslal konkretne predloge, tudi za izhod iz krize.

Avtorica: Katarina Pernat

Čeprav še ni znano, ali in kdaj, če sploh, bo zaživel protikoroski zakonski paket PKP9, so v SBC – Klubu slovenskih podjetnikov že pred nekaj tedni na odločevalce naslovili dopis s ključnimi predlogi za izhod iz krize in hitrejši razvoj Slovenije.

Poleg turistične Panoge še Pomoč organizatorjem Prireditev?

Informaciji, da naj bi namesto PKP9 sprejeli samo interventni zakon za turizem, je z ministrstva za gospodarstvo sledila novica, da bi lahko dobili »skupni zakon za vse panoge ali interventni zakon za turizem ali pa morda celo oboje«. »Za zdaj konkretnih odzivov s pristojnih ministrstev ni,« je pojasnil Matjaž Petan, direktor za pravne zadeve pri SBC – Klubu slovenskih podjetnikov. Sicer pa je mogoče neuradno izvedeti, da naj bi bili v novem interventnem zakonu poleg turistične in gostinske panoge pomoči deležni tudi organizatorji

prireditev. Ti naj bi dobili povrnjenih do 80 odstotkov organizacijskih stroškov prireditev v drugi polovici tega leta, ki jih zaradi zdravstvenih razmer ne bo mogoče izvesti ali pa bo zaradi vladnih ukrepov omejeno število udeležencev.

predlogi na podlagi ankete

Pri SBC – Klubu slovenskih podjetnikov so pripravili predloge, ki so bili izdelani na podlagi ankete, v kateri so se člani opredelili do razmer in pričakovanja dogajanja na trgih. »Predstavljajo temelj za vključitev v protikoronski zakonski paket PKP9, ki ga pripravlja vlada,« so pojasnili.

Predlogi:

1Poenostavitev likvidnostne sheme

Razlog: Kljub temu, da je Zakon o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije covida-19 začel veljati že 1. 5. 2020, izdajanje posojil s poroštvom države v praksi ni dovolj zaživelo. Tudi zaradi kompleksnosti potrebne dokumentacije ni veliko zanimanja zanj, zlasti pri malih in srednjih podjetjih. Likvidnostna podpora bo nujna za najbolj prizadeta podjetja.

2Skrajšanje roka plačil države: plačilo v sedmih dneh

Razlog: Zaradi dolgotrajne covidne krize se likvidnostne razmere v nekaterih panogah, nišah in podjetjih zaostrujejo. Dostop teh podjetij do finančnih virov se poslabšuje, likvidnostna shema pa ni konkurenčna. V takšnih primerih poleg izboljšanja likvidnostne sheme lahko bistveno pripomore tudi država, če skrajša roke svojih plačil in tako omili likvidnostne težave. SBC – Klub slovenskih podjetnikov se je zato z akcijo Plačaj v 7 dneh pridružil pobudi Entreprenuers Europe v želji, da bi se plačilni roki javnih ustanov skrajšali, kolikor je le mogoče. Tudi zaposleni v podjetjih morajo namreč dobiti plače na dan plačila.

3Priznanje celotnega stroška za zaposlenega v primeru karantene

Razlog: Organizacija poslovanja zaradi epidemije je že tako izrazito otežkočena, obenem pa povzroča tovrstne dodatne stroške. Z zmanjšanjem števila okuženih zaradi cepljenja in množičnejšega testiranja bo to bistveno pomagalo prizadetim podjetjem, ne bo pa več tako velik strošek za državo, kot bi bil v času vrhunca epidemije.

4Podaljšanje roka za prijavo vloge za povračilo nadomestila plače zaradi odrejene karantene in ugoditev vsem že oddanim vlogam, ki so bile zavrnjene zaradi prepozne oddaje (iz razloga, ki ni na strani delodajalca), na vsaj 30 dni

Razlog: Vlogo za povračilo nadomestila plače zaradi odrejene karantene je treba oddati elektronsko, najkasneje v osmih dneh od prvega dne odsotnosti zaposlenega. Problem nastane, ker delodajalci oziroma zaposleni odločb o karanteni ne prejmejo v osmih dneh, temveč kasneje. Tako pristojni (zdravnik dela, NIJZ …) za izdajo karantenskih odločb po navadi potrebujejo tudi do 14 dni, s tem pa delodajalci izgubijo pravico oziroma so prepozni za oddajo vloge za povračilo nadomestila plače zaradi odrejene karantene. Krivda očitno ni na strani delodajalca, zato tudi ne bi smel trpeti posledic. Predlagano je torej podaljšanje roka za vložitev vloge vsaj na 30 dni.

5Brisanje pogoja padca prihodkov za več kot 10 % v letu 2020 glede na leto 2019 za podjetja, ki so uporabljala instrument iz ZIUZEOP (PKP1) in ZIUOOPE (PKP3) – upoštevan naj bo upad prodaje na število zaposlenih oziroma na kapital podjetja

Razlog: Zaradi velikih naporov in uspešnega nastopa na trgu bodo nekatera od podjetij, ki so veliko vlagala v razvoj in širitev, kot tudi v razvoj in širitev kadra, morala vračati pomoč, ker so ravno zaradi širitve in novega zaposlovanja v drugi polovici leta presegla 90 % prihodkov od prodaje v letu 2020 v primerjavi z 2019. Čeprav spomladi dejansko niso imela dela in so bili njihovi zaposleni zaradi objektivnih epidemioloških razmer na čakanju, torej zelo prizadeta. S tem bodo kaznovana za svojo uspešnost in velik trud. Kljub zapiranju in izpadu velikega dela poslovanja v prvih mesecih epidemije namreč ne bodo izpolnjevala pogojev, da pomoči ne bo treba vračati. Vlada je medtem že spremenila pravila. Dva tedna pred rokom za oddajo davčnih obračunov je dopolnila pravila za vračilo državne pomoči. Poleg doslej veljavne možnosti za nevračilo državne pomoči (10 % oziroma 20 % padca prodaje v 2020 glede na 2019) sta zdaj na voljo še dve drugi možnosti, ki podjetjem omogočata, da pomoči ni treba vračati: - prva možnost je več kot 10 % oziroma 20 % padec prihodkov glede na povprečno število zaposlenih v letu 2020 (v primerjavi z 2019), - druga možnost pa je več kot 10 % oziroma 20 % padec prihodkov na vrednost osnovnih sredstev v 2020 (glede na 2019).

6Nadomestilo za zaposlene (ne za podjetja) v panogah, ki so zaprte več kot štiri mesece, se dvigne z 80 % na 100 % bruto plače.

Razlog: V turizmu se srečujejo z veliko težavo bega možganov – njihovih najboljših, dobro plačanih in najbolj zavzetih kadrov v druge panoge. Gostinstvo in turizem sta postala lahek plen za krajo najboljših kadrov, lovci na kadre pa so na delu in so vse bolj uspešni.

tudi ukrepi Za iZhod iZ kriZe

SBC pa je odgovornim že podal predloge, kako okrepiti gospodarstvo, ko bo krize konec. 18 konkretnih predlogov s strani SBC:

1Povečanje obsega in poenostavitev uveljavljanja olajšav za R&R.

2Podaljšanje obdobja koriščenja neizkoriščenih davčnih olajšav iz naslova vlaganj v raziskave in razvoj, iz naslova investiranja v opremo in neopredmetena osnovna sredstva ter iz naslova pokrivanja davčnih izgub iz preteklih davčnih obdobij iz dosedanjih 5 (pet) let na minimalno 8 (osem) let.

3Povečanje obsega investicijskih olajšav za poslovne, proizvodne potrebe in drugo opremo.

4Povečanje obsega investicijskih svežnjev za digitalizacijo in druge projekte.

5Povečanje obsega javnih investicij.

6Razvojna kapica s pragom 6.000 evrov bruto, z uzakonjeno časovno postopnostjo zniževanja praga do inženirskih plač, to je do cca. 2,5-kratnika povprečne plače v državi.

7Dvig praga za 50% dohodninski razred na 150.000 evrov.

8Nagrade za uspešnost brez plačila prispevkov in dohodnine v višini do 200 % povprečne mesečne plače zaposlenega v zadnjem letu. 9Trajna uveljavitev delnega subvencioniranja dela s skrajšanim delovnim časom.

10Akcijski program promocije Slovenije kot kadrovske destinacije za vračanje Slovencev domov in za privabljanje strokovnih tujih kadrov.

11Država naj zagotovi proaktivno javno objavljanje podatkov o zaposljivosti diplomantov po programih in fakultetah. Tovrstni podatki naj bodo pripravljeni po transparentni in objektivni metodologiji in se objavljeni agregatno, z objektivno interpretacijo.

12Vsaj od začetka srednje šole naprej naj bo uveden obvezni program osnovnih podjetniških vsebin in podjetniške etike, vključno z osnovami finančne pismenosti in praktičnim spoznavanjem dela podjetnikov v lokalni skupnosti.

13Hitrejše in varno odpiranje zaprtih dejavnosti ob upoštevanju strogih zaščitnih ukrepov ter omogočanje večjih dogodkov na prostem ob podobnih ukrepih in hkratni uporabi hitrih testov ter podatkov o cepljenju in prebolelosti.

14Nadomestilo izgube s strani države za organizatorje prireditev in srečanj, ki bo nastala, če bo dogodek odpovedan zaradi epidemije. Tako bodo organizatorji v miru pripravljali srečanja, brez strahu pred odpovedjo zaradi višje sile ob morebitnih nihanjih epidemioloških razmer.

15Dogovori na ravni EU ali bilateralni s ključnimi državami, s katerimi poslujemo, o čimprejšnjem blažjem režimu prehoda meje, upoštevaje podatke o cepljenju, prebolelosti covida-19, uporabi hitrih testov, ki pa morajo biti kakovostni, in upoštevanju testov na protitelesa na covid-19.

16 Uvrstitev zaposlenih in poslovnežev iz podjetij, ki pogosto in nujno potujejo v tujino, na prednostni seznam za cepljenje.

17 Pospešeno izvajaje programa debirokratizacije.

Član Uspešnih 20 let na trgu hladilnih naprav

Alpfrigo je ta mesec upihnil dvajseto svečko. Iz skromne delavnice v najetih prostorih v letu 2001 se je s pomočjo ustvarjalnih in motiviranih sodelavcev razvil v sodobno uspešno podjetje.

Alpfrigo, d. o. o., je družinsko podjetje, ustanovljeno leta 2001, specializirano za razvoj, proizvodnjo in trženje hladilnih naprav za pekarstvo, gostinstvo, trgovinsko in kmetijsko dejavnost. V zadnjih letih pa vse bolj pokriva zahtevno področje medicine, farmacije in laboratorijev.

Osrednji program predstavljajo hladilne in zamrzovalne omare ter hladilni in zamrzovalni pulti. Podjetje ustvarja 4 milijone evrov prihodkov z veliko razpršenostjo držav in kupcev. Izvoz v več kot 40 držav predstavlja blizu 90 odstotkov realizacije, večina na zahtevnem trgu Evropske unije.

Prisotni na številnih trgih Njihovi proizvodi se preko distributerjev uspešno uveljavljajo v znanih nemških in avstrijskih trgovskih verigah, v verigah s hitro prehrano McDonald's, nemških bencinskih servisih, v egiptovskih bolnišnicah, v zasebnih kuhinjah šejkov v Kuvajtu, v farmacevtskih podjetjih v Veliki Britaniji in Nemčiji, v predelovalnicah sadja (sušilniki za sadje in zelišča) v baltskih državah, Madžarski, Nemčiji, Hrvaški. Po izbruhu pandemije Covid-19 so preko nemškega partnerja njihove laboratorijske hladilne omare prisotne v raziskovalnih laboratorijih AstraZeneca in Pfizerja.

KaKovost in izvirne rešitve Podjetje ima sedež v Logatcu in zaposluje več kot 30 delavcev. Večina jih glede na usmeritev podjetja obvladuje širok spekter znanj in veščin, ki jih pridobi v podjetju. To je nišno usmerjeno in fleksibilno. Odlikuje se po kakovosti, specialnih proizvodih, izvirnih rešitvah in zadovoljitvi specialnih potreb kupcev. Poudarek daje izboru kakovostnih dobaviteljev, ki so fleksibilni v dobavi in pripravljeni slediti razvoju družbe Alpfrigo. Podjetje ima lasten razvoj, ki tesno sodeluje s kupci in išče priložnosti za razvoj in nudenje posebnih hladilnih in zamrzovalnih proizvodov.

Pomembni mejniki v razvoju Alpfriga

 2004: prvi nastop na največjem mednarodnem sejmu v Nemčiji pod lastno blagovno znamko.  2006: selitev v lastne poslovno- proizvodne prostore.  2010–2011: razvoj farmacevtskih in laboratorijskih hladilnih naprav, produktivizacija in vstop na zahodnoevropski trg.  2016–2018: razširitev proizvodnih prostorov.  2020: avtomatizacija krivljenja pločevine in pridobitev certifikata kakovosti ISO9001.

Član Med vodilnimi na področju kopalniške opreme in ogrevanja

Širina prodajnega programa, razvejana trgovska mreža, strokovno in usposobljeno osebje ter poslovna odličnost oziroma prilagodljivost so razlogi, da so v Tapro trgovini postali vodilni trgovec na področju inštalacijskega materiala in opreme v gradbeništvu v državi.

V Tapro trgovini v okviru svoje veleprodajne in maloprodajne mreže kupce oskrbujejo s kakovostno kopalniško opremo in napravami za ogrevanje ter jim tudi svetujejo.

Začetki družbe Tapro trgovina, d. o. o. segajo v leto 1990, ko je bila ustanovljeno podjetje Tapro, d. o. o. Njegova dejavnost je bila prodaja kopalniške opreme in ogrevanja. Leta 1998 je bilo ustanovljeno podjetje Tapro trgovina, d. o. o, ki se je v prvem koraku usmerila v maloprodajo, kasneje pa tudi v veleprodajo. »Že več kot dvajset let sodimo med vodilne v Sloveniji na področju veleprodaje kopalniške opreme in ogrevanja,« pravi Anton Zidar, direktor družbe Tapro trgovina.

Vztrajna rast posloVanja Po besedah sogovornika so lani ustvarili nekaj manj kot 22 milijonov evrov prihodkov, večino v Sloveniji, v zadnjih petih letih pa ti rastejo od pet do deset odstotkov na leto. Trenutno zaposlujejo 70 ljudi, pri čemer sogovornik poudari, da so jim zaposleni zelo zvesti. Lani in letos so se prvi izmed njih tudi upokojili. S svojo dejavnostjo delijo usodo gradbeništva. Na začetku epidemije Covid-19 na začetku lanskega

»Tako v maloprodaji kot veleprodaji gradimo na človeških odnosih s poslovnimi partnerji in kupci.«

Anton Zidar, direktor Tapro trgovina, d. o. o.

leta so se tudi sami znašli v negotovosti. V njihovi maloprodajni trgovini in salonu v Ljubljani na Celovški cesti so predvsem zaradi zaprtja zabeležili 40-odstotni padec prodaje. Ker pa veliko prodajajo obrtnikom in v veleprodaji, jim je lani celotne prihodke uspelo povečati za deset odstotkov. S tujino jih vežejo predvsem dobavitelji, ki prihajajo iz Nemčije, Španije, Italije, Češke, Poljske, Romunije. Prodajajo pa v Bosni, Avstriji in Hrvaški, kjer obseg prodaje povečujejo.

posel delajo ljudje V maloprodaji poleg kakovostnega asortimana veliko pozornost posvečajo svetovanju strankam. V veleprodaji, kjer so prisotni po celi Sloveniji, pa konkurenčne prednosti gradijo na strokovnosti in hitri odzivnosti, kar jim omogoča tudi velika zaloga izdelkov, ki jih hranijo v skladišču v Ljubljani na Slovenčevi. Tako v maloprodaji kot veleprodaji pa po besedah Antona Zidarja gradijo na človeških odnosih s poslovnimi partnerji in kupci.

V korak z razVojem gradbeništVa Tudi v prihodnje bo njihova usoda odvisna od gradbeništva. Pri tem v Tapro trgovini pričakujejo, da bo to raslo še vsaj dve leti. Zato tudi sami načrtujejo nadaljnjo rast prihodkov in zaposlenih – med petimi in desetimi odstotki na leto. Drži pa tudi, da v Sloveniji stanovanj primanjkuje in se bodo gradila tudi v prihodnosti, kar jih navdaja z optimizmom. »Naše poslovanje bo odvisno predvsem od razmer v makrookolju, ki pa so negotove,« razlaga Anton Zidar. Dolgoročno se bodo širili organsko, razmišljajo pa, da bi bolj razpršili svojo dejavnost in bili manj odvisni od gradbenega trga.

Vstop V sbC zaradi poVezoVanja in širitVe znanja Po besedah Antona Zidarja so v klub SBC vstopili v želji po povezovanju in širitvi znanja. Z mreženjem, ki ga omogoča SBC, prihajajo tudi do koristnih informacij, ki si jih izmenjujejo z drugimi člani.

Kratka predstavitev Tapro trgovine

V okviru družbe Tapro trgovina delujeta maloprodaja in veleprodaja. V maloprodaji imajo dve trgovini. Prva je na Celovški v Ljubljani, kjer je tudi sedež podjetja. V njej delujeta salon kopalniške opreme ter trgovina za obrtnike in končne kupce, kjer so inštalacije in naprave za ogrevanje. Trgovina v Trbovljah je manjša. V okviru veleprodaje prodajajo arhitektom, projektantom (večjim inženirskim podjetjem), obrtnikom in približno 80 trgovinam po celotni Sloveniji, ki jih oskrbujejo s pomočjo lastne logistične mreže. »Dobavljamo in prodajamo samo izdelke priznanih domačih in svetovnih proizvajalcev,« poudarjajo v Tapro trgovina.

Prodajni program družbe Tapro trgovina:

 sanitarna keramika,  keramične ploščice,  vodovod,  ogrevanje,  kopalniška oprema.