OpForce Magazine Issue 3 Slovenian by Lukasz Bartoszek

pO Force magazine

Slovenian Version

Oborožene sile Francije

Brezplačna spletna revija

Legion de entrangere commandos marines P a r a c h u t i s t e s d'Infanterie de Marine

SOCOM Tokyo Marui

Insi

G-S

pec

Prevod: Marta Oziębłowska

Vojaška revija za airsoft rekonstrukcije

Issue 3

-10

03/2010

VSR

pO Force

Na merku 2 4. Troupes de Marine

4 6

8. 1er RPIM

10. Commandos Marine

10 12 14 16

18. Legion Entrengere

18 20

18-23 Ena najbolj razpoznavnih enot na svetu – Tujska legija. Edinstvena mešanica različnih kultur in osebnosti. Odpor in čast predvsem. Prav to je značilno za vojake Legion Entrengere.

22 24. SOCOM mk 23 Tokyo Marui brez skrivnosti

24 26

28. Legionarji iz Lodža

28 30 32 34

36. CCE

36 38 40 42

44. RCIR

36-43 Obstaja na stotine načinov, kako se zliti z okolico.

Primerjalni test uniform in kamuflaž vojsk iz vsega sveta. Vendar pa v glavni vlogi uniforma CCE Francoske vojske.

46 48 50. Ration Individuelle D’Exercice (RIE)

50 52

54. Bojna pripravljenost

56. Under the Burlap

58. VSR 10 G-Spec Tokyo Marui

58 60 62

64. Robert Furlong in vroče petdesetke

64 66

68. V naslednji številki

68 70

48-52 Kako pripraviti obrok, ne da bi si vojak želel ubiti kuharja? Obsežni test obrokov francoske Armee de Terre. Vsi okusi Francije zaprti v majhno škatlo. Je bilo vredno? Prepričajte se sami.

Uredniška beseda Tu je – tretja številka OpForce Magazine. Treba je bilo malo počakati, toda, mislim, da je bilo vredno. Kaj lahko najdete v številki? Seveda uporabne zanimivosti s področja rekonstrukcije in stilizacije. Kot smo napovedali, dosledno povečujemo število člankov, ki jih lahko najdete v reviji. V aktulani številki lahko preberete marsikaj uporabnih stvari, ki se predvsem nanašajo na Armees Francaises. Osredotočimo se, tako kot smo se že v prejšnih številkah, na njenih dveh glavnih vejah - Armee de Terre (kopenski vojski) in Marine Nationale (mornarici). Izmed omenjenih vej predstavimo enote, ki bodo zanimive z vidika airsoftove rekonstrukcije in stilizacije. Najdete tudi teste. Priporočam zlasti opis replike francoske uniforme s kamuflažnim vzorcem CCE, ki lahko popolno nadomesti težko dostopni original. Poleg tega boste imeli priložnost izvedeti, kaj francoski vojaki jedo med terenskim usposabljanjem, saj bomo pokukali na francoske vojaške obroke. To ne bo samo kratek opis, kaj je noter v embalaži, temveč obsežna analiza narejena iz potrošniškega vidika. V poglavju »Pod juto« najdete veliko zanimivih in, upamo, uporabnih podatkov. Dexter, kot vedno, vam bo posredoval znanje in izkušnje iz področja ostrostrelskih in plinskih replik. Uživajte v branju! Urednik OpForce Magazine, Tomasz Niwiński

pO Force

Troupes de Marine

Svinjeki (Marsouins) – morski sesalci iz družine delfinov, lahko imenovani tudi rjave pliskavke oz. rjavi ribjeki. Značilne za to vrsto so močne vezi med posamezniki, ki med lovom na morju uporabljajo taktiko. Vezi med delfini so tako močne, da v sili spremljajo poškodovane ali bolne posameznike, v primeru grožnje pa varujejo mlajše in šibkejše posameznike; znani so po zavezanosti ljudem, ki se kaže v tem, da spremljajo človeške ladje na morskih poteh. V Oboroženih silah Republike Francije je popularno poimenovanje za vojake Mornariške pehote. To poimenovanje temelji na dejstvu, da so vojaki Mornariške pehote pluli na ladjah in so se udeležili pomorskih bitk, toda nikoli niso bili njen del.

roupes de Marine (Mornariška pehota) je ena najstarejših formacij te vrste na svetu. Ustanovljena je bila leta 1662 na ukaz kardinala Richelieu. Novousanovljeno formacijo, ki je bila vendarle sestavljena v glavni meri iz vojakov, ki so služili na ladjah kot topničarji, mornariške pehote in amfibijske enote, so poimenovali Corps royal de l’infanterie de la Marine. V tej obliki je Korpus preživel več kot 150 let, da bi ga 1. januarja 1786 nadomestiti s Corps royal de Canonniers-Matelots, ki naj bi bil poskus nadomestitve vojakov mornariške pehote z enotami mornarjev. Vendar pa je že 21. janurarja 1816 Ludvik XVIII z ediktom ponovno ustvaril enoto z dvema polkama. Število polkov, najbrž zaradi kolonialne ekspanzivnosti Francije, se je kar hitro povečalo. Ob koncu 19. stoletja se je število polkov povečalo na osem, vključno z dvema topniškima polkoma - L’artillerie de Marine. Hkrati, v sredini 19. stoletja, je francoska Vojna mornarica ustvarila novo enoto, ki je bila poimenovana Fusiliers-Marins. Enote tiste formacije, zaradi težav, ki jih je imela Vojna mornarica, da bi dobila ustrezno podporo v obliki mornariške pehote iz Ministrstva za mornarico, so dobile nalogo, da nadomestijo Mornariško pehoto kot sile dodeljene na vojaške ladje. 7. julija 1900 je bila Troupes de Marine izključena iz pristojnosti Ministrstva za mornarico in vključena v Kolonialne sile (Troupes Coloniales), ki so bile podrejene Ministrstvu za vojno. Med drugo svetovno vojno so Kolonialne sile dobile poimenovanje Bataillon d’Infanterie de Marine du Pacifique in, potem ko so jih usposobili Američani, so se udeležile pristanka Zaveznikov na Korziki in Elbi, da bi se nato udeležile operacije Dragon, ki se je končala s pristankom enote na območju južne Francije. Ko so se vojna dejanja v Evropi končala, Francozi so hoteli, da bi Američani prerazporedili enoto na območje Pacifika, da bi se ob koncu vojne z Japonsko lahko udeležila prevzemanja francoskih koloniji na Daljnem vzhodu. Glede na velik logistični problem s transportom tako velike enote iz enega območja v drugo, ideje niso uresničili. Za francosko kolonialno politiko v povojni dobi je bila

značilna hitra izgubitev čezmorskih posesti, spremenile so se tudi zahteve od oboroženih sil, ki so delovale na tem območju. Ta vpliv je lahko opaziti v spremembi poimenovanja Troupes Coloniales (Kolonialne sile) na Troupes d’ Outre-Mer (Čezmorske sile), ki je potekala 1. decembra 1958, in končni spremembi na Troupes de Marine – tokrat za celotne kolonialne sile. Na novo oživljena enota mornariške pehote je postala, skupaj z 9e Brigade d’Infanterie de Marine, prvina Sil za hitro reagiranje (Forces d’Intervention). Leta 1964 so v Forces d’Intervention vključili dve zračno-desatni brigadi ter brigado motorizirane pehote in so jih preimenovali na 11th Division d’Intervention (11. interventno divizijo), ki je bila sedem let kasneje preoblikovana v 11. padalsko divizijo. Leta 1976 so izločili Troupes de Marine iz divizije z namenom oblikovanja posebne enote Sil za hitro reagiranje in so jo priključili 9e Brigade d’Infanterie de Marine (9. brigadi mornariške pehote), ki je s tem povečala število vojakov in je postala 9e Division d’Infanterie de Marine (9. divizija mornariške pehote). Ta formacija je bila vključena v Interventne sile kot enota posebno pripravljena k morskemu desantu. Trenutno Troupes de Marine je vključena v 9e Brigade Légère Blindée de Marine (9. brigado mornariške pehote). Régiment de Marche du Tchad (RMT) v Noyonu RICM (Régiment d’Infanterie de Chars de Marine) (RICM) 9e BLBMa v Poitiersu Régiment d’Infanterie de Marine du Pacifique - Nouvelle Calédonie (RIMaP-NC) Nouméa (Nova Kaledonija) Régiment d’Infanterie de Marine du Pacifique Polynésie (RIMaP-P) v Papeete 1er Régiment d’Artillerie de Marine (1er RAMa) v Laonu 1er Régiment de Parachutistes d’Infanterie de Marine (1er RPIMA) v Bayonne 1er Régiment d’Infanterie de Marine (1er RIMa) v Angoulême

2e Régiment de Parachutistes d’Infanterie de Marine (2e RPIMa) v Pierrefonds (Reunion)

ta za posebne namene.

2e Régiment d’Infanterie de Marine (2e RIMa) 9e BLBMa v Le Mansu 3e Régiment d’Artillerie de Marine (3e RAMa) v Canjuersu 3e Régiment de Parachutistes d’Infanterie de Marine (3e RPIMa) v Carcassonne 3e Régiment d’Infanterie de Marine (3e RIMa) 9e BLBMa v Vannes 5e Régiment interarmes d’outre-mer (5e RIAOM) v Djibouti 6e Bataillon d’Infanterie de Marine (6e BIMa) v Libreville (Gabon) 8e Régiment de Parachutistes d’Infanterie de Marine (8e RPIMa) v Castres 9e Régiment d’Infanterie de Marine (9e RIMa) v Cayenne (Francoska Gvajana) 11e Régiment d’Artillerie de Marine (11e RAMa) 9e BLBMa v Saint-Aubin-du-Cormier 21e Régiment d’Infanterie de Marine (21e RIMa) v Frejusu 22e Bataillon d’Infanterie de Marine (22e BIMa) 9e BLBMa v Nantesu 23e Bataillon d’Infanterie de Marine (23e BIMa) v Dakaru (Senegal) 33e Régiment d’Infanterie de Marine (33e RIMa) v Fort-de-France (Martinik) 41e Bataillon d’Infanterie de Marine (41e BIMa) v Pointe-à-Pitre (Gvadelup) 43e Bataillon d’Infanterie de Marine (43e BIMa) v Port-Bouet (Slonokoščena obala) 72e Bataillon d’Infanterie de Marine (72e BIMa) v Marseillu 1er RPIMa ni vključen trenutno v Divizijo, ker je enoPrevod: Marta Oziębłowska

pO Force

Troupes de Marine

Fotograf: Guilaume Rueda

pO Force

1er RPIM

1er Régiment de Parachutistes d’Infanterie de Marine

ačetek oblikovanja enote sega leta 1622, ko so formacije Vojske vključili v ladijsko posadko mornariške pehote. Iz tistega razloga je zgodovina enote usklajena z Infanterie de Marine. Sodobne korenine segajo vendar pa malo bližje, in sicer v leto 1941. Polk je sicer dedič tradicije dveh Polkov SAS (Special Air Service) Svobodnih Francozov, ki so služili v britanski brigadi SAS med drugo svetovno vojno. Oba Polka, vključena v 1ère Compagnie de Chasseurs Parachutistes (Četo padalcev), sta bila tudi ena prvih, ki sta se priključila novonastali enoti sir Davida Sterlinga v Kabritu kot 3 SAS in 4 SAS. Skupaj z brigado Polka sta se borila v Afriki, na Kreti, v Franciji, Belgiji, na Nizozemskem, da bi se končno udeležila boja na območju Tretjega rajha. Med kampanijo je enota pridobila veliko odlikovanj, med drugimi britanska: Distinguished Service Order, Military Crosse in Military Medal. Po vojni se je enota udeležila vojaški akciji v Francoski Indokini, kjer so med letoma 1945 in 1954 vojaki 1er RPIMa imeli za sabo več kot 160 bojnih skokov, ki so jih opravili francoski padalci v času konflikta. Po umiku Francozov iz Indokine je bila enota spremenjena v izobraževalno formacijo za vse kolonialne padalske enote. Takšno vlogo je igrala kar do leta 1974, ko je bila

spet formirana kot bojna enota za posebne namene – predvsem glede na tradicijo SAS. Enota je med svojo aktivno službo pridobila veliko odlikovanj, med drugimi francoske Croix de Guerre, Legion d’Honneur,

Croix de la Liberation, belgijskega Croix de Guerre, ameriško Bronze Star in nizozemskega Bronze Leeuw. Danes je tradicija britanskega SAS ves čas prisotna med vojaki Polka. Kaže se ona v motu enote Qui Ose Gagne (Kdo si drzne zmagati), ter v znački RAPAS, ki se nanaša na padalčeva krila (Operational Wings), ki sta bila značka padalcev med drugo svetovno vojno.

Značka RAPS je lahko podeljena le vojaku 1er RPIMa, ki je izpolnil določene zahteve, vključno z udeležbo v bojni misiji.

Recherche Aéroportée et Actions Spécialisées

1er RPIMa je trenutno del Specialne brigade (BFST). O vojaški moči odločajo predvsem tri padalske čete RAPAS (Recherche Aéroportée et Actions Spécialisées), katerih struktura se nanaša na tisto v SAS. Vsa-

ka četa ima drugačno specialiteto izmed tipičnih za specialne enote. To so, med drugimi: HALO/HAHO, antiterorizem, amfibijsko delovanje, boj v džungli in dejanja v gorah. Zadnja dejanja enote so potekale med operacijo Enduring Freedom v Afganistanu.

Prevod: Marta Oziębłowska

pO Force

commandos marine

Commandos Marine

Druga svetovna vojna, čeprav je bila obdobje smrti in uničenja, je bila tudi začetek novih pojavov. Eden izmed njih je bilo oblikovanje rednih specialnih enot, ki opravljajo zelo pomembne iz strategičnega in taktičnega vidika naloge. Ena takšnih enot je bila četa francoskih mornariških komandosov - Commandos Marins.

blikovanje enote je bilo planirane za leto 1941, sicer pa je niso pričeli formirati pred letom 1942, ko je nastal Troop 1 Commandos Francais. Tista enota, ki naj bi finalno imela status batalijona s 400 vojaki, je bila pripravljana k planirani operaciji pristanka Zaveznikov na območju kontinentalne Evrope. Po sformiranju enote so ji dodelili bazo v mestu Achnecary na Škotskem. V začetni fazi je batalijon štel 177 vojakov, razdeljenih na oddelke: poveljstva, komunikacije, medicinski in transportni ter tri enote prve bojne črte. Večina vojakov, ki so sestavljali batalijon, je takrat izvirala iz Britanije. Obveznosti poveljnika tiste specialne enote francoske mornarice je izpolnjeval Capitaine de Corvette Philippe Kieffer, čigar ime je dalo začetek neformalnemu poimenovanju čete – Kiefferjeva kompanija. Sformirani enoti ni bilo treba dolgo čakati dodelitve naloge. Prva pomembna akcija za Kiefferjeve vojake je bila Operacija Jubilee, drugače imenovana tudi Napad na Dieppe. Enota je skupaj z britanskimi in kanadskimi komandosi, vsaj začasno, izključila iz uporabe suhi dok, ki je lahko sprejel največje ladje Tretjega rajha, ter blokirala luški kanal za ladijski tovorni transport. Po tisti akciji, novembra 1942, je enota dobil a oficialno ime - 1ère Compagnie d e Fusiliers Marins Commandos. Maj 1944 leta je bil naslednji nepozabni mesec za enoto in vojake Commandos Marins. V tistem času, nekaj mesecev preden se je pričela operacija D-Day, četa je dobila lastno značko (badge), ki je pripadala zeleneni baretki britanskih

komandosov. Skladno s tisto tradicijo komandosi francoske mornarnice, kot edina enota oboroženih sil Republike Francije, lahko nosijo značko za baretko po britansko – na levi strani. Zaradi barve beretk je nastalo tudi sodobno, neformalno ime enote – Zelene beretke (Beret Verts). 6 junija 1944 leta četa, ki je štela 176 vojakov in jo je vodil njen poveljnik, komandir Kieffer, je pristala na plaži Sword v Normandiji z nalogo podpiranja 3. divizjona pehote. V celodnevnih dejanjih četa je izgubila 25 odstotkov osebja (v tem ubitih 27 ljudi), komandir Kieffer, poveljnik enote, pa je bil dvakrat ranjen. Ne glede na veliko izgubo se je četa borila kar do konca avgusta, ko je bila prenesena na Britanski otoki z namenom počitka in nadomestitve. Vojaki Commandos Marines se je vrnili na fronto novembra 1944, ko so pristali na nizozemskem otoku Walcheren in zasedli mesto Flessingue. Operacija na nizozemskem območju je bila zadnja, ki se je je udeležili francoski vojaki med drugo svetovno vojno. Enota 1.

razdeljena na sedem čet:

Com-

mando Hubbert

Commando Hubbert je trenutno sestavljen iz 80 ljudi, ki so razdeljeni na dve kompaniji. Prva kompanija šteje 50 ljudi in je razljena na štiri oddelke,

de-

vsak izgleuspokov za

med njih pa, ne de na splošno sobljenost vojaspecialna dejaPhoto: Guillaume Rueda

nja, je specializiran za določena področja. Oddelek A: Oddelek za poveljstvo, ki se zanima za planiranje. V njegov sestav sodi tudi sekcija za podporo. Oddelek B:

Komandosi tistega oddelka so specialisti za morsko namestitev, izvidovanje, zbiranje informacij ter infiltracijo. Udeležili so se, med drugimi, operacij na območju Bosne, Severnem morju, Antarktiki, ter v Zairu. 5. Commando de Montfort

Vojaki oddelka so specializirani predvsem v morskem protiterorizmu s posebnim poudarkom na skrivne podmorske operacije ter napade iz morja.

Vojaki enote so specialisti za sabotažo, usmerjanje izstrelkov v cilj, ter uničevanje težke opreme in nasprotnikovih ostrostrelcev. Udeležili so se operacij na območju Bosne, Makedonije in Sierra Leone.

Oddelek C:

6. Commando Kieffer

Obratovalno osebje specialnih podmorskih vozil. Od- Enota oblikovana šele leta 2008. delek je sestavljen z obratovalnega osebja ter pilotov miniaturnih podmornic, ki jih enota uporablja v sili. 7. ECTLO - Escouade de Contre-Terrorisme et de Libération d’Otages (Skupina za protiterorizem in osvoOddelek D: boditev talcev) Oddelek je odgovoren za izvidovanje iz morja, podmorske detonacije, ter napade na palubo iz morja (boarding attack). Sem sodijo tudi oddelke ostrostrelcev ter eksperte za težko orožje. Poleg tega je vsak vojak oddelka urjen v HAHO in HALO skokih. Druga kompanija šteje 30 vojakov in igra vlogo podpore oddelkov prve kompanije. Vojaki kompanije so usposobljeni za uporabo komunikacijskih orodij, hitrih ladij in bojnih pontonov (vključno s servisom), ter logistiko v občem pomenu.

Enota je specializirana, kot je razvidno že iz imena, v protiterorističnih akcijah in osvoboditvi talcev. Njegovi vojaki so odgovorni, skupaj s Commando Hubert, za ujetje vojnega zločinca z območja bivše Jugoslavije. Pododdelki so dobili svoja imena po bivših komandosih, ki so padli v boju, kar naj bi bilo v spomin na njihov napor in predanost.

2. Commando Jaubert Commando Jaubert je ena najbolj odlikovanih enot francoskih specialnih sil. Enota kot celota je bila odlikovana med drugimi z Redom legije časti in Vojaškim križcem, kar je vidno v praporu enote. Vojaki Commando Jaubert so specialisti za napade na ladije na morju, napade na palubo iz morja (boarding attack), evakuacijo osebja z obalnega pasu. 3. Commando Trepel Glavne naloge vojakov Commando Trepel so iste kot Commando Jaubert. Specializirajo se v napadih na palube iz morja (boarding attack) in evakuacijah osebja z obalnega pasu. Pripadniki formacije so se udeležili operacij v Ruandi, Afganistanu, na Karaibih ter v Kongu. 4. Commando de Pontenfenyo Prevod: Marta Oziębłowska

pO Force

commandos marine

Baretka Morn

Uniforme in oprema Troupes de Marine in Commandos Marine

Mitraljez

FN Minimi

Unif

Enote francoske mornariške mufl

Ostrostrelna puška

FR F-2

Jurišna puška FAMAS F2

nariške pehote

Brzostrelka

forma H&K MP5 SD3

pehote uporabljajo CCE kaflažo

Pištola PAMAS

Gladkocevna Brenica Remington 870

pO Force

commandos marine Ostrostrelne puške

Ostrostrelna puška

PGM Hecate 2 Ostrostrelna puška

M4 Gepard

Ostrostrelna puška

McMillan M93

Ostrostrelna puška

Ultima Ratio Commando 2

Jurišne puške Jurišna puška

Jurišna puška

H&K G3 SG1

Jurišna puška

SIG SG551 SWAT

Jurišna puška

H&K G3A4

pO Force

commandos marine Pištole Pištola

SIG P226

Pištola

Smith&Wesson 686 Stainless

Pištola

H&K P11

Brzostrelka

H&K MP5 A5

ZnaÄ?ka francoske MornariĹĄke pehote

Commando Hubert

Commando de Montfort

Intervention Unit

Commando Penfentenyo

Commando Trepel

pO Force

Legion Entrengere

Obstajajo na svetu formacije, katerih nastajanje in delovanje postaja živa legenda. Ponavadi oblikovane po trenutni potrebi, zrasle na rodovitnih tleh človeškega navdušenja, postajajo neločljiv del zgodovine in kulture, vplivajo na življenje milijonov ljudi. Edna od njih je Francoska tujska legija.

ujsko legijo je ustanovil francoski kralj Ludvik Filip leta 1831. Na začetku je njen kader sestavljal en par nepoklicnih častnikov ter večinoma negovoreči francosko vojaki. Ne glede na probleme, ki so na začetku oblikovanja prizadele enoto, med drugimi neredno izplačevanje vojaških plač, je bila Legija poslana v Alžirijo, da bi se udeležila bojevanj, ki jih je tedaj izvajala francoska vojska. 17. septembra 1835 leta je poveljnik Legije odločil, da bodo vojaki različnih nacij razdeljeni med batalijone tako, da ne bi imela nobena nacija prednosti v nobeni enoti. To je preprečevalo morebitni izločitvi notranjih frakcij v Legiji. Odkar je bila ustanovljena, se je Legija udeležila skoraj vsih bojnih dejanj, v katere so bile vpletene francoske sile. To so bile, med drugimi, bojevanja med karlistično vojno v Španiji, Krimsko vojno, francosko-avstrijsko vojno, kjer si pridobili slavo v bitki pri Magenti. Najbolj slavna bitka tistega obdobja se vendar zdi obramba v bitki pri Camerone med francosko intervencijo v Mehiki. V tisti bitki, ki se je dogajala 30. aprila 1863, se je četa 65 legionarijev spopadla z mehiško enoto, ki je štela 2000 vojakov. Legionarji so nekaj ur odbijali napade Mehičanov, jih okoli tristo ubili in skoraj toliko ranili, da bi se končno predati. 62 od

njih je umrlo, 3 pa so prišli v ječo. Eden mehiških poveljnikov, ki je bil pod vtisom tega, kar je videl, je uporabil izraz, ki še danes spremlja legionarje – »to niso ljudje, pač pa hudiči«. V skladu s francoskim pravom ni se smela Tujska legija udeležiti bojevanja na območju Francije, razen v primeru neposredne invazije na njen europski del. Iz tistega razloga je prišlo do prvega bojnega stika s francoskim ozemljem šele leta 1870, ko se je legionarji udeležili francosko-pruske vojne. Njihova glavna naloga je bila prekiniti obleganje Pariza in se pridružiti obrambnim enotam v mestu. Med potjo iz Toulona, kjer so legionarji izstopili iz transportnih ladij, jim je uspelo zavzeti Orlean, ampak poskus, da bi prodrli v Pariz, so preprečile pruske sile. Sile Tujske legije so igrale tudi pomembno vlogo v francoski kolonialni ekspanziji v 19. stoletju. Enote Legije so se borile v severni Afriki, kjer so legionarji imeli svojo bazo v Alžiru, ter na Daljnem vzhodu, predvsem v Francoski Indokini in Tajvanu. Angažiranost v dejanja na Daljnem vzhodu so prisilila enoto k udeležbi v francosko-kitajski vojni, ki se je odvijala na prelomu leta 1884/1885.

Vojaki Legije so se tudi udeležili, v skladu s francoskim pravom, bojevanj med prvo svetovno vojno. Z žrtvo 11000 vojakov pobitih na zahodni fronti so dokazali svojo uporabnost na bojiščih, predvsem med junaško obrambo drznih napadov konjenice. Njihova udeležitev bitk na Somi, pri Verdunu, Artois in Champagne je bil pomembni prispevek k zmagi Antante proti Centralnim silam. Med drugo svetovno vojno je bila Tujska legija, enako kot cela francoska družba, razdeljena med Francoske svobodne sile, ki so oblikovale svoje enote med Zavezniki v Veliki Britaniji, ter odvisno od Tretjega rajha Vichyjsko Francijo. Zaradi tega ni odigrala Legija pomembne vloge med vojnimi dejanji v letih 1939 in 1945, udeležila se je samo delno kampanj na Norveškem, v Siriji in severni Afriki. Konec druge svetovne vojne je prinesel nove izzive – tudi za legionarje. Zaradi naraščujočih zahtev po neodvisnosti v bivših francoskih kolonijah v Afriki in na Daljnem vzhodu je prišlo kmalu do izbruha lokalnih konfliktov v skoraj vseh zamorskih kolonijah. Prvi večji konflikt, v katerem so enote Legije sodelovale, je bila prva vojna v Indokini. Enote Legije, sestavljene v glavni meri iz bivših vojakov Tretjega rajha, je močno prizadela pred vsem obramba Dien Bien Phuja. Razmeroma visoke izgube, ki so jih utrpeli legionarji, niso prizadele vojaškega duha formacije, kar jim je omogočilo, da nadaljujejo z bojem. To je bilo predvsem opa-

zno pri dolgoročnih dejanjih v Afriki in na Daljnem vzhodu, kjer so bili legionarji uporabljani kot sile za hitro reagiranje. To jim je omogočilo, da so se udeležili skoraj vsakega konflikta, ki se je odvijal v povojnem času. Leta 1990 so bile tri enote (1e REC – 1. tujski konjeniški polk, 2e REI – 2. tujski pehotni polk, 6e REG – 6. tujski inženirski polk) vključene v 6. lahko oklepno divizijo in so se udeležile Operacije Daguet. Po štiritedenski zračni kampanji so koalicijske sile začele operacijo na kopnem. Enote Legije so dobile nalogo prevzeti letališče Al Salman, kar so tudi opravile, pri čemer so naleteli le majhen odpor. Naslednje naloge, ki jih je dobila Legija, so bile med drugimi operacije: v Kambodži, v Somaliji, v bivšej Jugoslaviji, v Kongu, v Afganistanu, v Slonokoščeni obali in v Čadu. Danes Tujsko legijo sestavljajo: Kontinentalna Francija: 1e REC – 1. tujski konjeniški polk 1e REG – 1. tujski inženirski polk 1e RE – 1. tujski polk 2e REG – 2. tujski inženirski polk 2e REI – 2. tujski pehotni polk 4e RE – 4. tujski polk Korsika: 2e REP – 2. tujski padalski polk (Kalwi, Korsika) 19

pO Force

Legion Entrengere Čezmorski teritoriji in departmaji: 3e REI – 3. tujski pehotni polk (Francoska Gvajana) DLEM – Enota Tujske legije (Mayotte) Afrika: 13 DBLE – 13. polbrigada Tujske legije (Džibuti)

Prevod: Marta Oziębłowska

pO Force

Legion Entrengere Uniforma in oprema Legion Entrengere (Tujske legije)

Unifo

Baretka Tu

Mitraljez

FN Minimi

Vzorec trenutno uporabljan

Ostrostrelna puška

FR F-2

Jurišna puška FAMAS

orma

ujske legije Ostrostrelna puška

PGM Heccate II

ne uniforme Tujske legije

Pištola PAMAS

SOCOM mk23 pO Force

SOCOM mk 23 Tokyo Marui brez skrivnosti

SOCOM mk 23 Tokyo Marui je pištola, v katero sem se zaljubil na prvi pogled. Vedno sem bil privržen tihim, ali pa zelo tihim replikam, toda v zvezi s tem je ta konkretni model veliko presegel moja zahtevna pričakovanja.

oj prvi stik s SOCOMom je bila seveda replika STTI. Ni me navdušila niti z dometom niti z izdelavo. Poleg tega ni bila ravno priročna zaradi svoje dimenzije. Dušilec, ki nikakor ni izpolnjeval svojega glavnega namena, je podkrepil moje mnenje, da je to le ceneni pihavnik. Vendar pa nekega dne sem imel priložnost potipati repliko TM. In tako se je začelo.

Replika je pakirana v lep kovček s stiropornim vložkom, v katerem so nameščeni v ločenih predalih pištola, replika LAM modula, razbijlo poka in morebitni dodatni nabojnik. Svojo repliko sem kupil brez originalnega TM nabojnika, ampak z dvema nabojnikama STTI, ki sta natančni kopiji originala. Izdelava je na visokem nivoju, veliko boljša kot v STTI, pa ni tako dobra kot KSC, s katerim vendar »triin-

dvajsetke« ne bom primerjal, saj je KSC replika GBB, TN pa NBB. Očitna slaba stran replike, ki naj bi bila sekundarno osebno orožje, je odsotnost blowbacka; majhen realizem, manjši užitek v spopadu. Vendar je s SOCOMom malo drugače. Pištolo je težko konkretno klasicifirati. Za sekundarno orožje ni primerna, predvsem zaradi odsotnosti BBja (kar povzroči precej trdo proženje) in velikosti. Za primarno orožje je tudi bolj slaba, zaradi precej majhnega števila strelov na minuto, majhnega nabojnika, itd. Ne upoštevam zdaj majhnega dometa, toda bom ta problem obravnaval malo pozneje. Vemo torej za kaj ni primerna. Vendar pa je odlična replika za primarno orožje v močno zaraščenem terenu, temnih prostorih in pri drugih nalogah, pri katerih domet, število strelov na minuto, velikost nabojnika, niso tako pomembni, kot diskrecija.

Odsotnost blowbacka odstrani ropot zaklepa med strelom. Z nameščenim razbijalom poka (ki je zares razbijalo velike kvalitete), v gozdu, kjer se v daljavi sliši rafale, kjer se stopa po suhih vejicah in poleg tega še piha veter, je odmev strela komaj slišati že v razdalji 10-15 m. Slišati je samo trkanje kladivca, strel pa je izjemno tih. Navoj razbijala je žal netipičen, 16 mm, kar je ovira za izbiro drugega. Na srečo, ni potrebe. Brez nameščenega razbijala zvoka replika strelja relativno glasno, še zlasti, če govorimo o NBB pištoli, in ima zelo značilen, žvižgajoč zvok. To je verjetno posledica oblike ustja cevi. Streljati s pištolo je mogoče z napetim kladivcem, pač pa tudi z DA sprožilcem. Kladivce lahko napnemo tudi z ročnim repetiranjem zaklepa, saj se ta kljub odsotnosti BBja lahko premika. Zmogljivost pištole je zelo zadovoljiva. Odsotnost BBja pomeni neprecev med j e

mično strelom, kar videti v odlični natančnosti, ker ne pride do pomanjkanja pritiska. Nabojnik STTI pa zagotavlja izhodno hitrost 330 fps – med navadnim streljanjem in pri temperaturi ok. 20°C. Če uporabimo dobro strelivo, recimo G&G kroglice 0,25g, ob dobrih pogojih (temperatura, veter), lahko z vsako kroglo zadenemo v prsni koš človeka v razdalji 40 m. Kar je značilno za TM – kroglica leti počasi ampak zelo premočrtno. Stock cev je žal aluminijasta (na voljo so precizijske cevi LL ter PDI), ampak ni slaba. HU gumica je enaka kot v plinskih replikah Marui in VSR, tako da jo lahko nadomestimo s KMH gumico, kar bo zagotovo povečalo zmogljivost. Kako je z zmogljivostjo originalnega TM nabojnika, ne vem – saj ga nisem nikoli imel. Nabojniki STTI so posebno vprašanje... So poceni in imajo malo večjo zmogljivost (kot dokazujejo mnenja iz različnih spletnih forumov), vendar so zelo občutljivi na umazanijo – malo peska in se kroglice zatikajo. Zahtevajo zelo skrbno čiščenje. Dobra stvar je tesnilo pri ventilu polnjenja, ki ga ni v TM nabojnikih. Z enim polnjenjem ob počasnem streljanju (saj je pihavnik namenjen diskretnim nalogam) lahko izstrelimo ok. 80 kroglic (poleti). To pa je odličen rezultat, kar je še ena zasluga odsotnosti blowbacka. Pištola nima problema s posodo za plin, ampak bi bilo čudno, če bi imela, saj je ventil potisnjen samo za trenutek le

z vztrajnostjo kladivca. Torej spet povsem tipično za NBB replike. Replika deluje tudi pri temperaturi ok. 5°C, ampak se tedaj doseg drastično zmanjša. Popolnoma enako, kot velja za vse druge plinske replike. Pri nižjih temperaturah nisem preizkušal. LAM sistem, ki je h kompletu, je lepa atrapa. Im a

priložen žal samo

bedno svetilko z eno LED di- o do ter atrapo laserja v obliki slabe, rdeče diode. Poganjajo ga tri AAA baterije in je upravljan preko stikali – enega od spodaj (taglavno) ter drugega zraven sprožilca, na katerega lahko natisnete s sredincem roke, ki drži pištolo. To stikalo ima lahko tri položaje: vklop, izklop, začasni vklop (potem ko pustimo gumb, se stikalo vrne v položaj izklop). Če kdo zna in hoče, lahko noter vmontira dobro svetilko oz. dober, npr. zelen, laserski označevalec ciljev. Oba dodatka bo težko namestiti noter, vendar je to zagotovo mogoče – saj v originalu je tam svetilka, rdeči laser ter infrardeči laser za uporabo z nočnogledom. Razbijalo poka, ki je priloženo k repliki, je zelo dobre kakovosti. Sestavljeno je z zunanjega ohišja s tipičnimi za ta tip dušilcev odtisnjenimi »pikami« (ki v originalu držijo pregraje na pravih mestih), notranje aluminijaste cevi in nameščene noter gobice. Vse je zaprto z matico z notranjim navojem 16 mm (netipičen). Dušilne lastnosti lahko izboljšamo s 6-7 mm debelo penasto gumo. V ta namen potegnemo notranjo cev, iz nje odstranimo gobico in s pomočjo plinskega štedilnika razgrejemo rob cevi. Ko je že razgreta iz penaste gume izrežemo nekaj kolobarjev (2-3 kosa). Nato s pomočjo npr. stare in nepotrebne cevi, ki jo prav tako razgrejemo, izrežemo v vsakem kolobarju odprtino s premerom ok. 9 mm. Tako pripravljeni kolobarji damo v cev, tako da bi bili, gledano od ustja, nameščeni na naslednji način: obroč-gobica-obroč-gobica itd. Tazadnjo gobico je treba skrajšati, recimo za polovico, torej toliko, koliko prostora zajemajo obroči. To bo povzročilo rahlo, a opazno, povečanje dušilnega učinka. 25

pO Force

SOCOM mk23 Vrhunska kvaliteta HU sistema zagotavlja dokaj velik doseg ob takšni količini fps. Njegovo reguliranje se izvaja po odstranitvi zaklepa s pomočjo krmilnega gumba. Zaklep odstranimo tako, da izvlečemo nabojnik, ga umaknemo nazaj, dokler ne bo izrez na njegovi levi strani dosegel glavno os pištole (ki je v tem primeru os zadrževala zaklepa) in potisnemo zadrževalo zaklepa v levo. Nato pomaknemo zaklep malo naprej in navzgor – storjeno. Omeniti je vredno tudi manipulatorje pri repliki. Originalna pištola ima vzvod za popuščanje kladivca in nastavljivo varovalko, ki deluje z napetim kladicem. V repliki vendar pa vzvod za popuščanje kladivca je nepremični ponaredek, ki izgleda še precej grdo. Nastavljiva varovalka deluje kot v originalu – ob napetem kladivcu. Zaustavljalo zaklepa se uporablja v TM repliki tudi kot sekundarno varovalko. Moč jo je uproabiti tako medtem ko je kladivce napeto kot tudi medtem ko ni napeto. Vzdrževanje replike je omejeno samo na stalno skrb za nabojnike, čiščenje cevi vsake toliko časa in... to je vse. Pištola nič več ne zahteva. Seveda razen običajnega mazanja in po potrebi odstranjevanja peska iz odprtin s staro zobno ščetko. Zgradba replike je tako preprosta, da jo je moč razstaviti in sestaviti v manj kot 45 minutah. Skratka, pištola ni primerna za sekundarno orožje. Za primarno tudi ni prav dobra. Vendar pa je odlično orožje, če spopad poteka v gosto zaraščenem terenu, kjer je vse polno skrivališč in senčnih kotičkov zelo ugodnih za napad na nepripravljenega nasprotnika, oziroma značaj naše naloge zahteva previdna dejanja v nasprotnikovem zaledju brez pritegovanja pozornosti. Lahko smo preprosto oboževalci Sprinter Cell oz. prav tega modela H&K. Replika z omejeno uporabnostjo, ki vendar pa lahko navduši s svojo najbolj pomembno lastnostjo – odmevom med strelom. Jacek Reiter vel Dexter

Prevod: Marta Oziębłowska

pO Force

2REP

Legionarji iz Lodža

Brskajoč po vseh mogočih podatkih o Francoski vojski, ki jih je lahko najti v medmrežju, nisem tudi pozabil pobrskati malo za ekipo, ki bi bila na neki način povezana z vodilno temo številke. Nisem pričakoval, da jo bom našel, glede na dosedanje poraze pri iskanju za prejšne številke. Na, mojo in bralčevo, srečo sem se prijazno presenetil. Uspelo mi je namreč najti in kontaktirati ekipo, ki se stilizira na 2. tujski padalski polk Tujske legije. Odločil sem se, da jih bom malo povprašal po njihovem hobiju in razlogih, zakaj so si prav Tujsko legijo izbrali kot vodilni motiv njihove stilizacije. Odgovore za ta vprašanja lahko najdete v nadaljnjem besedilu.

prašanj, ki sem jih zastavil, ni bilo veliko, vendar se je dotikale jedra stilizacije, ki se je je lotili fantje (in deklice?) iz 2 REP. Kot sami trdijo, dolgo so debatirali o objavi tega materiala, ampak končno so se odločili, da nam bodo v nekaj stavkih odgovorili in tudi pokazali, saj so nam poslali tudi slike, kako preživijo svoj prosti čas.

od začetka temeljila na prijateljstvu in skupnem hobiju, s katerem smo se ukvarjali v prostem času. 3. Koliko članov šteje vaša ekipa? - 7 do 11 članov, odvisno od časa aktivnosti posameznih članov.

1. Od kod ideja, da bi se zgledovali po Francoski voj- 4. Kako ste opremljeni (uniforme, oprema, oborožiski (Tujski legiji)? tev)? - Ideja za stilizacijo za 2. tujski padalski polk Tujske legije se je pojavila pred štirimi leti, ko se je prvotno osebje ekipe 4th REG, ki se je ukvarjala s survivalom in vojaštvom, odločilo za rekonstrukcijo 2 REP GCP. Čez nekaj časa je rekonstrukcijo nadomestila stilizacija, ker smo bili prisiljeni uporabljati neoriginalno, toda praktično opremo. Razlog, zakaj smo se odločili prav za tisto enoto, je bil ta, da je bil človek, ki nas je takrat usposabljal, bivši vojak Tujske legije. Barvite zgodbe, ki jih je pripovedoval, ter njegovo navdušenje so sprožile tako odločitev. 2. Ali ste organizirana struktura, ali morda samo skupina prijateljev, ki jih povezuje skupen hobi? - Naša ekipa je

vse

- Prizadevamo si za stilizacijo opreme 2 REP za obdobje 2000 – 2004. Med osnovno opremo v naši ekipi spadajo: CCE uniforma z vzorcem F2 z značko (zastava, LE lok) Izjemno, ker so originalni škornji »Rangers« nizko razpoložljivi, uporabljamo poljske vojaške škornje FAMAS replika Ops Vest telovniki / Standardni telovniki LE Francoska baretka z značko 2 REP Zgoraj našteta oprema je le baza, ki jo mora vsak član, seveda odvisno od denarnih zmožnosti, zbrati. Sprejemamo tudi nekaj praktičnih opremskih rešitev, ki jih boste težko našli v Tujski legiji. 5. Ali je bilo težko kompletirati uniformo in opremo? - Francoska oprema, za razliko od zelo popularne

zadnje čase ameriške, je težko dostopna. Poleg očitnih virov, kot so spletne dražbe in trgovine z vojaško opremo, je bilo treba poiskati tudi na različnih borzah starine, po omarah katerega od znancev, ali naročati iz Francije preko različnih ljudi.

tisti drugi, kajti je to za nas čudovit način za počitek skupaj z odličnimi ljudmi. Stik z naravo in prijaznim okoljem je neprecenljiv. Nekateri radi preživijo svoj prosti čas pred monitorjem s steklenico nezdrave pijače z mehurčki, mi pa raje nadenemo nahrbtnike in se s puško odpravimo v gozd.

6. Kje oseba, ki se je pravkar začela ukvarjati z airsoftom oz. rekonstrukcijo, lahko dobi stvari, ki jih po- 9. Kako vas lahko kontaktirati, če bi se kdo zanimal za trebuje za stilizacijo Francoske vojske (Legije)? igro z vami oz. za vašo skupino? - Najbolj osnovne stvari (kot npr. uniformo), je najlaž- http://2rep.pun.pl – to je naslov našega spletnega foje loviti na spletnih dražbah po različnih servisih, se ruma, kjer je posebni prostor za ljudi od zunaj. Tam splača tudi poiskati po različnih borzah in ne samo z lahko pridete v stik s skoraj vsemi člani naše ekipe. vojaško opremo. 7. Omenil si, da organizirate airsoft prireditve. Kje in kakšne? - Kot skupina 2 REP vsako leto organiziramo »Ardeni rally« - celodnevni scenarij, ki temeli na zgodovinskih dejstvih iz leta 1944. Za več informacij si oglejte: Ardeni rally 8. Bi radi rekli kakšno na temo vašega hobija, ki bi ga radi delili z ostalim svetom? -

Za ene ljudi je to le igra, za druge – je strast. Mi smo Prevod: Marta Oziębłowska

pO Force

2REP

pO Force

2REP

pO Force

moe

Chasseurs Alpins

Gorske enote so na celem svetu ene najbolj izurjenih, najbolj trdih formacij, ki so se sploh kdaj oblikovale. Predvsem zaradi dejstva, da so v času jih oblikovanja izkoristili kot vojake lokalne planince, navajene surovih pogojih v gorskih okolicah. Tudi dejanja h katerim so usposabljani sodijo v najtežje tipe, ki se jih lahko udeleži vojak. Kako izgleda takšna enota v Francoski Vojski?

Photo: Thomas Goisque

epublika Francije je prvič ustvarila enoto gorske pehote v 19. stoletju, kot odgovor na ogroženost svojih gorskih meja od Italije, ki se je ta čas pravkar združevala. Zlasti zato, ker je Italija že pričela formi-

ko so oblikovali prvi korpus gorske pehote, ki je bil sestavljen iz 12 batalijonov Chasseurs à Pied (Peših lovcev). Enota je bila sprva poimenovana Bataillons Alpins de Chasseurs à Pied (Batalijon alpskih peših lovcev), kmalu zatem so jo preimenovali na Bataillons de Chasseurs Alpins (Batalijon alpskih lovcev). Danes enota vhodi v sestav Brigade d’Infanterie de Montagne (Brigade gorske pehote) in jo sestavljajo tri batalijoni: 7, 13 in 27. Moto enote je: Jamais être pris vivant (Nikoli ne ujeti živ) ter Sans peur et sans reproche (Brez strahu in sramote).

rati enote gorske pehote, ki so jih poimenovali Alpini. Končna odločitev je padla 24. decembra 1888 leta,

Predstavitev specjalne enote Chesseurs Alpins – Commando Montagne

Prevod: Marta Oziębłowska

pO Force

CCE

CCE – francoska variacija na osebno kamuflažo

Trenutno večina ponudnikov vojaških oblačil ima zelo omejeno ponudbo asortimenta. V glavnem so to rabljena vojaška oblačila, predvsem nemška in britanska z dodatkom nizozemskih DPI ter švicarskih TAS. Izmed novih uniform je izbira spet precej skromna, saj bomo v poljskih trgovinah, od kdaj je prenehala obratovati trgovina Red Zone, ki je imela v ponudbi ruske uniforme in opremo, dobili samo ameriške vojaške komplete. Za lubitelje ostaja še Allegro dražba, toda tukaj bomo večinoma dobili rabljene stvari, ki najverjetneje ne bodo ustrezne za našo številko in ne bodo izpoljevale naših zahtev.

avno tako je z uniformami Francoske vojske, ki jih je le mogoče najti na omenjeni spletni dražbi, pač pa izbor je precej omejen. Ostaja pa še vedno iskanje pri prijateljih, predvsem tistih v tujini. Vendar pa, če jih nimamo, nas lahko čaka razočaranje. Edinole, kar nam preostane v tem primeru je, da iskoristimo punudbo podjetij, ki šivajo kopije uniform in naročimo takšno, ki nas zanima. Na našem trgu obstaja nekaj podjetij, ki ponujajo kopije vse vrste uniform in opreme. Za tisto številko vendar pa nismo potrebovali kakršnekoli uniforme ali kamuflaže. Saj je vodilna tema izdaje vse, kar je povezano s Francosko vojsko, in ta ima lastne vzorce, drugačne kot kjerkoli na svetu. Zaradi tega smo začeli iskati ta določeni vojaški komplet s kamuflažnim vzorcem, ki ga potomci Napoleona Bonaparta imenujejo CCE. Ne boste verjeli, a zaželenega kompleta ni bilo lahko najti. Iskazalo se je, da ni velikega povpraševanja po oblačilih te vrste. Uspelo nam je vendar priti do družbe Vest, ki nam je pripomogla k temu, da se seznanite s kopijo »francoza«, ki ga proizvaja nemško podjetje Mil-Tec. Sami smo si visoko postavili letvico in, da bi narediti to predstavitev bolj verodostojno, opisali bomo tudi druge uniforme, tako originalne, kot tudi njihove kopije. Prej omenjeno francosko uniformo s kamuflažnim vzorcem CCE

primerjali bomo z uniformo nemške Bundeswehre z vzorcem Flecktarn, ameriškim kompletom ACU z vzorcem UCP, britansko Combat Uniform (Lightweigt) z vzorcem DPM, ter zelo popularno pri nas kopijo MCCU ameriških Marines s kamuflažnim vzorcem MARPAT. Na žalost nismo mogli doseči originalne uniforme Francoske vojske, da bi preveriti ali je kopija zvesta originalu, ampak se bomo potrudili popraviti tisto napako v naslednjih številkah. Prvi vtis: Na prvi pogled se Mil-Tecov proizvod ne razlikuje glede na uporabljeni material od svojih konkurentov – tako originalnih, kot tudi kopij. Veliko se sliši in bere o slabši kakovosti neoriginalnih proizvodov, njihovi neustrezni izdelanosti ali slabi izvedbi detajlov. Kako je v resnici v primeru tiste določene uniforme? Potrudili se bomo precej natančno, omejeni le z nezmožnostjo preveritve CCE kompleta na terenu, opisati njegove prednosti in slabosti. Prvi vtis je mogoče zlahka opredeliti kot pozitiven. Material: Uniforma je sešita iz blaga, ki ga sestavljata v 65% bombaž in v 35% umetno vlakno, ki ga je proizvajalec opredelil kot poliester. Primes umetnih vlaken ima svoje prednosti in slabosti, zato ni mogoče brez dvoma ugotoviti ali je mešanica dobra ali slaba. Za primerjavo, originalna uniforma nemške Bundeswehre ima popolnoma enak sostav kot zgoraj opisana CCE uniforma, ameriška ACU spet (Appareal International) ter Helikonova kopija MCCU sta sešiti iz blaga, ki v 50% zajema umetna vlakna. Ne moremo določiti, kako je z materialom v primeru biritanske DPM uniforme, čeprav obstaja utemeljena

domneva, da tudi ta uniforma zajema umetne primesi, kar lahko sklepamo na podlagi informacije na etiketi »Wash as synthetic«. Za laika, ki nima večjih izkušenj s tkaninami in šivanjem, blaga v Mil-Tecovi kopiji ni mogoče zlahka razlikovati od tistega v ameriški ACU uniformi ter Helikonovi kopiji, da o uniformi Bundeswehre sploh ne govorimo. Šivanje:

tu bomo namenili poseben poudarek in natančno Način šivanja uniforme je veliko bolj pomemben kot bomo preverili, kako tista podrobnost izgleda v uniuporabljeno blago. Tudi če bi imeli na razpolago naj- formi nemškega proizvajalca. boljša vlakna na svetu, slabo šivanje popolnoma uniči Za primerjavo bomo uporabili seveda način šivanja v učinek kakovosti samega materiala. Prav temu aspek- prej predstavljenih uniformah. Uporabljene niti se zdijo vzdržljive. Seveda so to najlonske niti, ki naj bi zagotovile večjo trpežnost tkanine med intenzivno uporabo. Šiv je enojni, točno tak, kot je v ostalih vojaških kompletih. Ježki in gumbi so dobro prišiti in se držijo na svojih mestih. Edina slaba stran, ki smo jo opazili med natančnim pregledom, je nekoliko neravno prišit ježek spodaj bluze. Ta podrobnost ni bila vidna brez natančne preiskave in tudi ni motila med uporabo, vendar jo štejemo kot minus, ker v uniformah, ki smo jih primerjali s francoskim kompletom, je ni bilo. Dobro pa je, da so v kompletu dodatni gumbi za bluzo in hlače. Glede na pogoje, v katerih bomo nosili oblačila te vrste, lahko domnevamo z določeno stopnjo gotovosti, da se bodo gumbi odtrgali in izgubili. Funkcionalnost: Funkcionalnost uniforme je stvar lastnega okusa in presoje, ki temelji na lastnih izkušnjah. Za ene bo funkcionalni rokav, ki se ga zapne z gumbi, za druge pa vectro trak. Hlače: Odsotnost žepov zadaj; MCCU ima dva žepa, ACU – dva, Flecktarn – enega, DPM – enega, Število žepov – 4, dva kargo žepa (stranska) in dva

pO Force

CCE spredaj, MCCU ima 6, ACU – 8, Flectarn – 5, DPM –5

ta raz-

poreditev žepov, ko bomo poskušali zajeti v nje večjo količino s i p kega

Hlače se zapenjajo z enim gumbom in zadrgo, kar je najbrž veliko boljša rešitev, kot v MCCU in ACU. Konec koncev gumbi niso tako udobni kot zadrga, zaradi časa zape-

njan j a n a primer. Hlačnice so spodaj stisnjene z elastiko in dodatno tudi s Na srečo, elastitesna, tako da ne med dolgo uporabo

ni.

hlač.

trakom. ka ni preveč bomo čutili nelagodja

Bluza: Kroj bluze je dosti klasičen, samo z majhnimi razlikami, ki vplivajo na njeno funkcionalnost. Mil-Tecov proizvod ima samo dva žepa, kar ga nedvomno loči od ostalih. Na primer bluzi ACU in MCCU imata štiri žepe vsaka, Flektarn pa tri. »Francoz« je v tem primeru enak kot britanski DPM, ki prav tako ima samo dva žepa. Drugačna je stvar z načinom nameščenja žepov na bluzi. Tukaj, seveda po mnenju avtorja besedila, nedvomno zmaguje francoska uniforma. Polega tega, da se žepi zapenjajo z zadrgo, je ona nameščena ob strani, zaradi česar so eni najbolj dostonih žepov, ki smo jih obravnavali v tem članku. Ta način namestitve omogoča, da v žep posežemo z roko upognjeno samo v komolcu, ne pa, kot je v primeru ostalih, tudi v zapestju. Tudi kotni položaj žepov, kot je v ACU in MCCU, ni tako udoben kot v francoski kopiji. Tukaj nedvomno plus. Seveda, kot slaba stran se bo izkazala

materiala. Dokler pa ne bo potrebno nositi v njih peska, žepi bodo ostali brez dvoma uporab-

Obravnavana bluza je nekoliko daljša kot v ameriškem ACU kompletu, ampak to je povsem normalno, saj je ameriški kroj precej drugačen od obstoječih modelov. Tisto, kar ločuje bluzo CCE od ostalih je, da je stisnjena z elastiko, ki malo spominja na tiste v poljskih bluzah. Za razliko od kamuflažnega vzorca wz.93, je v francoski bluzi elastika nameščena spodaj. Klobuk: Klobuk, ki smo ga dobili skupaj z uniformo, je klasični Boonie hat, vendar pa s kamuflažnim vzorcem CCE. Edina slaba stran, ki jo je mogoče opaziti, je etiketa. Sugerira, da ta klobuk pripada U.S. Army, in ne Francoskim oboroženim silam, saj je točen napis na etiketi: US Army Jungle Hat Viet-Nam Type 1968/1971. Razen tega ni videti nobenih pomanjkljivosti v konstrukciji klobuka. Uniformo smo testirali zahvaljujoč trgovini Vest.pl

Prevod: Marta Oziębłowska

pO Force

CCE

pO Force

CCE

pO Force

RCIR

Test vojaškega dnevnega obroka v Francoski vojski Splošno znano je, da je za armado želodec enako pomemben kot noge. Stara resnica je opazna v skoraj vsakem konfliktu, katerega se lahko udeleži človek. Poleg odločnosti, ki je zelo pomembna med bojnimi dejanji, opreme, ki lahko zagotovi prednost na bojišču, ena najbolj pomembnih stvari je vojaška prehrana. Ustrezna oskrba s hrano ni več samo vojaška posoda polna gazpacha, kot je bilo v časih rimskega imperija. Danes se od aprovizacije zahteva veliko več. Pač pa ne zato, da bi oboroženim silam privoščiti luksuz, ampak zato, da bi zagotoviti človeku, ki je stalno v fazi povečane telesne dejavnosti, obrok, ki ima usrezne hranilne vrednosti. To seveda ni tako enostvno, kot se zdi na prvi pogled. Zato je večina modernih armad pripravila za svoje vojake dnevne obroke, ki jih lahko pojedo med izpolnjevanjem svoje vojaške dolžnosti, in sicer na območju delovanja. V tem članku, ki odpira serijo publikacij nanašajočih se na vojaške dnevne obroke, vam bom pokazal, dragi bralci, francoske obroke namenjene za prehrano med operacijo zunaj kraja namestitve. Zdaj se ukvarjamo z dvema vrstama francoskih dnevnih obrokov. To sta 24-urna, enkratna obroka, poimenovana: Ration de Combat Individuelle Rechauffable (RCIR), ter Ration Individuelle D’Exercice (RIE). Prvi je, grobo rečeno –Posamezni, Bojni, Topel, Francoski Obrok. Drugi pa – Posamezni, Tečajski Obrok.

RCIR – uravnoteženi obrok na dan Embalaža:

tum uporabe označen z velikim, debelim tiskom. Levo od datuma se nahaja številka menija, ki smo ga dobili. Obrok je ovit s folijo, ki naj bi ščitila pred vlago, ki bi Za ta pregled bo to meni št. 12 od 14 na voljo. lahko poškodovala nekatere elemente, oz. povzročila V nadaljevanju boste našli opis proizvodov, ki so znokorozijo drugih. Po odstranitvi folije dobimo karton- traj škatle. sko škatlo velikosti večje knjige. Potem ko vzamemo Vsi, ki ne obvladajo francoščine, bodo zagotovo radi, živila ven, škatlo lahko zopet zapremo, tako da lahko da je na desni strani dostopna angleška verzija. Najbrž hranimo živili za pozneje. Na vrhu škatle so natisnje- zaradi sodelovanja francoskih vojakov v mednarone najbolj osnovne informacije, ki so koristne (ali pa dnih misijah, zlasti tistih pod okriljem NATA. tudi ne) za vojaka. To so od zgoraj (poleg imena): da- Zadaj je opozorilo, da se ne sme jesti poškodovanih konzerv. V nadaljnjem besedilu so navodila za uporabo tablet za čiščenje vode. Vsebina škatle: Po odprtju v paketu najdemo (v naslednjem nizu): 1. Instant juha v vrečki – x1 2. Energijski prašek v ovitku – x1 3. Zajtrkovalni paket – x1 4. Oprema za gretje hrane – x1 5. Glavna jed v konzervi – x2 6. Robčki za enkratno uporabo – x1

7. Ovojnica žvečilnih gumijev – x1 8. Mesna konzerva – x1 9. Sladica v konzervi – x1 10. Vrečka bonbonov – x1 11. Čokoladice – x3 Vsebina:

merne za porabo. Ni se bistveno razlikujejo od tistih, ki so na voljo v trgovinah in nas spremljajo vsak dan. Za primerjavo so bile uporabljene prav tiste standardne pijače, ki jih vsak lahko sam dobi.

Zajtrkovalni paket:

Konsistenca: konsistenca tipična za raztopljeno mleko v prahu. Plus.

Mleko:

Paket je tesno pakirani v folijasto vrečko. Da bi prišli do vsebine, je treba uporabiti nož, ki ga ima na raz- Vonj: Ne spominja na navadno mleko, ampak ima polago vsak član oboroženih sil Republike Francije. vonj enak kot mleko v prahu, ki je na voljo v trgoviV ovojnini se nahajajo vrečke s pijačami, začimbe v nah. Nevtralno. paketih, ter sladkor. V desetih vrečkah lahko najdete:

3 instant kave 1 čaj Lipton 2 vrečki s soljo, 2 vrečki s poprom 2 vrečki z belim sladkorjem 1 velika ovojnica mleka v prahu 1 velkia ovojnica s kakaom Pijače:

Okus: Mleko v zadostni meri spominja na okus navadnega mleka. Obstaja rahla razlika, vendar se je treba zavedati, da je to konec koncev mleko v prahu. Plus. Kako: Konsistenca: konsistenca ni čisto enaka kot pri izdelkih te vrste, ker je bolj vodena. Vendar pa to ne vpliva negativno na porabo. Nevtralno.

Vse pijače znotraj zajtrkovalnega paketa so kar pri- Vonj: zelo prijeten, s čokoladno noto. Sladek. Plus. 45

pO Force

RCIR Okus: tipičen za izdelke te vrste. Plus. Kava: Konsistenca: Tipična za instant kavo.

Okus: osvežilen in spodbujajoč. Plus.

Oprema za gretje hrane Esbit Kartonska majhna škatla, ki jo lahko najdemo v glavnem paketu, vsebuje opremo za gretje hrane. To je splošno znan kuhalnik znamke Esbit, cenjen predvsem zaradi preproste izdelave, priročnosti ter učinkovitosti. V škatli lahko najdemo: 1 nastavek za kuhalnik 1 prijemalo za konzerve 2 pretisna omota, vsak s 3 tableti suhega goriva 1 škatla vžigalic (15 kosov) 1 vrečka za odpadke Sladica v konzervi V eni izmed konzerv bomo našli sladico. V mojem paketu je bil mlečni riž z okusom vanilije.

Plus. Vonj: zelo prijeten, kavni. Plus.

Biscuits S’Georges (Sales, Sucres):

Okus: kavni, močan. Plus.

V precej veliki beli škatli je osem paketov – vsak od njih vsebuje dva piškota. Štiri pakete so s salnimi piškoti, štiri s sladkimi. Te sladke je precej enostavno prepoznati, ker je bilo pri njihovi peki očitno uporabljeno kakao, ki jim je pridalo lepo, temno barvo. Razlika barve bo koristila pri ločevanju slanih od sladkih, ker na folijasti vrečki ni nobenih informacij o tem. S’Georges Biscuits so res zelo dobra alternativa za tradicionalne vojaške piškote. Za razliko od drugih se lahko uspešno uporabijo kot nadomestek peciva zraven glavne jedi oziroma, odvisno od okusa, kot sladica.

Krem juha (belušna) Konsistenca: zelo gosta, tipična za zahodne krem-juhe. Plus. Vonj: točno tak, kot pri instant juhah, ki so na voljo na našem trgu. Čutiti je nežen belušni vonj. Plus. Okus: Zadostno spominja okus belušne juhe. Seveda ni mogoče pričakovati čudežev od instant juhe. Plus. Čaj (z okusom mete) Konsistenca: tipična za čaj. Plus. Vonj: zelo prijeten, intenziven vonj po meti. Plus.

Sladki piškoti: Konsistenca: tipična. Malo trši kot navadni piškoti. Plus. Vonj: vonj pečenega testa za piškote. Plus. Okus: tipičen. Ni potrebe, da bi izboljšati nekaj, kar je

samo po sebi dobro. Plus.

bonbone. Plus.

Slani piškoti:

Vonj: nezaznaven, kar je tipično za te vrste mehke bonbone. Plus.

Konsistenca: kot zgoraj. Plus.

Okus: zaznaven okus vanilije. Plus.

Vonj: kot zgoraj. Nevtralno. Okus: okus isti kot krekerji. Plus. Čokoladice: Nugat s sadjem:

Mesna konzerva (Terrine de Sanglier):

Moram odkrito priznati, da je to po mojem mnenju Konsistenca: bela čokoladica z majhnimi kosi sadnje- najslbši del testiriranega paketa. Niti okus, ki je najga želeja. Gosta, malo gumijasta konsistenca. Plus. bolj pomemben za hrano, niti vonj, ki se prav nič ne razlikuje od navadnih konzerv, ne spodbujata, da bi Vonj: zelo nežen vonj sladkorja. Niti ne odvrača niti jed poskusiti. Seveda je treba upoštevati kulturne razne spodbuja. Preprosto – nevtralen. like. Mogoče je omenjena konzerva za Francoze okusna - de gustibus non est disputandum. Vsekakor pa Okus: sladek, rahlo saden. Plus. meni se zdi neokusna. Žele: Konsistenca: tipična za želeje, ki jih je mogoče kupiti v trgovini. Plus.

Konsistenca: manj gosta kot pri izdelkih te vrste, ki so na voljo v naši državi. Ampak ne vem, ali je to dobro, ali slabo. Nevtralno. Vonj: tipičen za konzervo. Plus.

Vonj: zaznaven, saden. Plus.

Okus: ne spodbuja, da bi poskusiti. Priznam, da me ne spominja na nobeno znano meso. Ampak mogoče se Okus: saden, rahlo kiselkast. Res okusen. Kot žele iz ne spoznam na izdelkih francoske kuhinje. Nevtralno. naših trgovin. Plus. Temna čokolada: Konsistenca: tipična za čokolado. Na žalost, čez nekaj časa čokoladico rahlo zajema bela prevleka. Toda na splošno – Plus. Vonj: Kakšen naj bi bil vonj po čokoladi? Čokoladen. Plus. Okus: tipičen za temno čokolado. Plus. Vanilijeve karamele: Konsistenca: tipična za te vrste 47

pO Force

RCIR Govedina s korenčkom

Vonj: zelo prijeten vonj domačega kosila. Plus.

Pravzaprav najboljši del celotnega paketa. Celoten obrok, ki je zaprt v konzervi za kosilo, je sestavljen s treh delov – govejega mesa, krompirja in korenčka. Govedina ne

spom i nja na mesne odpadke oz. m s e o slabe kvalitete, ki jih je lahko pričakovati v te vrste izdelkih. Ravn o nasprotno – je meso visoke kakovosi. Tudi goveji okus je zelo dober. Krompir, ki je priložen k jedi, je v obliki majhnih mladih krompirjev, tako imenovanih »baby potatoes«. So zelo okusni. Korenček narezan na kolobarčke ni navadna priloga, ampak dodatek, s katerim je bilo dušeno meso. Glede njegovego okusa ni kaj očitati. Konsistenca: konsistenca je tipična za izdelke te vrste. Vse sestavine imajo enako konsistenco kot v resnici. Plus.

Okus: Celota in vsaka sestavina posebej je zelo okusna Okus tipičnega kosila. Plus. Tartifflette: To je pečen krompir s slanino v smetanovo-sirovi omaki. Tanko narezani v kolobarje krompir je bil namočen v omaki in dušen. Dodatek slanine je izostril okus jedi. Res okusna hrana. Samo ne je probati hladne. Topla je veliko bolj okusna. Konsistenca: tipična. Hrana ni preveč stlačena. Plus. Vonj: zaznaven vonj po siru in smetani. Plus.

Okus: tipičen za izdelke te vrste. Plus. Yabon (sladica z okusom vanilije): Konsistenca: tipična. Rahlo preveč vodena, kar je lahko posledica kulturnih razlik, ne pa napak v pripravi. Plus. Vonj: zelo prijeten, vanilijev. Plus. Okus: zelo dober. Slabo zaznavna nota sladkega zgoščenega mleka, ki je na voljo v trgovinah. Plus. Aqua Tabs: Tablete za čiščenje vode. Na srečo nismo bili prisiljeni k njihovi uporabi. Povzetek: Dnevni obroki Francoske vojske so res tako dobri, kot zgodbe o njih. Med testiranjem ni mi uspelo odkriti nobene večje napake ali pomanjkljivosi. Okus hrane je tak, kot bi moral biti in pijače so take, kot bi morale biti. Organizem je tudi v redu po porabi RCIR obroka. Ravno nasprotno, obrok je bil zelo hranljiv.

Prevod: Marta Oziębłowska

pO Force

RIE

Ration Individuelle D’Exercice (RIE)

osamezni dnevni obrok se razlikuje po količini živil, ki jih vojak lahko najde v paketu. Ta obrok je za enkratno porabo, ne pa za celodnevno hranjenje, kot je v primeru RCIR obroka, ki smo ga prej obranavali. Dobra stran je, da nam ni treba skrbeti za pakiranje osltale hrane za na pozneje. Torej ni nam treba nositi s sabo dodatnih kilogramov, kar je zelo koristno v primeru, ko točno vemo, kdaj se bomo vrnili, oz. če moramo pojesti tak obrok v nujnih primerih. Vsebina paketa:

Majhno opozorilo – zamašek je zelo občutljiv in je treba paziti, da se ne bi odtrgal. Po odprtju pločevinke smo naleteli na vrhnjo plast kreme, ki je izgledala čisto normalno. Spominjala je na tisto, ki jo je mogoče dobiti s kuhanjem sladkega mleka v konzervi. Morali smo še poskusiti, ali je okus tudi podoben. Za mene je okus sladice res dober, zlasti ker to ni izdelek s kratkim rokom uporabe. Tak konsistenca, kot vonj in okus jo uvrščajo zelo visoko med izdelke, ki jih lahko primerjamo s svežimi proizvodi, ki so na voljo v trgovinah. Poočitati je mogoče samo eno stvar. Riž, in upam da je to bil res riž, bolj spominja mlečno kašo kot riž. Vsaj velikostjo zrn, ki se nahajajo v kremi. Razen tega – ni kaj očitati. Še posebej povečanje energetske lastnosi z dodanjem rozin v kremo, ki verjetno vplivajo pozitivno tudi na okus jedi. Konsistenca: tipična za sladico te vrste. Plus. Vonj: zelo prijeten, vanilijev. Plus. Okus: zelo dober. Res prijetno presenečenje so rozine na dnu pločevinke. Plus.

Po odprtju v paketu najdemo (v naslednjem nizu):

Biscuits:

1. 2. 3. 4. 5. 6.

Biscuits je nekaj med krekerji in piškoti. So nekoliko debelejši od piškotov, ki so na voljo pri nas (npr. B&B), in krekerjev. Vendar pa spominjajo na nje po okusu in konsistenci. Najbrž v Francoski vojski služijo kot nadomestek peciva. Biscuits, verjetno zaradi enkratnosti RIE, izhajajo od drugega proizvajalca kot v primeru RCIA, ker so nekoliko manjši in ovitek ni iz prozorne snovi. Ampak so to le domneve. Vsekakor ni med njimi bistvene razlike.

Glavna jed v konzervi – x1 Pašteta / konzerva – x1 Sladica v konzervi – x1 Piškoti – x2 Robčki za enkratno uporabo – x1 Čokoladice – x2

Sladica (Mount Blanc):

Majhna, bela pločevinka z modrim odtisom vsebuje 125-gramsko sladico za vojake na terenu. Noter lahko Sladek: najdemo kreme: čokoladno, karamelno, vanilijevo in druge. Jaz sem dobil vanilijev mlečni riž z rozinami. Konsistenca: podobna piškotom z RCIA. Z eno bese-

do – Plus. Vonj: tipičen za peke te vrste. Plus. Okus: sladek. Piškotov. Plus. Slan: Konsistenca: podobna piškotom z RCIA. Plus. Vonj: tipičen za peke te vrste. Plus.

Okus: tipičen za temno čokolado. Plus. Žele: Konsistenca: tipična za žele, ki ga dobimo v trgovini. Plus. Vonj: zaznaven, saden. Plus. Okus: saden, rahlo kiselkast. Res dober. Kot želeji iz naših trgovin. Plus.

Okus: nezaznaven slan okus. Piškot / kreker ima precej nevtralen okus, brez domeška soli. Nevtralno. Terrine de lapin: Čokoladica Klaus: Tipična čokoladica iz temne čokolade znamke Klaus. Najdemo jo tudi v RCIA obroku.

To je precej tipična mesna pašteta, ki se razlikuje po sami eni stvari – majhnih mesnih koščkih. Zelo okusna. Konsistenca: tipična. Ni razlike med najboljšimi izdelkami, ki so na voljo v trgovinah. Plus.

Konsistenca: tipična za čokolado. Majhen minus za belo prevleko, ki na žalost zajema čokoladico čez ne- Vonj: zelo prijeten, mesen. Nezaznavna je nota kemikaj časa. Toda na splošno – Plus. je, ki jo lahko včasih najti v izdelkih te vrste. Plus. Vonj: Kakšen naj bi bil vonj po čokoladi? Čokoladen. Okus: zelo dober. Zelo podobni kot ta pri domačih Plus. sendvičih. Plus. 51

pO Force

RIE Thon salade: Tunina solata. Vendar ne spominja ona navadne tunine solate. To je krompirjeva solata z zelenjavo in s kosom tune. Tuna ni, kot bi lahko pričakovali po vojaški hrani, razdelena v koščke oz. tunina mezga, ampak en velik, kakovosten kos mesa. Celota je prelita z vinegretsko omako. Jed je res zelo okusna. Konsistenca: tipična za mešanico sestavin, ki vsebuje solata. Vendar obstaja majhna razlika med našimi solatami. Plus. Vonj: prijeten. Čeprav prevladuje vonj po tuni, je zaznaven tudi rahel vonj zelenjave in omake. Plus. Okus: ne boste našli česa podobnega v naši državi, zato ga je težko primerjati. Meni se zdi v redu. Plus.

Povzetek: Francoski dnevni obrok RIE je hiter obrok, ki ne potrebuje vnaprejšnje priprave, tudi v obliki gretja. Ponuja vravnoteženo glede na okus in hranilne vrednote vsebino. Torej, če taborite nekje za dalj časa in se boste odpravljali na majhen, nekajurni izlet, se bo Ration Individuelle D’Exercice prilegel za v majhen nahrbtnik oz., če komu bolj ustreza, v žep.

Prevod: Marta Oziębłowska

pO Force

Gotowość bojowa

Tony Zinni, Tom Clancy “„Bojna pripravljenost”” Združene države so bile zadnjih petdeset let vpletene v veliko konfliktov. Vse od velikih, tradicionalnih vojn, kot druga svetovna vojna, do lokalnih konfliktov, v glavni meri se nanašajočih na partizanska dejanja, ki so sodobna verzija pozicijske vojne. Večina tistih konfliktov se je končala, vsaj delno, zmago doktrine, ki se je razvila v Novem svetu. Kako je vendar prišlo do ustvaritvi sodobne, mobilne in dobro opremljene Armade, ki je zdaj v službi ZDA? Zhvaljujoč generalu Tonetu Zinni, se lahko vrnemo v čas Vietnama in opazujemo iz udobnega vidika opazovalca, kako poraz v konfliktu, ki so ga jemali s popustljivostjo in, pred vsem na začetku, s posmehom, je postal gonilna sila sprememb, katerih učinek lahko spremljamo danes v medijskih poročilih iz območji kot sta Irak ali Afganistan. Hkrati nam Tone Zinni ponudi priložnost pokuktai v sistem, ki se je izoblikoval med njegovo vojaško kariero, se skupaj s takratnim nadporočnikom Zinnim povzpeti na sam vrh vojaške hierarhije, kar do časa zadnjih konfliktov – v Iraku in Afganistanu.

ornariška pehota je bila vedno enota s posebnim namenom. Oblikovana k nalogam, ki so zahtevale nestandardno usposobljenost, je privlačila tudi edinstvene ljudi. Vendar pa ni vsak primeren za vojaka Mornariške pehote, enako kot ni vsak vojak Marines bo postal general. Tonetu Zinni pa je uspelo doseči oba cilja, zaradi česa se je lahko kar otipljivo prepričal, kako se dela zgodovina. Postal je ne samo njen del, temveč je imel tudi velik vpliv na to, kako bo izgledala. Mar si ne tega želi vsak vojak?

Quantico med nastajanjem verjetno najbolj slavnih enot Marines – MEU.

Zinni ni zamudil skoraj nobene večje operacije, ki se je je udeležili ameriški vojaki med njegovo pol stoletno službo, med drugimi tistih najbolj slavnih, kot operacija v Mogadišu. Zahvaljujoč Zinniju spoznamo operacijo OZN in ameriške armade, ki je zaslovela s filmom Sestreljeni črni jastreb. Bralec se sooči s slavnim generalom Aididom in pogleda za kulise operacije, hkrati s političnimi aspekti, ki so določale tedanjo Leto 1967 je bilo izjemno leto za Toneta Zinni v vsa- resničnost. kem pogledu. Prve častniške izkušnje, prvo poveljstvo, prva bojna misija. Mladi nadporočnik Marines je dobil prvo pomembno vojaško nalogo v dolini Mekonga. Tukaj se je učil od najnaprednejših tedanjih vojakov, in sicer južnovietnamskih Marines. Učil se je načinov boja, kako preživeti na izredno težkem terenu, ko imaš opravka z zelo dobro usposobljenim in opremljenim sovražnikom. Kar je vendar bolj pomembno za njegovo bodočo kariero – se je učil, kako takim ljudjem poveljevati. Med pridobivanjem tistih zelo pomembnih izkušenj ni ga motila niti malarija, griža, niti zlatenica in mononukleoza, ki se jih nalezel med bivanjem z vietnamsko četo marines v džungli. Čeprav je zdravljenje trajalo precej dolgo, se je Tonetu Zinni uspelo vrniti v Vietnam leta 1970. V bistvu samo zato, da bi ga kmalu ranili, toda se je njegova želja uresničila. Nato so bili kratki ali dolgi pristanki, med drugimi na Okinavi, kjer se je Zinni srečal z rasno segregacijo in gangi, ki so delovale v Ameriških oboroženih silah v sedemdesetih. Moral se je tudi soočiti, kot poveljnik varstvenih sil, z valom narkomanije, ki je dopolnila obliko prave demoralizacije ameriške družbe iz tistih let. Bralcu bo omogočeno tudi spremljati Zinnija v

Prevod: Marta Oziębłowska

pO Force

Under the burlap

U n d er th

e Bu r lap Pred vami še ena predstavitev tiste specifične profesije kot ostrostrelstvo. Na naslednih straneh boste našli obsežno Dexterjevo recenzijo replike VSR-10 G-Spec Tokyo Marui. Tako kot ponavadi, lahko spoznate opis popravila omenjene replike ter nekaj trikov, ki izboljšajo moč TM replike. Gostili bomo tudi osebo, ki je prišla v zgodovino ostrostrelstva. Tokrat bo to desetnik Rob Furlong, katerega rekordni strel na daljavo 2430 metrov, je presegel šele Craig Harrison, ki smo ga predstavili v prvi številki. Uživajte v branju!

pO Force

Under the burlap

VSR 10 G-Spec TM

VSR 10 G-Spec TM je bila moja prva originalna replika. Razen če se všteva v originalne izdelke STTI... Kupil sem jo leta 2007, rabljeno, dvoletno, v skoraj popolnem stanju. Še vedno imam sentiment do tiste replike. Razloge za mojo naklonjenost VSRju, upam, da bo razložil ta članek, v katerem bom poskusil čim bolj podrobneje opisati popravilo replike. Opisal bom vse prednosti, slabosti in muhe replike mojega prilubljenega proizvajalca. Priložene slike prikazujejo prav mojo repliko, ki sem jo sicer prodal, je večkrat spremenila lastnika, toda usoda je naklonila, da je prišla naposled v moje roke, in sicer v servis. Slike si lahko ogledate zahvaljujoč sedanjemu lastniku replike – kolegu Oleskiemu iz www.wmasg.pl. No, pa začnimo. e vem točno, kdaj je VSR prišla v ponudbo Ma- Modele, ki sem jih naštel, so čez nekaj časa prenehali rui, ampak je že v katalogu iz 2004 leta. Vzpore- proizvajati in šele pred kratkim je TM uvedlo »drugo dno so bili proizvajani trije modeli VSR: Pro Sniper, verzijo« VSRja, in sicer nekoliko izboljšani, predvsem različica brez raila za montažo, ampak z mehanskimi od zunaj, različici merilnimi napravami in cevjo 430mm, ki se oži proti G-pec in Pro Sniper. Trenutno sta na voljo pri projiustju; Real Shock model, najmanj popularni, v ohišju zvajalcu. iz snovi, ki imitira les, z uteži na batu, ki naj bi simulirale odsun, ter močnejšo vzmetjo, ki naj bi, ne glede PS in RS različici sta po vzoru (ker nista natančni rena uteži, dodala 300 fps.; zadnji izmed proizvajanih pliki) na Remington 700. Različica modelov je bila opisana v tem članku – različica G- G-spec je nekaj v stilu avtorske variacije na m700. -spec. Razlikuje se od dveh ostalih verzij v nekaj podrobnostih, ki govorijo v njen prid: drugačna ročica zaklepa, pod kotom 60 ne pa 90 stopinj, kar poenostavi repetiranje z nameščenim optičnim namerilnikom. V paketu dobimo tudi raili za montažo namesto mehanskih merilnih naprav, zunanja cev pa ima enak premer po celi dolžini, in sicer 30mm. Poleg tega nam proizvajalec ponudi k repliki razbijalo poka s premerom 37mm namenjeno repliki. Slabosti v primerjavi z drugimi različicami? Zagotovo notranja cev. Samo 303mm je definitivno premalo za ostrostrelsko repliko. Poleg tega, replika brez nameščenega razbijala izgleda kot... sawn-off shotgun. Razbijalo ima netipičen navoj – 17mm, desni, tako da za priklop drugega zahteva vmesnik. A o tem malo pozneje.

V stocku replika ima ok. 300 fps. In pri svojih 300 fps-ih strelja na neverjetno razdaljo. Res, replike, ki bi streljala tako daleč pri 300 fps-ih, še nisem videl. Vendar pa za ostrostrelsko puškoto ni dovolj. Replika je tudi ena najbolj tihih vzmetnih replik, ki sem jih kdaj slišal. Gotovo tudi po zaslugi razbijala odlične kvalitete, ampak tudi ene podrobnosti v obliki palice štrleče iz glave bata, ki ob koncu svojega premika naprej zapira ustje glave cilindra in hkrati zapira tudi pot zraku. Rezultat tega je povečan pritisk pred batom, ki nato rahlo zavira preden udari po glvai cilindra. Na batu se nahaja tudi gumi

namen so obroči, ki so v kompletu s hop-up gumico. Treba je tak obroč samo razrezati, zarez lahko izpiliti s pilico in naložiti: V stock različici lahko doda 30 fps-jev. V tuning različisah lahko doda celo 100 fps-jev, tako da je razlika ogromna. Seveda, skupaj s čiščenjem celote in uporabo ustreznih maziv. Predstavljena na sliki HU gumica je tista namenjena VSRju in plinskim TM replikam proizvodnje KH head, s trdoto 55 RH. To je definitivno najboljša gumica za VSR, ki sem jih kdaj imel v rokah. Druge, kot je npr. vijolična gumica (Nine-Ball) sploh ne zavrti kroglice, ker je trda kot kamen. Firefly gumica za VSR (Hard tip) spet zavrti kar dobro, ampak ne tesni ravno dobro. Cevi pri VSRju niso zamenjlivi z AEG in je treba kupiamortizer. Nastavitev hop-up-a je preprosta in ne zahti namenske. Takšne cevi proizvajajo: Laylax (303mm, teva ključa. Nastavitev poteka s pomočjo drsnika, ki je 430mm, 555mm), KM Head (430mm) ter PDI nameščen na levi strani cevi. (303mm, 430mm, 554mm). Seveda, najboljše so PDI cevi, vendar niso vredne svoje cene. Takoj za njimi, in Tuning tega modela je zelo prijeten, saj je primeren za veliko cenejši, so Laylax cevi, torej najbolj popularne popravilo. Tuning svojega modela sem delal na obrocevi za ostrostrelke (ne pozabimo, da je Layax isto kot ke, od časa do časa sem kupil kak del replike. Zakaj? Iz Prometheus). Takoj za LL bi pa uvrstil KM Head cevi. več razlogov, ampak o tem bom povedal malo kasneje. Ampak dodati moram, da so razlike med temi cevmi zelo majhne in težko opazljive. Lahko tudi pritrdimo Cilinder je v tem modelu nerazčlenljiv, in v resniv VSRju cev iz standarda AEG, ampak to zahteva poci takšen naj bi bil po zamislih projektantov. Zaradi pravilo HU komore in brez stružnice ne bomo dosegli strogih predpisov glede orožja na Japonskem, replike dobre tesnilnosti – treba je izstružiti dodatni utor na ne smejo imeti več moči kot 300 fps., ter njihovo poobodu cevi, v kateri gre ovratnik HU gumice. Laylax pravilo ne sme biti zelo enostavno. Tako, na primer, proizvaja »tesnjene« komore za VSR, ki sprejemajo do danes TM zobniki niso precej trpežni, toda so zelo AEG cevi, toda je močno odsvetujem. Izgubimo »makvalitetno izdelani. Podobno je z VSRjem. A vrnimo gijo« HU komore, v zameno pa dobimo možnost za se k temi. namestitev cevi ter povsem netipično HU gumico srePovezava glave cilindra s samim cilindrom je blokiradnje kakovosti, ki je ni mogoče zamenjati za kaj druna s klinom. Ta klin ni prehoden, to je ne štrli na drugega. Tesnilnost se poveča, vendar manj kot pri prej gi strani. To onemogoči, da se ga odbije. Torej prva opisanem popravilu. Z eno besedo – ni vredno. stvar je, da se ga razvrta. S prebijalom je treba naredi vdolbino na sredini klina. Nato je treba s pomočjo vrSprožilni mehanizem pa je v VSRju totalni poraz. Utrtalnika, pri majhnih obratih, z ostrim svedrom, počasi jevalo bata in površina na batu, na katero je pritrjeno, razvrtati klin. Sveder mora imeti 3,5mm v premeru sta pod kotom 60 stopinj glede na os cilindra (in sicer in se mora vrezati na približno 2mm. Nič več. Po tem os, v kateri deluje sila napete vzmeti), ne pa pravokopostopku glavo cilindra lahko preprosto odvijete. tno, kar povzroči da je bat, medtem ko je napet, pritiskan proti vrhnje steni cilindra. V stocku z vzmetjo to V sredini se nahaja bel, plastičen bat, vzmet in vodilo. ni problem, ampak koliko je močnejša vzmet, toliko Na žalost je izdelano tudi iz plastike, v obliki iksa, ne je ta sila večja. Pri m150 zaprtje zaklepa zahteva več pa polno, okroglo. Celota ni precej močna, toda za zasile kot repetiranje! O tem, da v stocku deli sprožilnečetek zdrži. Za zdaj priporočam samo mazanje. ga mehanizma ne zdržijo več kot m130, sploh ne goPDI ne proizvaja komor za VSR, tako da je velik provorimo. Preprosto dolg, ozek in tanek element podprt blem z ustreznim tesnjenjem. Po mnogih poskusih in na obeh straneh, na katerega na sredini deluje velika potem, ko sem prebral veliko strani o VSRju, končno sila usmerjena pravokotno MORA počiti. Rešitev je, sem prišel do pravilne rešitve. Potrebujemo obroč iz da kupimo te elemente izdelane iz jekla, vendar je to, plastike ali kovine, z zarezi na obodu. Kot nalašč za ta 59

pO Force

Under the burlap glede prej opisani pomanjklivosti, nesmiselno. Konec koncev bi uničilo tako bat kot tudi cilinder. Treba je kupiti Laylax Zero Tigger. Paket ZT je fenomenalno izdelan in odlično deluje, podobno kot je bilo pri tunningu warrior, ki sem ga obravnaval v prejšni številki. Vendar obstaja ena majhna razlika. Še vedno mi ni jasno, kaj je napeljalo inženirje iz Laylaxa pri načrtovanju delov za VSR. Zadeva je naslednja. Laylax proizvaja za ostrostrelke dele v proizvodnih »paketih«, ki so namenjene določenim modelom. Deli namenjeni za VSR so tisti iz serije PSS10 (Perfect Sniping System 10, in sicer 10 za VSR). Zdaj se pozanimamo za: vzmeti, ZT paketi ter vodila za vzmeti. V stocku vodilo vzmeti ima premer 7mm, vzmeti in bat sta mu prilagojena s svoimi premeri, tj. vzmet ima v srednini približno 8mm, izven pa približno 10mm. Bat ima noter približno 11mm. Deli Laylaxa: Vodilo ima enak premer, torej je v redu. Enako vzmeti, ker so prilagojene vodilu in imajo dimenzije približno enake kot stock. Vendar pa bat, ki ga dobimo v paketu, je prilagojen vzmetem z večjim premerom, kot so v aps96/aps2/m24, torej ima v sredini več kot 13mm. Seveda ga lahko uporabimo, toda rezultat bo hitro upogibanje vzmeti in njeno slabo delovanje. Brez smisla, kajne? Še posebej, da LL ne prodaja ZT posebej. Potem bi bat lahko kupili ločeno. Tako pa – dobimo ničvreden predmet, ki ga lahko le vržemo stran. Montaža sprožilnega mehanizma vendar pa ne predstavlja nobenih težav. Vodilo. V stocku zdrži vzmet m150, začasno. Kakorkoli že – je treba zamenjati. Vodilo za VSR, ki ga proizvaja LL, je eno redkih vodil za ostrostrelke, ki ima kroglični ležaj, vodilo ni se odvija, in ležaj ne poka. ČUDEŽ! Ničesar mu ni mogoče očitati, sodeluje vključno z vzmetmi m190. Z močnejšimi nisem probal. Bistveno izboljša tudi delovanje, minimalno poveča količino fps-jev, tudi minimalno poenostavi repetiranje in poveča trajnost vzmeti. Vredno si je o tem zapomniti, ker vzmeti za VSR proizvajata samo PDI in LL. PDI vzmeti so ničvredne in nanje lahko takoj pozabimo, ostajajo samo LL vzmeti, ki na žalost niso zelo odporne.

tujih trgovinah za DOBRIM batom, ali pa mora iti k stružničarju z vnaprej pripravljenimi risbami. Druga možnost se zdi najboljša, ker sami odločamo o tem iz kakšnega materiala in kakšnih dimenzij bat želimo imeti. Pri projektiranju bata je treba nameniti pozornost takšnim podrobnostem kot so: usklajenost zunanjega premera bata s cilindrom (0,1mm prostora je najbolj), vzdržljivost, nizka teža, usklajenost notranjega premera s premerom vzmeti (0,3mm oz. 0,5mm prostora, odvisno od sile vzmeti). Z modifikacijo posameznih parametrov lahko pomembno vplinemo na zmogljivost, delovanje, zanesljivost in trajnost. Vredno je hkrati z batom projektirati in izdelati cel komplet, in sicer bat skupaj z glavo cilindra. Kot je videti na sliki, takšna glava je opremljena v lijak, ki minimalno poveča količino fps-jev. Vendar pa lijak ne sega do roba glave cilindra, zaradi česa je površina trčenja glave bata z glavo cilindra velika, kar dobro vpliva na zanesljivost ter ponudi priložnost za namestitev npr. gumice v vlogi amortizerja. Druge spremembe glede stocka so: povečanje zunanjega premera konice za 7mm, kar povzroči drastično povečanje tesnilnosti; povečanje zunanjega premera na 5,5mm, kar povzroči lažji pretok zraka, s čimer povečanje fps-jev; dodanje enega vijačnega utora za bolj varno namestitev v stock cilindru. Očitno je, da je treba bat v fazi načrtovanja prilagoditi taki glavi, npr. zavor n a b a t u mora biti daljši in debelejši (5,2mm). Cilinder v stocku lahko pustimo, ker zdrži vzmeti do m170 brez nobenih težav. Vendar zamenjava zagotovo pride v korist. Seveda zamenjava z LL, čeprav PDI cilindre proizvaja enako dobre. V prid LL govori tefloniranje. Če je bil naš cilinder pred montažo ZT paketa v uporabi z močnimi vzmeti (m120 in več), ga je smotrno zamenjati, ker verjetno v sredini cilindra, na njegovi zgornji steni, sploh ni več pristnega kroma.

Puška, po mojem mnenju, izgleda čudovito z Harrisovim bi-podom, oz. z njegovo kopijo, ter nameščenim na adapter razbijalom poka 40x335mm King Arms. Seveda, odvisno od želje in okusa. Vredno je omeniti še eno mamljivo možnost. Če imamo različico G-spec, pa bi radi, da bolj spominja na klasično puško Omenjeni bat je velik problem za nekoga, ki noče (tj. z dolgo cevjo), je vredno razmisliti o nakupu dolge, pustiti noter originalnega LL. Prisiljen je brskati po jeklene, zunanje cevi Deep Fire 700mm, ki ima čisto

na koncu vgrajeni majhni dušilec poka. Takšna zunanja cev omogoča namestitev notranje cevi do 550mm, kar zagotavlja njeno stabilnost. Če želimo uporabiti majhni, vgrajeni dušilec tiste cevi montiramo precizijsko cev dolžine 430mm. Vredno je tudi omeniti, da je tista cev končana s pokrovčkom, pod katerim lahko najdemo navoj, enaki kot v stock cevi. Omogoči nam to namestitev originalnega razbijala, oz. vmesnika po lastni presoji. Puška z cevjo in originalnim razbijalom, na žalost oz. na srečo, ima 138cm dolžine, kar močno odvrača od njene uproabe. Toda možnost še zmeraj obstaja. Lahko povečamo težo replike, saj njeno kopito ni tako debelo in vzdržljivo kot npr. v M24 CA. Prav to je tudi slaba stran puške – je lahka in kopito je iz tanke, čeprav trpežne plastike. V sredino plastičnega kopita lahko vložimo in

- Vodilo vzmeti LL - Vzmet LL m170 - ZT LL

S takšnim paketom, ob pravilni montaži in mazanju ter ravnanju po navodilih opisanih v članku, pod pogojem, da sta bat in glava cilindra ustrezno oblikovana, naj bi se izhodna hitrost gibala okoli 600 – 650 fps. Odvisno o d sreče in zavedajoč se, da LL vzmeti, za razliko od Guarderjevih, nimajo znižanega oštevilčenja. To je zagotovo najbolj dovzetena za popravilo airsoft puška, s katero sem se srečal. Ni najbolj poceni, vendar pa zagotavlja maksimalno zmogljivost ob določeni prilepimo npr. vzmeti. Če bi me kdo vprašal, katero repliko priporokosi svinca. Noter čam ostrostrelcu, bi rekel VSR 10 G-spec. lahko damo tudi pesek v vrečkah, prazni prostor pa lahko izpolnjimo z gobico za stabilnost. Jacek Reiter vel Dexter Tako sem naredil s svojo repliko – ta ideja se je izkazala odlična. Pri jekleni cevi, je predvsem opazno, da je replika neuravnotežena – teži proti sprednji strani. Pri stock cevi pa je prelahka in jo je treba dodatno obremieniti na obeh koncih hkrati. Do neke mere pomaga dvonožec – tehta nekaj kilogramov. Če to ni dovolj, lahko vložimo v prostor med zunanjo in notranjo cevjo majhne kose svinca, ali še bolje svinčene šibre, ali ribiški uteži in jih prelijemo z epoksidno smolo (ali z drugim leplilom), da bi preprečiti ropotanje balasta. Skratka: seznam delov potrebnih za popolno popravilo puške izgleda nekako takole (zaporedje – od ustja cevi): - Opcionalno razbijalo poka (z vmesnikom) - Precizijska cev, namenjena LL VSRju (dolžina odvisna od okusa, dimenzije razbijala itd.) - Hop-up KM Head gumica - Glava cilindra (dodelana) - Bat (dodelan) - Cilinder (opcionalno LL ali PDI) 61

pO Force

Under the burlap

Shema m

Nato iz silka (trpeĹžnost 2,3 kg, torej tanek) zanko in jo nataknemo na gumico.

Za zaÄ?etek montiramo cev vertikalno. Nataknemo gumico.

montaže HU gumice v VSR

) naredimo

Pripravimo izrezani plastični obroč.

Zategnemo tako, da ne bi razrezali gumice in naredimo vozel. Vozel naj bi bil nameščen stransko. Na levi ali na desni strani, na pa na zgornji ali spodnji.

Nataknemo na gumico in vse montiramo. Prevod: Marta Oziębłowska

pO Force

rob furlong

Robert Furlong in vroče petdesetke

Aprilsko sonce na gorskem, puščavskem območju Afganistana, je žgalo močneje kot ponavadi. Vročina je bila neznosna predvsem za ljudi kot desetnik Robert Furlong, ki so čepeli v pozicijskih enotah z obrazi naslonjeni na kopita ostrostrelnih pušk, opazovaje kakršnokoli sovražnikovo aktivnost. Pogosto je bilo prav od njih odvisno življenje vojakov, ki so bili pošiljani na patruljo v tisto nedostopno, neprijazno okolico. Še ena, razgreta v ostrih sončnih žarkih, krogla vstopi v McMillanovo sprožilono komoro. Cilj: bojevniki Al Kaide. Razdalja: 2500 metrov. Strel.

arca 2002 v dolini Shahikot je prišlo do spopada, ki se je s krvavimi črkami vpisal v zgodovino vojaštva. Ameriško poveljstvo je takrat pognalo operacijo Anaconda, ki je imela za cilj likvidacijo poti, ki so jih uporabljali uporniki za prevoz orožja in streliva, ter odpraviti toliko bojevnikov Al Kaide in Talibanov, kot je le mogoče. V operacijo so bili vključeni ostrostrelci iz 3. batalijona kanadske lahke pehote princese Patricije (3 rd Battalion Princess Patricia’s Canadian Light Infantry). Med njimi je bil tudi desetnik Furlong, ki je zasedel eden od ostrostrelskih položajev, skupaj z naddesetnikom Timom McMeekinom, ki je bil tistega dne v vlogi opazovalca. Bilo je zgodaj popoldne, k o sta opazila tri moške, ki so se plezali po nasprotni steni v smeri nameščenega visoko v gorah gnezda težkega minometa. Kratek pogled dveh Kanadčanov, podkrepljen z rahlim prikimavanjem, je presodil usodo vseh treh. McMeekin je posegel po daljinomerju, da bi ocenil razdaljo do cilja. Po njegovi oceni je bilo 2400 metrov – veliko več nad učinkovit doseg njihove težke ostrostrelne puške. Toda so se pogoji pri ocenjevanju učinkovitega dosega njihovega McMillana malo razlikovali od tistih, ki so bili tistega dne v dolini. Kanadska ostrostrelca sta bila na skoraj 3000 metrih nadmorske višine, kjer je bil zrak tudi veliko bolj redek, kot v navadnih pogojih. Redek, kar pomeni, da povzroča manjši upor na izstrelek. In tudi ta ni bil ravno standardni, ker so med operacijo Anaconda Kanad-

čani izstrelili vse strelivo kalibra 12,7 mm (0,50 cal), ki so ga vzeli s seboj iz baze. Namesto njega so dobili ameriško strelivo, ki je imelo malo drugačne lastnosti. Kot je kasneje rekel desetnik Furlong, ameriška krogla je letela veliko dlje, kot njihova. Vzrok za to je bila balistična oblika same krogle in hitrejše izgorevanje mešanice smodnika med strelom. Skoraj takoj, kot se spominja Rob Furlong, sta ostrostrelca 3. batalijona opazila, da se je povečal doseg in natančnost njunega orožja. To jima je potem omogočilo oddati strel na tako neverjetno razdaljo. Da bi še bolj povečati doseg puške, sta uporabila stari tirk, ki ga pozna večina strelcev. Uporabila sta sonce, ki v tem letnem času na višini 3 km žari res močno, da bi razgrela mešanico smodnika v krogli. Izstrelek, ki sta ga porinela v komoro, je bil skoraj vroč od toplote aprilskega sonca. Razdalja do cilja, ki je postal eden od bojevnikov, je bila prevelika, da bi popolno nastaviti namerilni križ. Furlong je nastavil maksimalni odklon, ki je bil le mogoč, in je vračunal razdaljo, razliko v višini, ter tri vetrovi z različnih strani. Bilo je zanj jasno, da bo moral dobro izračunati. Moral je slediti z namerilnim križem kar za štiri pikice Mil-Dota pred ciljem, ki je bil bojevnik z RPK mitraljezom – najbolj nevarnim orožjem v rokah majhnih uporniških skupin. 26 letni desetnik Furlong se koncentrira na cilj. Vdih, izdih, vdih, izdih. Mirno spremlja cilj in previdno pritisne na McMillanov sprožilec. Nagne glavo nekoliko proti McMeekinu, da bi se prepričati, ali je zadel. Rahlo odkimavanje opazovalca mu pove vse. Iskaže se, da je naboj zadel malo nižje v peščeni rob pečine. Še enkrat. Isti izurjeni gibi. Umirjeno dihanje. Sprostitev. Koncentracija. Strel. Tokrat je naboj bolj natančen. Pravkar je raztrgal sovražnikov nahrbtnik. - Stand out – Furlong sikne skozi stisnjene zobe. Že ve, kaj je naredil narobe. Namesto da bi enakomer-

no pritisnil sprožilec s previdnim in hkrati odločnim gibom, tako da bi bil pritisk na celotni površini sprožilca enak, malo je spremenil smer pritiska. To je bila napaka, ki je na tej razdalji zaznamovala razliko med nahrbtnikom in bojevnikovim srcem. Nekaj sekund zatem je bil v zraku naslednji naboj. Pot do cilja je premagal v malo več kot štiri sekunde, tokrat je zadel v trup nasprotnika in mu raztrgal črevesje. - Mission accomplished.

Prevod: Marta Oziębłowska

pO Force

rob furlong

Tac-50 McMillan, ki ga proizvaja McMillan Bros. Rifle Company v Phoenixu, je težka ostrostrelska puška za uničevanje vozil in vojakov sovražnika. Model, ki je trenutno na voljo na trgu, temeli na prejšnjem, ki se je prvič pojavil v 80-ih letih. Od leta 2000 je glavna težka ostrostrelna puška Kanadske vojske.

Tehnični podatki: Kaliber: 12,7 mm (0,50 BMG) Dolžina: 1448 mm Dolžina cevi: 736 mm Teža: 11,8 kg Sistem polnjenja: nabojnik s petimi naboji

Ostrostrelska oboro탑itev McMillan Tac-50 v uporabi Kanadske vojske.

fot. www.mcmillan.com

pO Force

w bastępnym numerze

Jacek “Dexter” Reiter

Marta Ozieblowska

Urednik področja Under the Burlap. Lubitelj vzmetnih pušk. Rojen ostrostrelec, ampak igra CQB. Tapravi za OpForce.

Slavistka po izobrazbi, privržena vsemu, kar je slovansko. Izzivov, tudi airsoftovih, se ne boji.

Marcin “Mirra” Dudojc

Malgorzata Dobecka

Airsoft manijak od leta 2004. Je tudi lubitelj čaja ob petih popoldne in vsega britanskega.

Romanistka, ljubiteljica sredozemske kuhinje, proze Melchiora Wańkowicza, ter zgodovine in kulture poljskega vzhodnega ozemlja v času II Republike.

Michal “Magnus” Kasinski Urednik angleške izdaje. Do nedavnega prebivalec Britanskih otokov. Prodal je svojo dušo specialnim silam. Ljubitelj enot GROM in SAS. Pawel Fabisiak Urednik nemške izdaje. Velik oboževalec zgodovine, predvsem tiste iz obdobja druge svetovne vojne. Ljubitelj planinarjenja in plezanja. Andrzej Walaszek Urednik bolgarske izdaje. Strasten militarist in zgodovinar. Novorojen airsoft navdušenec.

Joanna Bartz Urednica ruske izdaje. Ljubiteljica slovanske duše in filma. Nemirna duša, ki hlepi po znanju.

V naslednji številki:

W następnym numerze między innymi:

V naslednji številki boste lahko preberali marsikaj o Nizozemski vojski. Pozanimali se bomo predvsem za specialne enote tiste evropske države, v glavnem se bomo osredotočili na mornariške sile – glede na nizozemsko tradicijo in stoletne izkušnje v bojevanju na morju. V četrti številki boste našli test uniforme Nizozemske vojske v primerjavi z drugimi uniformami različnih svetovnih armad. Seveda v številki boste našli tudi naslednje Dexterjeve članke, ki prikazujejo najbolj zanimive ostrostrelske in plinske replike. Predstavili vam bomo tudi eden najbolj zanimivih projektov predelave ostrostrelske replike ter njenega lastnika. Pričakujte naslednjo številko OpForce Magazine. Ne pozabite, da se vedno lahko pridružite ekipi OpForce Kontakt: Magazine. Če ste ljubitelji vojaštva, iamte kaj zanimivega povedati o vojski, airsoftu itd., pišite nam na naslov: tomasz.niwinski@opforcemagazine.com. K glavnim nalogam sodelavca štejejo: * pisanje člankov na določeno temo * iskanje informacij * pridobivanje informacij v intervjujih * priprava člankov skladnih s temo naslednje številke * skrbnost pri pripravi člankov z zanesljivimi in natančnimi podatki Od sodelavcev pričakujemo: * neodvisnost in pobudo pri doseganju ciljev * učinkovitost in doslednost pri delu * analitično mišljenje in logično sklepanje * odgovornost in sposobnost komuniciranja * dobro organizacijo lastnega dela * ustvarjalnost in nekonvencionalne ideje * sposobnost dela v skupini in pod pritiskom * znanje paketa Open Office * strast in znanje o vojaštvu oz. airsoftu * strast do pisanja

Uredništvo: Urednik: Tomasz Niwiński tomasz.niwinski@opforcemagazine.com Urednik področja Uder the Burlap: Jacek Reiter dexter@opforcemagazine.com Reklama: reklama@opforcemagazine.com Newse: news@opforcemagazine.com Konkurse: konkurs@opforcemagazine.com

Lepo bi bilo tudi: * če ste že kdaj objavili članek na temo vojaštva oz. airsofta * če imate izkušnje s področja pisanja člankov * če ste študenti humanističnih fakultet (novinarstvo, filologija, zgodovina itd.) Ponujamo: * možnost sodelovanja v zanimivem projektu * možnost za pridobivanje mednarodnih izkušenj * možnost stalnega sodelovanja