KREPIMO HVALEŽNOST

SAMO ENA JE MAMA …

Naša družina

Mi smo družinica, radi se imamo, smo zabavni in prijazni in radi se igramo.

Skupaj si pomagamo, ker smo veseli, si pripovedujemo razne stvari. Tjaša Sodin, 3. d

Moja mamica ima rjave lase. Je velika. Njeni lasje so kratki in rjavi. Tudi oči ima rjave. Je učiteljica. Uči slovenščino. Lika, kuha, hodi na telovadbo. Njeno veselje je, da gre na sprehod. Vsak dan dela z mano nalogo. Rada jo imam, ker lahko, ko pridem domov, gledam risanke. Najraje z njo gledam filme. Varja Vampelj, 2. d

Moja mamica je velika. Ima modre oči. Lase ima kratke in rjave. Ko gre delat, se uredi. Dela v Merkatorju za čistilko. Doma čisti in kuha. Njeno veselje je, da se z mano pelje s kolesom in ko jaz pomijem posodo. Vsak dan mora delati za službo. Rada jo imam, ker mi pusti gledati risanke. Leila Tralješić, 2. d

Moja mamica je velika. Ima dolge, skodrane, rjave lase. Oči ima velike in lepe. V trebuhu ima dojenčka, zato doma opravlja domača opravila. Najraje gleda Umore na podeželju. Vsak dan me zbudi in mi pripravi zajtrk. Rad jo imam, ker mi pomaga. Z njo bi vsak dan gledal risanke. Maj Grom, 2. d

Moja mami je velika. Ima rjave oči. Lase ima svetle in skodrane lase. Rada se naliči. Dela na daljavo. Veliko kuha. Najraje se igra z mano in Maksom. Vsak dan me posluša, ko igram klavir. Rada jo imam, ker mi vedno pomaga. Najraje se stisnem k njej. Hana Koželj, 2. d

Moja mamica ima zelene in rjave oči. Je velika. Lase ima temno rjave. Rada se ureja, telovadi in kuha. Najraje se igra z mano. Vsak dan z mano ustvarja. Ker mi vedno pomaga, jo imam rada. Všeč mi je, kadar se skupaj učiva. Melanni Nared, 2. d

Moja mamica je velika. Ima modre oči. Lasje ima dolge. Rada se našminka in uredi. Skrbi za dojenčka. Dela v Hoferju. Z mano gre rada na sprehod. Mami me posluša, ko berem. Imam jo rada, ker mi pomaga. Maša Magajna, 2. d

MAMA Mama je nekdo, ki te tolaži. Pogreša te že v eni minuti, ker njen otrok si.

Mama je tista, ki joka, če narediš kaj slabega, in joka še bolj, če narediš kaj dobrega.

Moja mami je kot vreme, jaz pa sem seme. Brez sonca in dežja zrasti ne bi mogla, ne bila bi zdrava in lepa roža. Zaradi njene topline in ljubezni rastem vse višje.

Ob koncu res posebnega leta 2020 so si učenci 7., 8., in 9. razredov v okviru pouka slovenščine ogledali 3 kratke filme na temo hvaležnosti, potem pa zapisali, za kaj so hvaležni oni …

Hvaležna sem, da imam družino, ki mi v težkih časih stoji ob strani, me objamejo, kadar mi je hudo. Hvaležna sem tudi, da imam prijatelje, ki me nasmejijo, kadar mi je hudo, ki z mano delajo kakšne neumnosti, ki se mi pomagajo učiti matematiko in ki me vsak dan nasmejijo, ne glede na to, kako slab dan imam. Hvaležna sem tudi za zdravnike, ki nam pomagajo v času epidemije.

Zala Podvršič, 8. c

V letošnjem letu sem hvaležna družini, da me podpira, da skrbi zame, mi pomaga, kakšno stvar razloži, da je ob meni, da mami, oči in jaz kuhamo drug za drugega. Učiteljem sem hvaležna, da se trudijo za vse, da pomagajo, nas učijo, nam razložijo stvari, nas spodbujajo k dobremu delu in nam polepšajo dni ter rišejo nasmeh na obraze. Prijateljem sem hvaležna, da mi pomagajo, da me zabavajo in jaz lahko njih, da se lahko pogovarjamo, sočustvujemo, podpiramo, opominjamo in sodelujemo. Tudi na daljavo.

Katja Anzeljc, 7. b

V letošnjem letu sem hvaležna za dobre prijatelje in družino, ki jo imam.

Pia Aličaić, 7. b

V teh časih smo lahko hvaležni za marsikaj. Vsi preživljamo hude čase in vsi si želimo čim prej iz karantene. Želimo si normalno v šolo, se igrati s prijatelji, iti po nakupih, obiskati sorodnike, iti v galerije in gledališča ali pa se znebiti maske. Zato se moramo držati pravil, da bomo spet lahko počeli vse te stvari. Jaz sem hvaležna, da so vsi, ki mi pomenijo veliko, še zdravi tako kot jaz. Ana Vovk, 7. b

Jaz sem hvaležen za svojo družino, ki me v teh težkih časih podpira in s katero lahko preživljam prosti čas.

Žan Luka Krnc, 7. b

Letos sem lahko hvaležen, da se nisem okužil s koronavirusom.

Tristan Čeh, 7. a

Hvaležna sem za svojo prekrasno družino, hvaležna sem za topel dom in tople obroke ter za zdravje moje družine in mene.

Ula Gmeiner, 2. c

To leto ni bilo ravno najboljše, saj se je zgodilo veliko slabega, a ravno v teh časih mislim, da smo lahko hvaležni za svoje družine in prijatelje, ker gremo vsi čez isto izkušnjo. Mislim da je lepo, da ti nekdo stoji ob strani.

Lana Golob, 9. c

Jaz sem hvaležna za družino in prijatelje. Hvaležna sem tudi za zdravje, ki je v teh časih zelo pomembno.

Neja Zaletelj, 9. c

V tem letu sem lahko hvaležna za vse lepe trenutke, ki sem jih doživela z družino in prijatelji, za dobro zaključeno šolsko leto in za vse tekme, na katerih sem bila uspešna.

Zarja Urek, 8. c

Hvaležna sem za družino, toplino doma in zdravje.

Kaja Kukec, 9. c Lahko sem hvaležna za vse prijatelje ki mi stojijo ob strani, in za družino. ki me podpira.

Zala Elikan, 9. c Hvaležna se za vse lepe trenutke, ki so se mi zgodili v letošnjem letu.

Lina Sedevčič Hostnik, 7. b

Hvaležna sem za prijatelje, družino, dom in za vse, kar imam.

Ana Lukan, 7. b

Hvaležen sem, da imamo dovolj hrane, dom in da pri nas ni vojne.

Matevž Račič, 7. b

Hvaležen sem, da smo jaz, mami, oči, babi in dedi zdravi in da lahko preživljamo vse dneve skupaj, sicer letos nekoliko drugače. Upam, da bo naslednje leto spet vse po starem.

Maj Lovšin Šurbek, 7. b

Hvaležen sem, da se kljub covidu-19 lahko šolam. Hvaležen sem tistim, ki mi omogočijo šolanje na daljavo.

Bert Zorčič, 7. a

Hvaležna sem za pogoje, ki jih imam, družino, prijatelje in za vse stvari, ki jih imam.

Sara Stefanija, 7. b

V letošnjem letu sem zelo hvaležen celi družini, ker me vedno podpira pri športu, šoli in povsod drugje. Zelo sem vesel, da imam tako družino, da se lahko vedno, če imam kakšen problem, obrnem nanjo. Hvaležen sem tudi stricu od moje mame, da je letos med poletnimi počitnicami hodil z mano na šolsko igrišče in igral košarko. Vesel sem, da smo se letos v sedmem razredu spet videli. Najbolj všeč pa mi je, da se v šoli letos bolj združimo. Sedaj smo boljši prijatelji in ne družimo se več tako veliko po skupinah kot lani. Fantje se sedaj družijo tudi s puncami in obratno, kar mi je zelo všeč, da se vsi iz razreda ujamemo in smo kot pravi razred. Vesel sem, da imam tako mamo, da si vedno vzame čas zame, če kaj potrebujem, in mi pomaga, če potrebujem pomoč pri šolskih nalogah. Vesel sem tudi (in ne samo jaz, tudi drugi iz razreda), da imamo Vas za razredničarko.

Jaka Podvršič, 7. a

Čeprav se je v tem letu veliko slabih stvari zgodilo, sem vseeno hvaležna vsem učiteljem in učiteljicam, ki so nas učili in nas še bodo. Hvaležna sem tudi, da sem v tem letu ostala zdrava in nisem dobila korone.

Loana Miller, 9. b

Hvaležna sem, da imam čudovite prijatelje in družino ter da na tem svetu obstajajo dobri ljudje.

Ajna Mujić, 7. a

Hvaležen sem za zdravje, družino, prijatelje in za šolo na daljavo.

Mark Kramar, 7. b

Hvaležen sem za, da imam žive bližnje sorodnike, da imam streho nad glavo, da imam vsak dan za jesti, da imamo pitno vodo, da me ne zebe, da imam oblačila in da sem tako lep.

Svit Ćivović, 7. a

Pogled skozi mikroskop Luka Todič, 4. b

PRAVICA DO BIVALIŠČA – DELAVNICA AMNESTY INTERNATIONAL PO OGLEDU FILMA KAFARNAUM

Pri pouku slovenščine si včasih ogledamo tudi kakšen film, ki ga povežemo z učnim načrtom. Tokrat smo gledali film Kafarnaum, ki govori o dvanajstletnem dečku Zainu, ki odrašča v revščini v bejrutskem barakarskem naselju. Odloči se tožiti starše, ker sta ga privedla v svet brez varnosti, ljubezni in prihodnosti. Najprej smo se po skupinah lotili plakatov, v katerih smo z asociacijami povedali, kaj nam pomeni dom. Ko razmišljamo o domu, najprej pomislimo na stvari, brez katerih si ne moremo predstavljati življenja. A na svetu so ljudje, ki živijo v pogojih, ki se nam zdijo nepredstavljivi. Verjetno si vsak dan želijo boljšega življenja in si to tudi zaslužijo. Vsi smo ljudje in vsi si zaslužimo enake pravice. Veliko ljudem so najbolj osnovne človekove pravice kršene vsakodnevno in so zaradi pogojev, v katerih živijo, primorani delati stvari, na katere niso ponosni, in se potem počutijo slabo. Vsak človek si zasluži normalno življenje brez trpljenja.

Zoja Nina Garafol, 9. b

Potem smo na pred šolo risali svojo barako. Baraka ni smela biti večja kot 4 krat 4 metre, morala je imeti samo eno okno. Nato nas je 10 skušalo v taki narisani baraki preživeti 10 minut. Nemogoče!

Namen delavnic je bil, da se zavemo, kako srečni smo lahko, da živimo, kakor živimo mi, da imamo dom, svojo sobo, starše, ki nas imajo radi

… Še kako smo dojeli sporočilo! Učenci 9. c in 9. b