EKO KOTIČEK

LIKOVNI NATEČAJ EKOŠOLE

V mesecu marcu 2021 smo v OPB 1. a- razreda sodelovali v likovnem natečaju za kreativne izdelke v okviru EKOŠOLE. Otroci so naslikali doživeto vremensko dogajanje v našem kraju, v Ljubljani. Mentorica: Nasta Tavčar

IZVEDBA NARAVOSLOVNEGA DNE NA DALJAVO: VARUJMO OKOLJE Razredna razstava izdelkov, narejenih na daljavo, učencev 3. d

OB DNEVU MOKRIŠČ SO UČENCI 7. RAZREDOV PESNILI PESMI O NAŠEM PLANETU

Planet Zemlja je naš planet, zato poskrbimo, da raslo bo več kot le cvet. Če odpadov ne bomo metali več v naravo, bo Zemlja imela pravo zabavo. Imeli se bomo fino in gledali v zeleno dolino.

ZAŠČITIMO PLANET Andraž Breskvar

Človek, nisi bolj pomemben Kot ves drugi živi svet, Le da nosiš odgovornost, Da zaščitiš naš planet.

Da razmišljaš in da delaš Zemlji v prid, ne bodi len! Saj tako boš poskrbel, da bo ostal planet zelen.

Zaščitimo brez razlike vse cvetlice in vse trave, vse gozdove in svet gorski, vso naravo in vesolje ter prelestni zaklad morski vode, kopno in vmes tudi naš močvirski svet.

Bojana Marinović

Hej, ljudje! Poglejte Zemljo. Ooo, mi pa na njej živimo.

Dajte no, poglejte jo, pa takoj vidijo smetko. Popravite se, saj bolje to je, če hočemo še stoletje.

In ne pozabite: čistite in pospravljajte, da mokrišč ne uničite. Lahko smo zmagovalci, samo popravite se vi. Anže Amadej Žagar Naša Zemlja je okrogla. Ima veliko vode, sploh pa kadar se stali prvi sneg. Ljudje pa sekamo drevesa in takrat se Zemlji do konca zmeša. Trga jo od bolečin, ko tako ravnam z njo. Z avtom se vozimo in tako tudi manj korakov naredimo. Če še dolgo let bilo bo tako, Zemlja kmalu umrla bo.

To je Zemlja – naš planet, ki pozna jo res ves svet. Ni okrogel in ploščat, temveč je tudi malo zobat.

Res na vsaki strani sveta so hribi, gore in morja. Tukaj tudi hiše stojijo, zato se te divje živali bojijo.

In veš, tudi drevesa živijo, medtem jih pa vsak dan skoraj več kot tisoč umorijo.

Tako jaz vidim naš planet, zato vam priporočim, kako zanj skrbet.

Za umivanje rok papirnato brisačko eno, saj s tem drevo prihranimo.

Porabljaj elektrike čim manj, saj ni treba biti na računalniku cel dan.

To je z moje strani. Upam, da si bil zadovoljen tudi ti, ko si za naravoslovni dan naredil vse. Saj tako se naučiš, kako nekateri poskušajo rešiti svet.

Potrudi se, saj to je naš PLANET! Aleksandra Žerovnik in Neža Jamnik

Naša Zemlja je že veliko prestala. Prej je doživela meteorsko obstreljevanje, zdaj ji težave povzroča onesnaževanje. Ljudje mečejo odpadke v naravo, s tem pa uničujejo rastline in travo.

In za konec, če hočete storiti nekaj za okolje, pojdite v trgovino s svojo vrečko, da bo bolje!

Peter Koren

EN SAM PLANET IMAMO En sam svet imamo, se z naravo poigramo, na njo lepo zaigramo.

Poln je naš svet teh malih čudes, ki lepa so zares.

Mokrišča so lepa res, in polna čudes. Če ne bi bilo preveč smeti, bi JUHU rekli mi.

Še lepša Zemlja bi bila, če vsi z njo ravnali bi, kot sama si želi.

Teodor Strmšnik PESEM O ZEMLJI Onesnaženje Zemlje je slabo vedenje.

Smet za smetjo pa ne bo več lepo.

Gozda več ni, papir pa žari.

Tovarna vse zakadi, narava pa zboli.

Smeti vsepovsod, živali pa ni naokrog.

Zemlja le ena je, mi pa zanjo ne trudimo se.

Sara Stefanija

Tjaša Sodin, 3. d

Aleksandra Paraš, 3. d

NAŠ PLANET

Lep kakor pomladni cvet je ta naš planet. Tiči v črnem vesolju, v praznini, sami tišini.

Ime mu je Zemlja in ohraniti ga, da se bo njegovo ime slišalo še daleč naokoli je naša želja.

Krasijo jo vodovja, gozdovi, puščave, ledeniki ter njeni ostali naravni spomeniki.

Na njej bivajo bitja različnih vrst, ki skupaj sestavljajo življenje. Saj prav to jo krasi, vsaj to je moje mnenje.

Če jo želimo še naprej občudovati, se moramo združiti in ji pomagati.

Vem, da nam lahko uspe ta naš zaklad zavarovati in še naslednje generacije pričakati.

NAŠA ZEMLJA

Zemlja je okrogla, Zemlja je planet. V krožnico je vpeta, kroži spet in spet.

Sonce jo ogreva, veter jo hladi. Dež pa jo namoči, da ne presuši.

Človek jo spreminja, kup dobrin izginja. Da naj pazi nanjo, svet ga opominja.

Hana Mujanović

Ula Urbanija, 5. razred

V sklopu mednarodnega projekta Vrednotenje prečnih veščin na področju naravoslovja, tehnologije in matematike. (Assessment of Transversal skills on STEM - ATS STEM) so se učenci 6. d razreda pod mentorstvom učiteljic Mojce Drašler, Hedvike Kosmač, Andreje Marucelj Strus in Sandre Toni lotili problematike zavržene hrane. Kot rezultat raziskovanj, poizvedovanja in analiziranja je nastala zgibanka, kjer so navedene tudi rešitve problema. Kar skrbno preberite.

TEKMOVALKE ZA CANKARJEVO PRIZNANJE RAZMIŠLJAJO O ONESNAŽEVANJU OB KNJIGI KAKO DOLG JE ČAS MATETA DOLENCA

Največja svetovna problematika, s katero se k sreči ukvarja vse več ljudi, je zagotovo onesnaževanje okolja, narave. Seveda smo naravo onesnaževali že dolgo, vendar se je o tem začelo govoriti in razpravljati šele pred kratkim. Kljub zapoznelemu ukrepanju pa se je zavedanje o škodovanju okolju zelo hitro razširilo, za to pa se gre zahvaliti vsem ljudem, ki se dnevno izpostavljajo, ker jim je mar. Mednje spada tudi pisatelj Mate Dolenc, ki s svojimi deli okoljevarstveno zavedanje približa tudi otrokom in mladini. V knjigi Kako dolg je čas skozi različne zgodbice pooseblja naravo ter živalim in rastlinam da sposobnost govora. Predstavi nam pogled narave na človeka in njegova dejanja, s tem pa nam pomaga razumeti resnost problema. Spomni nas, da kljub našemu prepričanju, da smo smisel tega sveta, je narava tu bila že pred nami in bo morda ostala po nas, če je ne bomo prej uničili. Prepričanje, da smo središče sveta, vodi v nepremišljena dejanja, s katerimi škodujemo naravi in sebi, našim potomcem, saj se bomo z njimi uničili.

April Kotnik, 9. c

Ana Vovk, 7. b

Ljudje smo zelo sebični in po mojem mnenju je to vzrok za onesnaževanje. Ko so gradili tovarne, ljudje niso mislili na škodo, ki jo bo to povzročilo. Že od nekdaj večina dela le za svojo korist in si lasti okolje, kot da bi jim pripadalo. Pisatelj omenja živalske vrtove in meni, da je to tudi neke vrste prisvajanja okolja, saj vzame žival iz narave in jo zapre v kletko. Lahko pa tudi vzamemo naravo od živali, ko gradimo povsod in ne gledamo na okolje, ki je lahko pomembno za ohranjanje nekaterih vrst živali. Včasih tudi za turizem, da bi si ljudje ogledali lepe kraje. A cilj ni, da bi osrečili ljudi, ampak da bi zaslužili denar. Nekaterim je biti bogat najpomembnejše v življenju. Na srečo vsi niso taki, veliko si jih prizadeva za ohranjanje narave in živalskih vrst. To lahko vidimo v črtici, kjer okoljevarstveniki zmagajo proti poslovnežem, ki želijo zgraditi poslovno cono, in zaščitijo vrsto hrošča na barju. S tem nam hoče povedati, da dobro lahko zmaga, če si prizadevamo za to.

Zoja Nina Garafol, 9. b

Saša Adžić, 7. b

Katja Anzeljc, 7. b

V knjigi Kako dolg je čas pisatelj skoraj v vsaki črtici opozarja na onesnaževanje okolja. Ljudje s tovarnami in plini uničujemo atmosfero, ki ščiti pred nevarnimi sončnimi žarki. Če tega ne bomo ustavili, bodo posledice vedno hujše in vedno težje se bomo zaščitili. Nafta v morju uničuje morske živali in rastline, kar lahko povzroči izumrtje morskega sveta. Tudi v naravi je onesnaženje vidno: steklenice, plastenke, plastične vrečke, star papir leži vsepovsod, ob cestah … Ker človek misli le nase, mu je vseeno, kam odvrže smeti … Če se ne bomo spametovali, bodo posledice hude.

Amadea Jordan, 9. d

Ljudje se dandanes premalo zavedamo, kako močne bodo posledice našega nepremišljenega onesnaževanja. Nekateri mislijo, da ves kisik dobimo iz dreves, vendar je tako razmišljanje napačno, saj tudi korale v morju proizvajajo kisik, pa ne samo korale, tudi druge morske rastline. Spominjam se svojega prvega potovanja na jug, čez Sredozemsko morje vse do Egipta. Plaže so bile imenitne. Namesto školjk sem zbirala bele, majhnim kaktusom podobne stvari. Starša sta mi povedala, da so to korale. Zdelo se mi je enkratno, da jih bom lahko pokazala prijateljicam. Šele ta leta, ko se bolj govori o onesnaževanju, sem dojela, da te mrtve korale na plaži niso bile prav nič imenitne in lepe. Morale bi biti živobarvne in polne življenja, v morju, kamor spadajo! Na žalost pa zaradi človeškega poseganja v naravo izumira vedno več živalskih vrst.

Avtor nas skozi oči živali skuša opozoriti na to, da je svet vedno bolj onesnažen. Po mojem mnenju se največ škode povzroči takrat, ko se tanker, poln nafte, prekolje in se vsa nafta zlije v morje. Takrat živali ne morejo dihati, nimajo svetlobe, nekatere pa celo »mislijo«, da se s tem lahko prehranjujejo, vendar nafta zelo škoduje njihovim organizmom in povzroči tudi smrt. Druga oblika onesnaževanja pa je s tovarnami in plini. Povzročili smo že luknje v atmosferi, skozi katere prihajajo strupeni žarki. To škodi živalim, rastlinam in nam. Nekateri ljudje se tega sploh ne zavedajo. Strupeni žarki v preveliki količini slabo vplivajo na našo kožo, plini pa škodijo našim dihalom. Tudi reke in jezera so čedalje bolj onesnažena, kar povzroča izumiranje živih bitij v njih, onesnažujemo pa tudi podtalnico, iz katere pridobivamo vodo za vsakdanjo rabo.

Besedilo: Anja Oven, 9. d Kolaž: Pia Aličaić, 7. b

Ljudje mečemo smeti v naravo vsak dan, te pa ne škodujejo le živalim, ampak tudi nam. Riba, ki jo kupiš v trgovini, je v svojem življenju gotovo jedla plastiko, saj je je polno v morju, in ko ti poješ ribo, si pojedel tudi plastiko. Po tej filozofiji bi lahko vzeli vrečko iz smeti, jo posolili in pojedli … Julija Golob, 9. c

Balon Jakob Horvat, 5. c