![](https://assets.isu.pub/document-structure/210518155454-6f80de14e9cc8cc3132fc161385b0848/v1/da38e01ca3877049c59c556fcd090f64.jpeg?width=720&quality=85%2C50)
12 minute read
FILMI
Jakob Horvat iz 5. c je v času dela na daljavo posnel dve stopmotion animaciji. Potem ko je opravil vse šolske obveznosti, je Jakob vzel v roke svoj mobi, pa ne zato, da bi igral Amongus ali kako podobno »trendi« igrico, ampak je z njim ustvarja. V času dela na daljavo smo spoznali, da računalniki in mobiteli lahko služijo kot učno sredstvo, Jakob pa je dokazal, da so lahko odličen ustvarjalni pripomoček.
https://vimeo.com/536669710 https://vimeo.com/536665770 Mojca Ogrizek Drinovec
Advertisement
FILMSKI USTVARJALCI: KDO JE KDO IN KAKO SODELUJE PRI FILMU?
Filmski ustvarjalci predstavljajo skupino ljudi, ki so potrebni za izdelavo filma. Najbolj očitni in tudi tisti, ki jih vidimo, so seveda igralci. Njihova naloga je, da se globoko poglobijo v vlogo in odigrajo čustveno, kot da se to dogaja njim in ne, kot da samo berejo. Pri nas igralec lahko postaneš po končani Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT). Za igralce so primerni ljudje, ki tekoče govorijo jezik, v katerem igrajo, pogosto pa morajo znati tudi peti in plesati. Eden izmed bolj slavnih ameriških igralcev je Leonardo DiCaprio. Naslednji član filmskega ustvarjanja je režiser, ki skrbi za umetniško podobo in nadzira tehnološko izdelavo, običajno pa je tudi glavna avtoriteta na snemanju. Njegove naloge so: določitev umetniškega vidika filma, nadzor nad vsebino in scenarijem filma, vodenje igralcev, izbira prostora za snemanje, določanje tehničnih podrobnosti
![](https://assets.isu.pub/document-structure/210518155454-6f80de14e9cc8cc3132fc161385b0848/v1/01bd5bf053e6d477c3597a73e2c6aa0e.jpeg?width=720&quality=85%2C50)
1. asistent je človek, ki določa urnike in poskrbi, da je film končan do roka. Velikokrat mu pomaga 2. asistent. Producent ima podobno vlogo kot režiser, le da on skrbi za igralce, ostalo ekipo in denar. Direktorji za izbor igralcev poskrbijo za najem igralcev, po navadi preko avdicij, lahko pa si tudi zamislijo igralca, ki bi bil primeren za vlogo. Scenarist je pisatelj filmskih scenarijev, ter je delo, ki ne potrebuje posebne izobrazbe, a je zanj potrebna velika koncentracija ter dobro pripovedovanje oziroma izmišljevanje zgodb. Kaskaderji so predvsem pomembni pri akcijskih filmih, saj so zamenjave zvezdnikov, kadar se ti nočejo poškodovati. So pa seveda dobro plačani, saj se lahko hitro poškodujejo. Nadzornik scenarijev zapisuje, kaj so že posneli ter kakšne spremembe so dodali besedilom. Poleg tega skrbi tudi za pripomočke, luči in kostume. Izvršni direktor je človek, ki filmu zagotovi denar. Njihovo število je odvisno od proračuna filma – večji kot je, več jih je. Da se igralci lažje naučijo scenarije ter obvladajo naglase, jim pomaga trener dialogov. Snemalec je oseba, ki upravlja kamere. Pogosto jih je na snemanju več, njihov vodja pa se imenuje direktor
fotografije.
Asistent snemalcev skrbi, da je kamera vedno osredotočena na igralce, da posnetek ni zamegljen. Scenografi skrbijo za pravilno sceno filma. Njihova naloga je, da pravilno opremijo snemalni studio. Kostumograf je človek, ki na osnovi filmskega scenarija pripravi kostume za igralce, statiste in druge nastopajoče. K pripravi kostumov ga povabi režiser, ki mu tudi predstavi ekipo igralcev. Podobno službo ima tudi masker, le da on skrbi za ličila igralcev. V filmu pogosto sodeluje komponist, ki skrbi za glasbo, ki jo slišimo v ozadju. Dekorater odra poskrbi za najmanjše podrobnosti – prinese rože, zavese, okraske, preproge, ogledala, knjige, lonce … Upravitelj lokacij raziskuje in poskrbi za primeren dostop do mesta snemanja. Ko ga najde, pa se njegov asistent dogovori za najem za snemanje. Pri filmih, ki vključujejo živali, recimo psa, mora nekdo trenirati te živali. Ta oseba je trener ali skrbnik živali. Montažer je oseba, ki skrbi za montažo filma. Posnetke scen mora združiti in prilagoditi, da nastane film. Skrbi za elektronsko montažo slike in zvoka. Izobrazba, potrebna za delo, je višješolska izobrazba smeri medijske komunikacije ali likovna z dodatnim programom za strokovno izobraževanje po končani višješolski izbobrazbi.
![](https://assets.isu.pub/document-structure/210518155454-6f80de14e9cc8cc3132fc161385b0848/v1/6e30ff565060a91bacd8e053aac0f855.jpeg?width=720&quality=85%2C50)
Med 10. in 14. novembrom 2020 je v Mariboru potekal že 10. mednarodni festival otroškega in mladinskega filma ENIMATION. Poslanstvo festivala ENIMATION je navduševati mlade za filmsko ustvarjanje. Osrednja tema festivala je bila FILMSKI SCENARIJ (kaj je, kako nastane, kdo je filmski scenarist, scenaristka). Devetošolci so pri izbirnem predmetu Filmska vzgoja v skupinah napisali svoje scenarije za kratke filme. Poslali smo ji na Enimation in dva scenarija, ki sta objavljena tukaj, sta dobila nagrado, in sicer udeležbo na SPLETNI DELAVNICI RAZVIJANJA ZGODBE V FILMSKI SCENARIJ ter v DELAVNICI SCENARIJA V ŽIVO s scenaristko in predavateljico scenaristike Anjo Bunderla.
SCENARIJ 1
Bob se je pripravljal na jutrišnji polet. Vesoljska postaja je organizirala skupino petih ljudi za delo v vesolju. Nahajal se je v raketi, kjer bo preživel noč pred poletom. Z njim so bili tudi ostali potniki – Lily, Sue, Oliver in Liam. Oblečeni so bili v skafandre, ki so bili zaradi prepoznavnosti obarvani v različne barve: Lily roza, Sue zelen, Oliver oranžen in Bob rumen. Ko je končal s pripravljanjem na jutrišnji dan, se je odpravil spat. Naslednje jutro so se odpravili v vesolje, postaja jim je med poletom poslala seznam nalog, ki so jih morali opraviti, oni pa so jih začeli izpolnjevati. Nekaj časa je bilo vse v najlepšem redu, nato pa so se začele dogajati čudne reči. Na peti dan njihovega potovanja pri večerji niso mogli priklicati Oliverja. Našli so ga mrtvega. Nekaj je bilo narobe s komunikacijo Zemlje, saj jih niso mogli priklicati. Po tem se je vsak držal bolj zase, vsi so bili bolj previdni, saj je bil zelo očitno umorjen. Bob je začel pisati, kdo bi lahko bil morilec. Sprva je sumil Liama, a tega so našli mrtvega čez nekaj dni. Vsi so se začeli zaklepati, niso govorili med sabo, sumili so drug drugega, a nihče ni prišel do resnega zaključka. Ostali so le še trije, zato je Bob sklepal, da je morilka Lily. Ravno ko je zbral dovolj dokazov, da je bila to ona, pa je našel Sue mrtvo. Ko si je ogledoval truplo, se je nad njega zgrnila senca – bila je Lily in ga zabodla v srce.
Scenaristki: Julija Golob, Boldyreva Altana Olegovna, 9. c.
SCENARIJ 2: ULIČNI NOGOMET Skupina prijateljev Miha, Jernej, Jakob in Andrej vsak dan igra nogomet na parkirišču v Štepanjskem naselju. To seveda ni najboljše niti najbolj primerno mesto za igro. Mimo vozijo avtomobili in v bližini so hiše. Več žog je bilo povoženih, nekaj pa so jih predrli jezni sosedje. Nekega lepega popoldneva so kot po navadi igrali nogomet, ampak tokrat se je nekaj zgodilo. Andrej je udaril žogo, ki se je čudno odbila in razbila okno. Fantje so se ustrašili in pobegnili. Soseda ravno takrat ni bilo doma, a ko se vrnil, je videl narejeno škodo. Ni mogel vedeti, kdo je povzročitelj. Čez nekaj časa se je spomnil in pogledal posnetek nadzornih kamer. Fantje doma niso nič povedali in od nesreče so se parkirišča raje izogibali. Vendar so se čez nekaj dni srečali s tem sosedom. Bili so na smrt prestrašeni. Na njihovo srečo je bil sosed zelo razumevajoč. Želel je le, da povedo staršem, kaj so naredili, in da poravnajo škodo. Ko so fantje priznali svojim staršem, kaj so naredili, so bili ti zelo jezni, da niso povedali že prej. Skupaj so se odločili, da bodo sami zbrali denar in to so tudi storili. Scenaristi: Rok Berkopec, Rok Kadrijević, Sven Stupar, Maks Kačičnik in Tadej Hacin AKCIJSKI FILMI
![](https://assets.isu.pub/document-structure/210518155454-6f80de14e9cc8cc3132fc161385b0848/v1/4aca3eba901ba39fe20beee1e1bf6b23.jpeg?width=720&quality=85%2C50)
Akcijski film je filmska zvrst, v kateri glavno osebo filma potisnejo v vrsto dogodkov, ki običajno vključujejo nasilje, dolgotrajne spopade, fizične podvige, reševanja in podivjane prizore. V akcijskih filmih se po navadi pojavlja iznajdljiv osrednji junak, ki se bori proti zlu. Takšni filmi vključujejo življenjsko nevarne situacije, nevarno zlobno osebo in veliko stranskih oseb. V večini akcijskih filmov na koncu zmaga dobri junak, v majhnem številu filmov te zvrsti pa zmaga zlo. Ta zvrst je tesno povezana z žanri trilerjev in pustolovščin, lahko pa vsebuje tudi elemente drame in vohunske akcije.
ZGODOVINA
Akcijski filmi so se začeli v času klasičnega akcijskega vesterna. Prvi akcijski film je nastal leta 1903, tj. Veliki rop vlaka. V dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja so bili akcijski filmi pustolovski filmi, v katerih so igralci vihteli meče in se med seboj spopadali. Indijski akcijski filmi so bili v tej dobi znani kot kaskaderski filmi.
V štiridesetih in petdesetih letih je bila vojna. Takrat je prišlo do drugačne podvrsti filmov, večina filmov je bila v obliki vojnega ali kavbojskega filma. Vojni filmi so bili sestavljeni iz pomorskih, zračnih ali kopenskih bitk.
![](https://assets.isu.pub/document-structure/210518155454-6f80de14e9cc8cc3132fc161385b0848/v1/63c06213b1d3e6bd829777348e6c31ae.jpeg?width=720&quality=85%2C50)
Slika: Velik rop vlaka V sedemdesetih so se detektivske zgodbe in drame o zločinih začele razvijati in se združile z novim akcijskim slogom, kar je privedlo do niza policijskih filmov, kot so Bullitt (1968), The French Connection (1971) in The Seven-Ups (1973). V istem obdobju so hongkonški filmi borilnih veščin postali priljubljeni med občinstvom po vsem svetu, saj je imel hongkonški akcijski kino mednarodni vpliv s filmi kung fu in predvsem s filmi Brucea Leeja. V osemdesetih letih je Hollywood ustvaril številne uspešnice z igralci, kot so Harrison Ford, Arnold Schwarzenegger, Charles Bronson in Bruce Willis.
![](https://assets.isu.pub/document-structure/210518155454-6f80de14e9cc8cc3132fc161385b0848/v1/e2e75427e89f4f82bd02300b7d6bbf9a.jpeg?width=720&quality=85%2C50)
SLIKA 1: KUNG FU
Film Die Hard iz leta 1988 je zelo vplival na razvoj žanra akcije. Bruce Willis v filmu igra newyorškega policijskega detektiva, ki se nehote zaplete v teroristični prevzem stolpnice v Los Angelesu.
![](https://assets.isu.pub/document-structure/210518155454-6f80de14e9cc8cc3132fc161385b0848/v1/269e33c89e0ae9504ac2517760ef0b95.jpeg?width=720&quality=85%2C50)
Slika: Kung fu Thrift Do konca osemdesetih let je bil vpliv uspešnega akcijskega filma čutiti skoraj v vseh zvrsteh. v osemdesetih in devetdesetih letih so se povečali tako proračuni kot število nadaljevanj, ki bi jih film lahko imel. To je privedlo do vedno večjega števila filmskih ustvarjalcev, ki so ustvarili nove tehnologije, da so jim
omogočile premagati konkurenco in občinstvo dvigniti na višji nivo. Uspeh filma Batman od Tima Burtona je leta 1989 privedel do niza finančno uspešnih nadaljevanj. V enem desetletju so dokazali sposobnost preživetja novega podžanra akcijskega filma: stripovskega filma. Kasneje se začnejo akcijski filmi močno prepletati z znanstvenofantastičnimi filmi, kot so Zvezdne steze iz leta 2009. To pomeni, da sta se v enem filmu prepletala dva žanra. V istem obdobju so režiserji črpali navdih za nove akcijske filme iz sedemdesetih letih, kot na primeri v seriji Hitri in drzni, kjer je osrednji del akcijskega filma avtomobilski lov, kot je bilo v filmih Smokey in Bandit v sedemdesetih letih. Križanje dogajanja z znanstveno fantastiko se nadaljuje s številnimi liki in nastavitvami Marvel Comics, ki se uporabljajo za velike proračunske filme. Tradicionalni akcijski filmi, kot je serija Hitri in drzni, ostajajo priljubljeni še danes.
![](https://assets.isu.pub/document-structure/210518155454-6f80de14e9cc8cc3132fc161385b0848/v1/402b85ec42d7ac250ba2c2798b53d6d0.jpeg?width=720&quality=85%2C50)
Slika: Hitri in drzni USTVARJANJE NEKOČ IN DANES
Za ustvarjanje posebnih učinkov in spektakularnih akcijskih prizorov režiserji uporabljajo računalniško ustvarjene slike ali CGI. Ko vidimo super junaka, kot je Spiderman, ki se ziba od stavbe do stavbe, ali opazimo, da se celo mesto ruši in gori, gledamo prizore, ustvarjene s CGI. Pred izumom CGI so morali režiserji posneti prave eksplozije in požare, ki so jih ustvarili strokovnjaki za pirotehniko, za izvedbo nevarnih kadrov, kot so skoki z vlakov in padci s hitrimi motorji, pa so morali uporabiti posebej usposobljene igralce. Čeprav se te starejše tehnike včasih še vedno uporabljajo, je večina posebnih učinkov, ki jih danes vidimo, ustvarjenih s CGI.
![](https://assets.isu.pub/document-structure/210518155454-6f80de14e9cc8cc3132fc161385b0848/v1/e2cb025f8248e6a366a5baa4c51b2201.jpeg?width=720&quality=85%2C50)
Od izuma CGI vedno več akcijskih filmov temelji na stripovskih super junakih, kot so Superman, Batman in Možje X. Pred CGI so režiserji težko ustvarjali realistične prizore super junakov z njihovimi nadčloveškimi močmi, toda s CGI lahko kažejo, da Superman v resnici leti med stavbami in trči skozi stene.
Slika: CGI
Na zahodu sta v dvajsetih in tridesetih letih 20. Stoletja pustolovske filme popularizirala igralca Douglas Fairbanks in Errol Flynn.
Izjemen uspeh serije o Jamesu Bondu v šestdesetih in sedemdesetih letih je v zadnjih letih pomagal popularizirati koncept modernega akcijskega filma.
Akcijski filmi so v Hollywoodu prevladali šele v osemdesetih in devetdesetih letih, ko so ga popularizirali igralci Arnold Schwarzenegger, Bruce Willis in Sylvester Stallone. Slika: James Bond
![](https://assets.isu.pub/document-structure/210518155454-6f80de14e9cc8cc3132fc161385b0848/v1/9a452af15bbb4b365ee15255c89e682f.jpeg?width=720&quality=85%2C50)
TRENUTNI TRENDI
Trenutni trendi v akcijskem filmu vključujejo razvoj bolj izpopolnjenih borbenih prizorov v zahodnem filmu. Na ta trend vpliva velik uspeh hongkonškega akcijskega filma v Aziji in na zahodu. Azijske elemente borilnih veščin, kot sta kung-fu in karate, zdaj lahko najdemo v številnih akcijskih filmih. Zdaj lahko ločimo filme, ki se nagibajo k fizičnim, okretnim spopadom, kot je The Transporter, in tistimi, ki se nagibajo k drugim običajnim akcijskim filmskim, kot so eksplozije in veliko streljanja, npr. Smrtonosno orožje, čeprav večina akcijskih filmov uporablja elementi obeh. 1. NAJBOLJ ZNANI IGRALCI
1. Arnold Schwarzenegger (Terminator, Popolni spomin, Predator) 2. Sylvester Stallone (Rambo, Plačanci, Rocky) 3. Bruce Willis (Umri pokončno, Časovna zanka, Igra z ognjem) 4. Tom Cruise (Misija nemogoče, Top gun, Na robu jutrišnjega dne) 5. Harrison Ford (Indiana Jones, Klic divjine, Vojna zvezd) 6. Bruce Lee (Jeklena pest, Na zmajevi poti, The Kid)
Vir fotografij v članku: splet
Tisa Bogme in Katarina Pantar iz 7. b sta med šolanjem na domu naredili spletno anketo o tem, katera serija je najbolj gledana med učenci naše šole. Preberite rezultate ankete. Na prvem mestu vodijo:
1.Friends/ Prijatelji
![](https://assets.isu.pub/document-structure/210518155454-6f80de14e9cc8cc3132fc161385b0848/v1/dcabcd33c879a4f4467295fe738088c4.jpeg?width=720&quality=85%2C50)
Sledijo še naslednje serije: 2.Stranger things
![](https://assets.isu.pub/document-structure/210518155454-6f80de14e9cc8cc3132fc161385b0848/v1/003dba278fb4557069944bd82e9510e7.jpeg?width=720&quality=85%2C50)
![](https://assets.isu.pub/document-structure/210518155454-6f80de14e9cc8cc3132fc161385b0848/v1/69822c87422766c62cb888d6ecbed2e0.jpeg?width=720&quality=85%2C50)
4.The Vampire diaries/TVD
![](https://assets.isu.pub/document-structure/210518155454-6f80de14e9cc8cc3132fc161385b0848/v1/2100d1888f707c352fe1a7b4572986fe.jpeg?width=720&quality=85%2C50)
5.Riverdale
![](https://assets.isu.pub/document-structure/210518155454-6f80de14e9cc8cc3132fc161385b0848/v1/82f4a63d0dad3da5116872b8fd4c862c.jpeg?width=720&quality=85%2C50)
Burja je močan veter, ki piha na Primorskem. Tokrat je pripihala bronasto nagrado Niku Habincu na mednarodnem likovnem natečaju Kraj burje. Ustvarjali smo že v lanskem šolskem letu, vendar so zaradi epidemije natečaj prestavili na letošnje šolsko leto, razstavo del pa na splet. Mojca Ogrizek Drinovec
![](https://assets.isu.pub/document-structure/210518155454-6f80de14e9cc8cc3132fc161385b0848/v1/a7dc445e679a1f2ba61a5bdc44c4362f.jpeg?width=720&quality=85%2C50)
ODDALJEVANJE IN ZBLIŽEVANJE
Zame je pri oddaljevanju in zbliževanju tako, da lahko je dobro ali slabo. Imam prijatelja, ki živi daleč stran
in ko se peljem do tam, postanem zelo zaspan. Vidimo se le trikrat na leto, a ko se, dogodek poteka zelo doživeto.
A čas se še prehitro zasuka,
in ko se ločimo, je to za nas velika muka. A oddaljevanje ni vedno slabo, ker ko se obdobje testov oddalji, je vselej lepo. Takrat od veselja skačem v zrak
in se derem, kot da me bo zbil vlak. Peter Koren, 7. c
![](https://assets.isu.pub/document-structure/210518155454-6f80de14e9cc8cc3132fc161385b0848/v1/2076c88dc5e79eff2534f83f42969baa.jpeg?width=720&quality=85%2C50)
Rok Žerovnik 5. d