POVSOD JE LEPO

POVSOD JE LEPO LITERARNI POHOD PO LJUBLJANI

Bil je lep sončen dan (okej, mogoče malce oblačen), pod vodstvom učiteljice Špele Stele smo se učenci,

nadarjeni za slovenščino, odpravili v mesto in se ustavili na Šuštarskem mostu, kjer smo prejeli liste z

vprašanji in manjši listek s točkami, ki smo jih morali poiskati s pomočjo telefonov. Dobili smo tudi

časovno omejitev (insert time limit). Razdelili smo se po ekipah, katerih člani so bili iz istih razredov, če pa

ni šlo drugače, pa so bili vsaj iz istih paralelk. Pa smo šli! Naša prva postojanka je bila hiša na Rožni ulici

številka 5. »V tej hiši je Prešeren od leta 1892-35 živel ter zložil velike pesnitve gazele, Sonete nesreče in

Sonetni Venec.« (napis na hiši) Nato smo se napotili do Mestne hiše na Mestnem trgu 1. Zanimivo je, da je

bil Ivan Tavčar župan Ljubljane med leti 1911 in 1921, v tistih letih pa je napisal tudi ena svojih najbolj znanih del Visoško kroniko, Cvetje v jeseni in Mlada leta (P. S. vsa dela si lahko izposodite v knjižnicah) in ker smo

bili že ravno tam, smo naredili nekaj korakov nazaj do Starega trga 4, kjer lahko nad trgovino GUD vidimo

spominsko ploščo, posvečeno Janezu Vajkardu Valvasorju. No, po tem ko smo se končno naveličali

Starega trga, smo se sprehodili do galerije na Stritarjevi 6. Tam lahko opazimo dva doprsna kipa. Našo

pozornost pa je pritegnila skulptura, pod katero je pisalo Adam Bohorič, ker je ravno on deloval v

Stanovski šoli na tem mestu. Nekje na tem delu poti so nam umrli naši dragi telefoni in tako smo izgubili

dostop do zemljevida. Še sreča, da na vogalu stoji TIC (turistično informacijski center) in smo lahko skočili

po zemljevid. Na poti smo pozdravili Prešerna in pomahali Juliji na Wolfovi 4 in se tako spomnili na

ljubezensko zgodbo, boljšo od vsake telenovele. Ustavili smo se pri Slovenski filharmoniji na Kongresnem

trgu 10. Nadaljevali smo do NUK-a in občudovali čudovito zgradbo, se zasukali za 180°, naredili 10 korakov in se znašli pred SAZU-jem (Slovenska akademija znanosti in umetnosti). Tam se nismo kaj dosti ustavljali, saj smo morali pohiteti do tržnice, kjer nas je čakal Vodnikov spomenik in nas z naslednjimi verzi spomnil, da nam je zapustil osupljive pesmi:

Ne hčere ne sina

po meni ne bo,

dovolj je spomina:

me pesmi pojó.

Na poti nazaj proti Šuštarskemu mostu smo se na hitro ustavili v Vigoju in kot bi mignil, je vsak v rokah

držal svoj sladoled. Sedaj pa lahko sami ugibate, kaj se je zgodilo.

Napisala Neža Lesjak, 9. c

MOJE ŽIVLJENJE V TUJINI

Bilo je poletje 2009 in bila sem stara dve leti in pol. Z mami, očijem in bratcem Jakom smo se preselili v Švico. Odšli smo, ker je oči dobil ponudbo za delo v rokometnem klubu Kriens. Živeli smo v manjšem mestecu Kriens, ki je blizu večjega švicarskega turističnega kraja Luzern. Z Jakom nisva obiskovala vrtca, ampak sva bila doma z mami. Veliko časa sva imela za igranje in veliko časa smo preživeli zunaj, na sprehodih in igriščih. Ob vikendih smo si skoraj vedno ogledali očijevo tekmo. Kadar smo dobili obiske, smo šli v mesto Luzern, ki je s svojim jezerom zelo lepo. V Švici se nam je rodila moja sestrica Živa.

Po dveh letih smo se preselili v Avstrijo, v kraj Bregenz. Tam smo živeli blizu Bodenskega jezera, ob gozdu, kamor sva z Jakom hodila v gozdni vrtec. Imeli smo dva indijanska šotora. V gozdu smo se veliko igrali, ustvarjali in zabavali. Ob najbolj deževnih dneh smo si na hribu naredili blatni tobogan. Domov sva hodila popolnoma blatna, tako da naju je mami slekla že pred vhodom v hišo.

Dve leti kasneje smo se mami in mi trije preselili v Slovenijo, oči pa je šel v Luksemburg. Tisto leto sem v Sloveniji obiskovala prvi razred. Bilo je v redu, samo zelo smo pogrešali očija in najboljše je bilo, ko je prišel k nam ali pa smo šli mi k njemu. Po enem letu smo se odločili, da se tudi mi preselimo v Luksemburg. Tam smo živeli v mestu Differdange. Začela sem obiskovati 2. razred, Jaka prvega, Živa pa je hodila v Spillschoul (igralna šola). V šoli sem se naučila nemški, luksemburški in francoski jezik. V razredu nas je bilo okoli 15 in smo bili zelo različnih narodnosti: Luksemburžani, Francozi, Italijani, Portugalci, Ukrajinci, Črnogorci, Bošnjaki ... in mi trije Slovenci. V Luksemburgu sem najprej trenirala rokomet, potem pa sem se navdušila nad ritmično gimnastiko. Moje trenerke so bile vse Rusinje. Hodili smo na tekmovanja v Nemčijo, Francijo in Belgijo. V Luksemburgu smo ostali pet let, zato imamo tam veliko prijateljev. Bilo nam je zelo lepo, a smo pogrešali našo družino v Sloveniji. Predlansko poletje smo se odločili, da je čas, da se vrnemo v Slovenijo. Sicer smo se tega zelo veselili, a nam je bilo vseeno težko pustiti kraj, kjer nam je bilo lepo, in prijatelje. Nekateri so nas že obiskali v Sloveniji. Komaj čakamo in se veselimo, da bomo šli lahko tudi mi na obisk k našim prijateljem v Luksemburg. Rada sem živela v vseh krajih. Z družino smo tam doživeli veliko lepega in imamo krasne spomine. Zala Podvršič, 8. d

SLOVENIJA –MOJA DEŽELA

Slovenska država, še lepša kot zastava.

Polna je zelenja in vsakdanjega veselja.

Dolga pot do samostojnosti, ne pa do enotnosti.

Prešeren himno nam napisal je, Premrl pa uglasbil jo je.

Zarja, Luna, Marko in Žiga, 8. d Slovenija je lepa država.

Ima lepe pokrajine in tudi gore.

Hrana je tudi odlična, saj kuharica je nesebična. Morja imamo bolj malo, Ampak tok, da se kopamo, bo zadostovalo. Imamo športnike nesebične, ki rezultate imajo odlične.

Beni, Žiga, Aljaž, Edo, Tim, 8. c Hrana je prečudovita, kuhinja je zelo razvita.

Lepe spomine nam ona pusti, nad športnike noben navijač rok dvignit ne dovoli.

Sara Bytyqi, Žan Slemenšek, Galja Petrovič, 8. d

Goede dag (izgovori se »HUDE DAH«) ali dober dan.

Predstavila vam bom državo Nizozemsko. To državo sem si izbrala, ker sem tam že bila in zaradi tega, ker je država že sama po sebi zelo lepa.

Na Nizozemskem govorijo nizozemsko. Nizozemščina je germanski jezik, ki ga govori okoli 20 milijonov ljudi po vsem svetu, predvsem pa na Nizozemskem in v Belgiji. Holandščina pa je narečje, ki ga govorijo v nizozemski pokrajini Holandiji.

Prebivalci države so Nizozemci in jih je okoli 16 milijonov. Veliko prebivalcev je priseljencev zaradi kolonij. Kolonija je dežela, ki je pod oblastjo močnejše države, od katere je ločena. To me spominja na igrico Zemljo krast. Večino kolonij je država izgubila, pod njeno ozemlje pa še vedno spadajo Karibski otoki Aruba, Curacao, Sint Maarten in še nekaj manjših.

Nizozemska je parlamentarna monarhija. Kraljica Nizozemske je Beatrika Nizozemska. Ministrski predsednik pa je Mark Rutte. Nizozemska je članica Evropske unije že od 25. marca 1957.

Zastava Nizozemske je sestavljena iz treh ležečih barvnih pasov. Barve si sledijo v zaporedju: rdeča, bela in modra. Nizozemski grb je sestavljen iz dveh levov, ki držita grb. Na grbu je še en lev, ki drži meč, kar je simbol moči, in sedem puščic, ki pomenijo nekdanje nizozemske province. Pod levoma in grbom piše: Bom nadaljeval, bom vzdrževal. Nizozemska himna je nastala v letu 1626. Napisal jo je pesnik Philipis, uglasbil pa glasbenik Adrianus Valerus. Izvaja se jo v G-duru.

Med najbolj znanimi nizozemskimi državljani sta prav gotovo Vincent Van Gogh in Ana Frank. Vincent Van Gogh je bil zelo znan slikar v 19. stoletju. Njegova znana dela so bila: Sončnice, Irisi, Odpadanje jesenskega listja, Zvezdnata noč itd. Ana Frank pa je punčka naših let, ki se je s svojo družino skrivala pred nacisti. Znana je po svojem dnevniku, ki ga je pisala med drugo svetovno vojno.

Nizozemska leži v severozahodni Evropi. Na severu in zahodu meji na Severno morje, na jugu z Belgijo na vzhodu pa z Nemčijo. Zemljevid Nizozemske spominja na leva. Država je sestavljena iz 12 provinc. Glavno mesto Amsterdam leži v Holandiji. Druga večja mesta na Nizozemskem so Den Haag, Utrecht, Rotterdam in druga. Najdaljša reka je Ren.

Podnebje na Nizozemskem je oceansko z milimi zimami in svežimi poletji. Padavine so pogoste in enakomerno porazdeljene skozi vse leto. Sneg je redek pojav.

Nizozemska je gospodarsko izjemno uspešna država. Največ prometa dosegajo živilska, kemična, elektrotehnična industrija – vsi poznamo znamko Phillips. Poleg tega ima Nizozemska z rečnim prometom po Renu in pristaniščem Rotterdam zelo pomembno transportno vlogo v Evropi. Država ima bogato kmetijsko tradicijo, znana pa je tudi po pridelavi cvetja. Turizem na Nizozemskem uspeva zaradi bogate naravne in kulturne dediščine. Poleg številnih muzejev, kjer si lahko ogledamo dela slavnih nizozemskih slikarjev, so zaščitni znak Nizozemske: mlini na veter, tulipani, sir, cokle itd.

Ali ste vedeli:

• da so na Nizozemskem iznašli oranžno korenje zaradi svojega kralja; • da je Nizozemska največja proizvajalka tulipanov na svetu (zasadijo več kot 4 milijarde čebulic tulipanov na leto, zato jo imenujemo tudi dežela tulipanov); • da je tudi Slovenija povezana z Nizozemsko, saj je naš kolesar Primož Roglič član profesionalnega nizozemskega kolesarskega kluba Jumbo Visma.

PREDSTAVITEV DRŽAVE: KANADA

Ana Vovk, 7. b

Jan Petrič, 7. b

Predstavil vam bom državo Kanado. Glavno mesto Kanade je Ottowa največje mesto pa je Toronto, v katerem živi okoli 2,7 milijona ljudi, himna se imenuje O Canada in govori o domu ter domovini. Meji na Združene države Amerike.

ZGODODVINA: Ustanovljena je bila 1. julija 1867. Prvi prebivalci Kanade so prišli pred več kot 20.000 leti iz Azije po kopnem čez ožino, ki jo danes pot Beringov preliv. Kanadska uradna jezika sta francoščina ter angleščina.

Kanadska zastava je ena od najbolj znanih zastav. Zastava je belo-rdeča z javorjevim listom, ki predstavlja Kanado, ker je tam največ dreves javorja na svetu.

ŠPORT:

V Kanadi je najbolj priljubljen šport hokej. Ima pa tudi šport po imenu currling. To je šport, v katerem je dolga linja ledu. Na ledu je narisan krog, v katerem so manjši krogi, in v krogih so napisane točke od 10 do 90. Ti moraš z roko vreči pak v krog z največ točkami.

HRANA:

Kanada je znana po javorjem sirupu, ki ga dodajo na palačinke z maslom. Obstaja pa tudi dobra slana hrana. Ena je »poutine«, tj. ocvrt krompir, polit z omako iz soka pečenega piščanca, na vrh pa včasih tudi dodajo malo narezane mlade čebule.

VALUTA:

Kanada je imela veliko valut, a zdajšnja valuta je kanadski dolar, ki velja od leta 1858. En kanadski dolar je vreden približno 0,63 evra.

V Kanadi živi okoli 37 milijonov ljudi. Kanada pa ima tudi 13 narodnih otokov. Kanadska kulturna dediščina sta CN tower v Torontu in kanadski parlament v Ottawi. Med naravno dediščino pa uvrščamo gorovje Rocky mountains ter Niagaraske slapove.

Rocky Mountains ZNANE OSEBNOSTI: Pevec Justin Bieber

ZANIMIVOSTI: 1. Kanada ima najdaljšo obalo na svetu, dolgo okoli 2000 km. 2. Najnižja zabeležena temperatura v Kanadi znaša kar – 63° C. Ta temperatura je bila zabeležena leta 1947 v provinci Yukon. 3. Zaradi izjemno nizkih temperatur v Kanadi včasih zmrzne celo Atlantski ocean, kar domačinom omogoča, da na zaledenelem morju igrajo hokej.

Zapisal: Mark Zupan, 7. a Dzien dobry. Dziszaj wam predstawie Polske. Zdajle pa sem vam v poljščini povedal, katero državo vam bom danes predstavil. To je Poljska. Glavno mesto Poljske je Varšava, ki ima skoraj 2 milijona prebivalcev. Državno ime Poljska (Polska) izhaja iz imena plemena Polanie, ki se je na območju med Odro in Vislo naselilo po propadu Rimskega imperija.

Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, ki leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu ter med Baltskim morjem, Litvo in Rusijo na severu. Poljska je velika približno 313. 000 km2 in ima 38,5 milijonov prebivalcev. Njihova zastava je znana v belo-rdeči barvi. Bela simbolizira mir, rdeča izhaja iz grba. Grb je znameniti beli orel na rdečem polju in izhaja že iz srednjega veka.

Poljska je precej ravninska država. Na severu je jezerska pokrajina, imenovana Mazurija. Gore lahko zasledimo samo na jugu države, kjer se nahajata dve večji gorovji, in sicer Karpati in Sudeti. Preko gorovja poteka tudi državna meja. Najvišji vrh je Rysy, ki je visok 2499 metrov in leži v gorovju Tatra. Najbolj pomembni reki pa sta Odra in Visla. Okoli 30% njenega površja prerašča gozd, večinoma iglast, v nižinah pa so šotna barja in redek gozd.

Povprečna letna temperatura države se giblje med 6 °C na SV in 8 °C na JZ, zimske temperature pa se lahko spustijo tudi do – 40°C.

Sama Poljska pa ima tudi veliko naravne in kulturne dediščine.

Med najbolj znane znamenitosti spadajo:

Kraljevi grad v Varšavi

koncentracijsko taborišče Auschwitz

Lazienki park v Varšavi

grad Wawel v Krakowu

Poljska ima trenutno 6. največje gospodarstvo v EU in zadnja tri leta beleži največjo gospodarsko rast v EU. Nekoč izrazito agrarna dežela se je že po drugi svetovni vojni industrializirala s pomočjo bogatih nahajališč rjavega in črnega premoga ter bakrove, cinkove in železove rude.

Njihova denarna valuta je poljski zlot, se pa pripravljajo za uvedbo evra. Predsednik Poljske je Andrzej Duda, njihov uradni jezik pa je poljščina.

Znani Poljaki so: - astronom Nikolaj Kopernik - skladatelj Frederic Chopin - znanstvenica Marie Curie – Sklodowska - režiserja Roman Polanski in Krzysztof Kieslowski

- papež Janez Pavel II.

Poljsko sem obiskal že večkrat, saj tam tekmuje moj stric (dirka speedway, ki je drugi najpopularnejši šport tam). Najbolj všeč mi je bila njihova tradicionalna juha ŽUREK, ki je pripravljena v kruhu, v obliki sklede, v njem pa je juha z mesom, jajcem in zelenjavo. Poljsko sem si izbral zato, ker ima moj stric veliko tekem tam in zato ker mi je nekdo že vzel Hrvaško. TO JE BIL SAMO HEC!

Grad Malbork v Gdansku