Naš krog by Skupina Panvita

INTERNA REVIJA marec–maj 2015

AVE novosti

Predstavitev Športnega kluba Pomurje deset – ekipa Panvita Pomgrad

Pravopis

Bonton – pravila komuniciranja po elektronski pošti

INTERVJUJI MARJETKA ŠKAFAR

Panvita MAROF d. o. o.

DAMIJAN KAUČIČ Panvita d. d.

ZDENKA LESJAK

SGP Pomgrad d. d.

IZTOK ŽALIG

SGP Pomgrad – Gradnje d. o. o.

kolofon

Izdajatelj Panvita, d. d.

Vsebinsko kazalo

Lendavska 5, Rakičan 9000 Murska Sobota

Kolumna | Igor Banič

Novice | Skupina Panvita

Simona Petek Čerpnjak

Gradimo | SGP Pomgrad

Uredniški odbor

Novice | Regal GH

Intervjuji

Novice | Predstavitev Športnega kluba Pomurje deset ...

Poudarki iz kroga znanja | Leva roka, desni žep

Poučno | Pravopis

Informatika | Bonton – pravila komuniciranja po elektronski pošti

1.800 izvodov

Novice

Vprašanja, predlogi in pripombe

Naši nasveti | Načrtovanje vrta

simona.petek@panvita.si

Zabava | Sudoku in vici

Jubilanti

tel: 02 530 36 10 fax: 02 530 36 32

Odgovorna urednica

Dušan Banfi Helena Čirič Boštjan Donša Matej Fišer Dominik Ketiš Boštjan Kojzek Urša Koplan Peter Polanič Kristian Ravnič Alenka Samec Radonjić Aleš Zver

Naklada

kolumna

Drage sodelavke in sodelavci! Dobrodošli v svetu enakopravnosti, kjer vsi znamo vse! V dolino šentflorjansko prihaja pomlad, ki prinaša obilico izzivov tako na družbeno-političnem kot tudi na poslovnem področju. Zima ni bila posebej dolga in hladna, tako da je prebujanje narave in možganov hitro in bujno. V tem tednu smo dobili nov zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki prinaša izenačitev istospolne registrirane zveze z zakonsko zvezo, ki je po novem definirana kot življenjska skupnost dveh oseb neglede na spol. To pomeni, da bodo lahko ti pari normalno posvajali otroke in jih potem tudi z vso potrebno starševsko ljubeznijo vzgajali. Ob tem pa naj navedem še nesmisel, da ta isti zakon ne dovoljuje posvojitve vnukov starim staršem, le te pa lahko dobijo v posvojitev istospolni pari. Ne moti me enakopravnost istospolnih parov na drugih področjih, ker če se družba razvija, se naj razvija tudi v tej smeri, da lahko vsak počne kar mu je ljubo in s tem ne ovira drugih pri skupnem sožitju, del zakona, ki pa govori o vzgoji otrok, se mi pa ne zdi dorečen. Naj bo dovolj pisanja o enakopravnosti istospolnih parov pri vzgoji otrok, ker bo novela tega zakona tako ali tako končala na referendumu kot vsi zadnji zakoni, ki so v tej družbi želeli nekaj spremeniti. V branži, v kateri deluje skupina Pomgrad, se prav tako dogajajo premiki k zgoraj navedenemu stavku. Zadnji večji razpisi, ki se dogajajo na področju javnega naročanja izgradnje javne infrastrukture, jasno pričajo o tem, da se je vsak, ki ima pet minut časa in poznanstvo, sposoben ukvarjati z dejavnostjo gradbeništva neglede na to, če je svojem poslovanju zgradil vsaj nek manjši objekt ali meter cestišča. Kot primer naj navedem zadnji razpis za AC Draženci–Gruškovje, kjer je bila ob 13 ponudbah samo ena ponudba slovenske gradbene operative ter nekaj ponudb gradbincev iz tujine. Kar nekaj ponudb pa so sestavili konzorciji, ki jih vodijo slovenske inženiring družbe skupaj s partnerji iz tujine. Na razpisu za izgradnjo vodovoda v Velenju je bilo 28 prijavljenih podjetij, od tega velika večina inženiringov. Vse to priča o tem, da prihaja novo obdobje v gradbeništvu, kjer ni pomembno, ali imaš resurse (materialne, strojne in človeške itd.!!!), da izvedeš nek projekt, ampak bo pomembno samo pridobiti posel, potem pa bomo že kako. Ljudje, ki vodijo to državo, se potem čudijo vsej problematiki, ki izvira iz takšnega načina poslovanja (slabi projekti, slaba izvedba, neplačila podizvajalcev in zaposlenih, stečaji, nedokončanje objektov itd.) in ne naredijo nič, ker je najnižja cena tisti edini sveti kriterij, po

V skupini Pomgrad je bilo preteklo obdobje zelo dinamično, polno sprememb. V preteklem letu smo ob polni zasedenosti naših kapacitet uspeli izpeljati tudi kar nekaj projektov, ki bodo ugodno vplivali na poslovanje skupine tudi v bodoče. Naj naštej samo nekaj teh: konsolidacija poslovanja družbe ABI (preko postopka likvidacije smo opustili del dejavnosti – ABI hale), izvedli nakup proizvodne baze Hoče, pripravili vse potrebno za pripojitev družbe Pomgrad Gradnje d. o. o. k matični družbi, pripravljali vse potrebno za novo sistematizacijo v vseh družbah sistema, naredili novo celostno podobo skupine Pomgrad – ki jo bomo v teku letošnjega leta implementirali v vseh družbah skupine. Leto 2014 je leto, ki se ga bomo v našem delu sistema zapomnili kot leto, kjer smo dosegli dobre poslovne rezultate in leto, kjer smo dokazali, da se s skupnimi močmi da storiti marsikaj. Na koncu še beseda o zaslužnih ljudeh. Brez sodelavcev nič od tega, kar je zgoraj navedeno, ne bi bilo mogoče storiti, zato na tem mestu zahvala vsem za požrtvovalno delo in za pogum, da smo šli v vse te spremembe. Leto, ki prihaja, bo v mnogočem še težje, zato bo potrebno še več odrekanja, izobraževanja, smelosti, zagnanosti, da bomo uspeli tudi skozi te čase priti kot zmagovalci. To, da prihajamo iz regije, ki je bolj na repu po razvitosti, za nas ne sme biti omejitveni faktor, saj po vsakodnevnem srečevanju z ljudmi iz drugih regij vidimo, da v ničemer ne zaostajamo in da smo sposobni izvajati najzahtevnejše projekte. Rabimo samo vero v svoje sposobnosti, trdo in odgovorno vsakodnevno delo, stalno izobraževanje, iskanje novih rešitev na svojem področju dela in uspeh bo prišel prej ali slej. Upam in želim, da pa ob vsem tem najdete čas tudi zase in svoje najbližje, saj boste samo tako lahko uživali ob sadovih svojega dela. Doletela me je čast, da pišem prvi uvodnik po uvodniku g. Stanka Polaniča, v katerem se je že drugič upokojil (verjamem, da ne zadnjič, …), zato bi rad izkoristil priložnost in se mu v imenu sodelavcev za njegov doprinos pri izpeljavi vseh projektov v letu 2014 in tudi širše, res lepo zahvalil. Verjamem, da bomo g. Polaniča še zmeraj srečevali pri vsakodnevnem poslovanju in ne samo v idiličnem okolju na posestvu Marof.

katerem se oddajajo projekti. Osebno verjamem, da bo, kljub vsem črnim mislim, tudi na tem področju v mandatu te vlade prišlo do pozitivnih sprememb na področju javnega naročanja. INTERNA REVIJA marec–maj 2015

Igor Banič

novice

AVE GRILL

V NOVI PREOBLEKI Približuje se poletni čas. Tisti del leta, ki se ga v mesni industriji najbolj veselimo. To pomeni, da se kuharija spet seli iz kuhinje na prosto. Čas Grilla bi lahko rekli. V MIR-u čez zimo vsekakor nismo spali, še več, z žara je dišalo celotno zimo, tudi na nekaterih smučiščih, ki so pristopili k naši ideji zimskega Grilla. Tudi v razvoju nismo spali in se odločili, da osvežimo podobo GRILL izdelkov. V letošnjem letu bo novo preobleko dobil Leskovački program, ki naj bi dobil svojo razlikovalno podobo od ostalih izdelkov v programu GRILL. Ostali izdelki ostajajo v enaki, v nekoliko osveženi embalaži. Likovno gre pri Leskovačkem programu za črno kodo in čistejše linij ter osveženo etiketo, ki naj bi bila za kupca bolj berljiva.

Telečji čevapčiči Paleta čevapčičev, ki so trenutno v prodaji, dobiva tudi letos svojo razširitev, in sicer boste lahko v letošnji sezoni poleg standardnih uspešnic poskusili še telečje čevapčiče. Telečji čevapčiči, ki prihajajo na trg, so narejeni na podlagi različnih receptur, od katerih je bila izbrana tista, ki je po okusu najbolj ustrezala telečjemu mesu.

VITA LINIJA V skladu z najnovejšimi prehranskimi trendi smo tudi v Panviti MIR pristopili k izdelavi izdelkov, ki vsebujejo manj soli. Prodajni program VITA je tisti, ki naj bi bil namenjen zahtevnejšim kupcem in kupcem s posebnimi potrebami. Tako so izdelki primerni za prehrano tudi tistih kupcev, ki posegajo po dietah in mlajši populaciji. Znotraj prodajnega programa VITA so izdelki: PIŠČANČJA PRSA V OVITKU, LAHKA ŠUNKA in HRENOVKE. Program VITA bo na prodajnih policah sredi meseca aprila. Izdelki bodo dobavljivi v obliki narezka, na delikatesi, jeseni pa še kot izdelki za police.

INTERNA REVIJA marec–maj 2015

novice

AVE GRILL

PRODUKT LETA 2015 PRODUKT LETA je največja potrošniško glasovalna nagrada za inovativne produkte v svetu. Velika vse-slovenska javnomnenjska raziskava, ki jo je opravilo podjetje AC Nielsen, je bila v novembru opravljena na nacionalno reprezentativnem vzorcu med slovenskimi potrošniki. V raziskavi so slovenski kupci na podlagi

“Slovenski potrošniki so nam s tem

izkušnje ob uporabi, med novimi, preno-

priznanjem potrdili, da cenijo kakovost in

vljenimi, izboljšanimi izdelki in storitvami

našo inovativnost, ko vsako leto dodaja-

široke potrošnje izbrali PRODUKTE LETA

mo nove produkte v našo AVE Grill linijo,

2015 v različnih kategorijah.

ki je vodilna in tudi najbolj pestra bla-

Tako je bil skupini izdelkov AVE GRILL

žar. Vsekakor je zadovoljstvo in zaupanje

podan pečat PRODUKT LETA 2015 v ka-

govna znamka na področju izdelkov za potrošnikov največ, kar lahko dobimo,” je

tegoriji predpakirano sveže meso, kar je

ob tej priložnosti povedal Svarun Udovič,

za nas s strani kupcev velika pohvala.

izvršni direktor Panvite MIR d. d.

TRADICIONALNA KMEČKA ŠUNKA V TESTU Z ZELENINIM HRENOM

SESTAVINE • tradicionalna kmečka šunka AVE • 100 g pšenične moke • 400 g ržene moke • kvas • žlico temnega medu • 1 strok česna • zelena • 1 čebula • poper v zrnu • lovorjev list • sol • kisla smetana • hren

- 20 % AVE KUPON ZA POPUST na meso po izbiri

Vnovčljiv do 4. 4. 2015 za količino do 5kg.

Ne velja za izdelke v akciji. Popusti se ne seštevajo.

INTERNA REVIJA marec–maj 2015

PRIPRAVA V velik lonec položimo šunko in jo prelijemo z vodo. Kuhamo 1 uro za vsak kg šunke. Pustimo, da se v vodi ohladi. Med tem pripravimo testo. Kvas zdrobimo, dodamo žličko medu in nekaj tople vode. Zamešamo pšenično in rženo moko, dodamo sol in kvas. Vse skupaj dobro zamesimo, po potrebi dodajamo vodo. Pustimo, da vzhaja 30 min. Testo še enkrat dobro premesimo. Testo razvaljamo na 1 cm višine, ter nanj položimo šunko. Testo ovijemo okoli šunke, tako da je cela šunka prekrita. Položimo v pečico, ki smo jo ogreli na 200˚C in pečemo cca 60 minut za vsak kilogram izdelka. Pred koncem pečenja skorjo premažemo z razžvrkljanim jajcem. Hren in zeleno nastrgamo na zelo majhne koščke in pustimo v smetani, da se okus spoji. S paličnim mešalnikom vse skupaj dobro sesekljamo. Po potrebi solimo. Šunko nekoliko ohladimo, in narežemo na rezine. Zraven postrežemo kuhana jajca, hren in zelenjavo.

- 20 % AVE KUPON ZA POPUST na mesni izdelek po izbiri Vnovčljiv do 4. 4. 2015 za količino do 5kg.

Ne velja za izdelke v akciji. Popusti se ne seštevajo.

gradimo

Gradimo »PANONSKI SVETILNIK« V osrčju Lendavskih goric gradimo 53,5 metrov visok razgledni stolp iz jeklene konstrukcij, pri kateri bo prvič v Sloveniji uporabljen model BIM. Po dolgotrajnih postopkih in ponovljenem razpisu za izbor

Zunanji premer pritličnega dela stavbe je 20,16 m, višina 9 etaže,

izvajalca gradbenih del ter preprojektiranju prvotno zasnovane-

odprta razgledna ploščad je + 42,00 m. Celotni stol za signalno

ga stolpa smo sredi januarja 2015 pričeli z gradnjo razglednega

anteno je višine 53,5 m. V sklopu projekta se uredi kompletna

stolpa na turistični cesti Lendavskih goric.

zunanja ureditev.«

Kratki tehnični opis projekta je podal vodja gradbišča Robert

Pri gradnji razglednega stolpa bo tokrat prvič v Sloveniji upora-

Krajnc: »Okrogli stolp sestavljajo štirje deli: obodna nosilna kovinska konstrukcija stebrov, ki objema krožno konično zasnovan pritlični del objekta, ki se konča z ravno streho. Na vrhu stolpa je zastekljen razgledni prostor in nad njim odprta razgledan ploščad. Ta je s pritličjem povezan s šesterokotnim jeklenim dvigalnim jaškom po obodu zastekljenim s toniranim steklom, okoli katerega se spiralno pnejo odprte kovinske stopnice.

bljen model BIM (Building information modeling). Sodoben model predstavlja nov, revolucionarni informacijski model objekta, ki vključuje popoln nadzor nad informacijami skozi ves življenjski cikel objekta, od same zamisli do izvedbe, stroškov in vzdrževanja. Rok za dokončanje del na projektu vrednem 1,7 milijona evrov je predviden za konec maja 2015.

Nadaljevanje uspešnega sodelovanja S CARTHAGOM Uspešno dosedanje sodelovanje s Carthagom se nadaljuje tudi pri izgradnji nove proizvodne hale v Odrancih. Potem ko smo v skupini Pomgrad uspešno zaključili več projektov izgradnje Carthagovih poslovno industrijskih objektov v Odrancih, nam je Carthago zaupal tudi izgradnjo novega industrijskega objekta.

Nova pritlična proizvodna hala je velikosti 4.230 m2, dimenzij 35,80 × 11,70 m + 39,60 × 98,6 m in višine 7,90 m in je postavljena na severni strani, tik ob obstoječih proizvodnih halah ter je podaljšek lani zgrajenega skladišča. Proizvodna hala je namenjena povečanju kapacitet izdelave in predelavi posameznih sestavnih delov karoserije vozila, kot npr. zunanjih izolacijskih elementov, dokončanju finalnih izdelkov za vgradnjo/krojenje izolacijskih panelov, krojenju lesenih in kovinskih elementov. Temeljenje montažnih AB stebrov hale je izvedeno s točkovnimi temelji s čašami, ki so med seboj povezane z AB temeljnimi gredami. Strešna konstrukcija je izvedena iz jeklenih nosilcev. Izvede se kompletna nova komunalna infrastruktura za novi objekt in pripadajoča okolica. Po besedah vodje gradbišča Roberta Krajnca je projekt izgradnje proizvodne hale v začetni fazi, objekt vreden 0,27 milijona evrov pa naj bi bil predan investitorju v uporabo v mesecu avgustu.

INTERNA REVIJA marec–maj 2015

gradimo

V Domžalah izvajamo zahtevno NADGRADNJO CČN DOMŽALE–KAMNIK Projekt »NADGRADNJA CČN DOMŽALE–KAMNIK« vključuje nadgradnjo centralne čistilne naprave Domžale–Kamnik (na 149.000 PE): gradnjo vstopnega objekta z objektom za sprejem grezničnih gošč in gradnjo bioloških stopenj za terciarno stopnjo čiščenja. prave obsega gradnjo novih objektov biološke stopnje linije vode, zalogovnike in zgoščevalce presežnega biološkega blata, strojno predzgoščanje presežnega blata in dezintegracijo presežnega blata pred črpanjem v gnilišča in zmanjšanje dušika v blatenici. Trenutno potek del pri izgradnji je podal vodja gradbišča Drago Kalamar: »Trenutno potekajo dela na izgradnji objekta merilnega mesta iztoka ter izvedba sekvenčnih bazenov biološkega bloka 2 z linijo blata, prostornine 26.400 m³. Nadgradnja same čistilne naprave je dokaj zahtevna, saj dela potekajo v več fazah glede na to, da na večini mesta že stoji obstoječa čistilna naprava in med samo gradnjo mora delovati s čim manjšimi odstopanji. Se pravi, da z predhodnimi prevezavami med bazeni najprej porušimo obstoječi bazen na čistilni napravi in nato na istem mestu začnemo V sklopu projekta NADGRADNJE CENTRALNE ČISTILNE NAPRAVE DOMŽALE–KAMNIK je predvidena izgradnja dveh večjih sklopov, in sicer: • Nadgradnja obstoječe naprave na tercialno čiščenje • Vstopni objekt in sprejem gošč

graditi novi sklop oziroma bazen za novo linijo tercialnega čiščenja. Ko je ta novozgrajeni bazen v funkciji in prične nemoteno delovati, začnemo z novimi prevezavami med bazeni in rušitvami naslednjega obstoječega bazena. Ta postopek se nato ponavlja do same dograditve celotnega dela tercialnega čiščenja čistile naprave. Manjše težave nam povzroča tudi omejenost prostora za potrebe izgradnje nove čistilne naprave, saj na sedanjem območju

Obstoječa čistilna naprava Domžale–Kamnik je bila projektirana

stojijo obstoječi objekti dosedanje čistilne naprave, ki predsta-

samo za čiščenje ogljikovih spojin. Zaradi spremenjene zakono-

vljajo prostorsko oviro za samo dinamiko gradbenih del, vendar

daje, ki zahteva tudi čiščenje dušikovih spojin in fosforja, je pot-

jih z natančnim planiranjem gradnje omejimo na minimum.

rebno napravo nadgraditi. Naročnik se je na osnovi predhodnih

Na projektu nastopamo skupaj z JointVenture partnerjem GH

analiz možnih variant čiščenja odločil za izgradnjo nove biološke

Holdingom, s katerim smo si vrednost del, ki znaša nekaj manj

linije čiščenja odpadne vode s suspendirano biomaso v sekvenč-

kot 18,3 milijonov evrov, razdelili glede na delež udeležbe na

nih bazenih s predhodnimi selektorji. Nadgradnja obstoječe na-

projektu. Pomgrad d. d. 38,98 %, GH Holding d. d. 61,02 %.

NEVAREN CESTNI ODSEK kmalu varnejši V Ljutomeru gradimo nov hodnik za pešce in kolesarje. Naložba bo izboljšala varnost pešcev na odseku, ki poteka ob izredno prometni državni cesti in bi naj bila zaključena aprila 2015.

INTERNA REVIJA marec–maj 2015

»Za naročnika del, občino Ljutomer, izvajamo novogradnjo pločnika za pešce ob regionalni cesti od centra Ljutomera do Sp. Kamenščaka. Izvaja se pločnik širine 1,60 m in v dolžini 750 m. Skupaj s pločnikom se izvede tudi meteorna kanalizacija, javna razsvetljava in kabelska kanalizacija za potrebe Teleing-a. Zaradi konfiguracije terena se izvajata tudi dva podporna zidova. Ob izvedbi večjega zidu višine 3,6 m smo zaradi stabilnosti ceste varovali gradbeno jamo z zagatno steno,« je o projektu vrednem nekaj več kot pol milijona evrov povedal vodja gradbišča Zlatko Kodrin.

novice

RAZVAJANJE ZA ŽENSKE Prodajalna Travel Value & Duty Free na Letališču Jožeta Pučnika se je v mesecu marcu poklonila vsem damam. V mesecu žensk smo poskušali odgovoriti na vprašanje »Kaj ženske ljubijo?«. Kotiček, ustvarjen v prodajalni, naj bi vsaki ženski ponudil kratko razvajanje. Ob kozarčku vina in koščku čokolade lahko vsaka občuduje in nakupuje izdelke, izbrane posebej za njo. V vitrini s Swarovski zapestnicami bo zagotovo vsaka našla svojo najljubšo, mamljive pa so tudi Desigual torbice, ki bodo več kot primerne za prihajajoče pomladne dni. Ljubiteljice cvetličnih dišav bodo navdušene nad dišavo Dolce, živahni laki za nohte pa bodo pritegnili pogled

vsake ženske. Sladkosnede bodo zagotovo izbrale svojo najljubšo čokolado, poznavalke dobrih vin in penin pa bodo uživale v izboru, ki ga ponujamo. Dame, vabljene, da si naštete izdelke ogledate v živo in si privoščite razvajanje, ki si ga zaslužite. Da pa v mesecu marcu ne bomo povsem pozabili na moške, jih vabimo k ogledu ponudbe, saj bodo morda v izbranih izdelkih našli popolna darila za ženske, ki jim bogatijo življenje.

NOVA DIŠAVA ROBERTO CAVALLI PARADISO

Roberto Cavalli Paradiso je barvita dišava, ki jo je navdihnila italijanska pokrajina, in je pozdrav užitkom bivanja. S to dišavo je priznani italijanski modni oblikovalec vsa občutja pripeljal do vrhunca. V njegovih rokah se je sredozemsko sladko življenje preoblikovalo v pravi raj na zemlji. Poživljajoča in stimulativna dišava izžareva zadovoljstvo in srečo. Pooseblja čutnost, veselje in samozavest. Dišava je na voljo v vseh Travel Free shopih in v Travel Value & Duty Free shopu na Letališču Jožeta Pučnika.

INTERNA REVIJA marec–maj 2015

NOV ADRIA KATALOG S 1. aprilom 2015 bo ponovno izšel Adria katalog, ki bo na voljo na vseh letih Adrie Airways izven EU, netrošarinski izdelki pa bodo v ponudbi tudi na t. i. čarter letih znotraj EU. Tudi tokrat bo na voljo velika izbira vrhunskih izdelkov, ki bodo pomladno-poletno obarvana. Ponudba bo zajemala vse, kar si srce poželi: od parfumerije, kozmetike, modnih dodatkov, pa vse do igrač, sladkarij in alkoholnih pijač. Prav tako pa bomo v širok sortiment vključili tudi Adria spominke, ki bodo navdušili tako najmlajše, kot tudi tiste malo starejše potnike.

intervju

Marjetka ŠKAFAR Panvita MAROF d. o. o.

na avtobus, saj se ji zjutraj bolj mudi. Luka ima nekaj več časa, saj hodi še v podružnično šolo v Bodoncih in začne šele ob 8.00. Midva z možem spijeva še obvezni jutranji smuti in pripravljeni smo za odhod. Če ni kakšnih posebnosti, se moj delavnik začne okrog 8.00. Dan nikoli ni enak dnevu. Moje delo je zelo razgibano. Delno namreč delam na terenu, kar pomeni prezentacijo vin pri strankah, razni sestanki in obiski pri obstoječih ali novih strankah. Če ostanem v kleti, tam pripravim kakšno ponudbo, analizo, plan ali degustacijo. Po prihodu domov seveda sledi obvezno kuhanje toplega obroka za družino, kakšna pomoč pri nalogi ali igra z otroki. Opravim še kakšno drugo gospodinjsko opravilo in prehitro pride večer. Včasih sem rada pogledala še pozna poročila, danes tega več ne počnem, raje preberem kakšno dobro knjigo, se sprostim ob tapkanju in grem mirno spat.

4. Nam lahko poveste kakšno anekdoto in življenja oz. službe? 1. Kaj ste želeli postati kot otrok? Kuharica. Babica je bila ljubiteljska kuharica in je hodila kuhat na gostije, doma pa pekla torte in pecivo. Pri delu sem ji večkrat pomagala in od tam ta ljubezen do kuharije. Zaradi te ljubezni sem se kasneje odločila za gostinsko šolo, čeprav so mi zaradi mojega dobrega uspeha svetovali gimnazijo. Zanimivo pa je, da sem v gostinstvu delala zelo malo časa, poklicna pot me je odpeljala v prodajne vode.

2. Vaši začetki na Panviti? V vinski kleti Marof sem se zaposlila konec leta 2013 kot vodja prodaje. Spominjam se prvega dne, ko je name največji vtis naredila sama vinska klet. Pričakovanj, po pravici povedano, v začetku nisem imela prav velikih, pač še en proizvod, ki ga bom prodajala. Šele kasneje sem ugotovila, kako poseben in lep je vinski posel in da nosi vino posebno energijo, ki jo kot prodajnik moraš zagotovo čutiti.

3. Kako poteka vaš običajen delovni dan? Običajno ura zazvoni nekaj pred šesto, vendar ne zazvoni samo enkrat. Rada namreč poležim še nekaj časa, da se popolnoma prebudim. Po bujenju otrok vsi opravimo jutranji ritual v kopalnici. Lucija odide nekoliko prej

INTERNA REVIJA marec–maj 2015

Anekdot se skozi življenje zagotovo nabere kar nekaj. Ene pa sem se le spomnila. Kot otrok se zelo rada zajtrkovala jajca na oko. Spomnim se, da smo iz Nemčije dobili prvo mikrovalovko. Nekateri so bili zelo skeptični, meni pa se je zdela super, ker se v njej hrana tako hitro pogreje. Eno jutro sem se spomnila, da pa bi morda pripravila jajce na oko kar v mikrovalovki, saj bi to bilo najbrž hitreje kot v ponvi. Vzamem krožnik, ubijem nanj jajce in položim krožnik v mikrovalovno pečico. Ne spomnim se koliko časa je potekala priprava, spomnim pa se pečenega jajca, ki je izgledalo kot iz izložbe. Sedem vsa ponosna za mizo, zapičim vilice v rumenjak … potem pa BUUM. Rumenjak mi je dobesedno eksplodiral v oči. V tistem trenutku nisem vedela, kaj točno se je zgodilo, čutila sem samo pekoč občutek v očeh. Najbrž sem imela pri tem kar nekaj sreče, se pa velikokrat pošalim na ta račun, da sem dobila zares jajce na oko.

5. Kaj vas spravi v dobro voljo? Otroka, ki me osrečujeta s svojimi norčijami in vedno bolj tudi z modrostjo. Vsaka zadovoljna stranka, vsako novo naročilo, vsi dobri ljudje, ki jih dnevno srečujem.

6. S čim se ukvarjate v prostem času? Ta pravega prostega časa ostane ob službi, skrbi za družino in gospodinjstvo bore malo. Mogoče se bo komu zdelo, da je vse to še delo, vendar sama zelo uživam ob kuhariji za

“ ”

Večkrat rada spečem

domač kruh, kar se mi zdi najbolj skrivnostna peka od vsega.

družino in delu na vrtu. Večkrat rada spečem domač kruh, kar se mi zdi najbolj skrivnostna peka od vsega. Ker ga delam po trenutnem navdihu, nikoli ne vem, kakšen bo končni izdelek. Preživljanje prostega časa je zelo povezano z letnimi časi. Spomladi veliko časa preživim na vrtu. Vrt se mi zdi kot ena zdravilna kura v tem hitrem tempu življenja. Zares verjamem v to, da je dandanes problem, da je sodoben človek izgubil stik z naravo. Poleti večino časa preživimo zunaj pred hišo, kjer se otroci igrajo, sama pa uživam na svežem zraku ali kopanju v domačem bazenu. To je tudi čas piknikov, ko se večkrat družimo tudi z dobrimi sosedi, ki jih na Goričkem zagotovo ne primanjkuje. Jeseni je čas za spravilo pridelkov, pripravo domače ozimnice, kakšen sprehod. Zime se pa vsi veselimo zaradi snega in obvezne smučarije.

7. Kako preživljate dopust? Poleti je obvezno morje, ki smo ga nekaj let, razen lanskega, preživeli na otoku Pašman. Lanski je bil izjema, saj smo ga na željo hčere Lucije preživeli v hotelu Lucija v Portorožu. Mislim, pa da nas Pašman letos spet pričakuje. Pozimi nekaj dni preživimo na smučanju, saj vsi člani družine zelo radi smučamo.

8. Katere vrednote cenite? Poštenost, iskrenost, delavnost.

9. S čim se radi pohvalite oz. na kaj ste ponosni? Nerada se hvalim. Ponosna sem na to, da živim in delam na zame najlepšem koncu sveta, to je na mojem Goričkem.

10. Vaše sanje/cilji za prihodnost? Želim si, da bi še več ljudi spoznalo, kaj premore Goričko kot vinorodni okoliš in kakšna krasna vina imamo na Marofu.

11. Imate kakšen nasvet za sodelavce? Delajte pošteno, veliko se smejte in imejte se radi. Mogoče bomo svet obrnili na bolje.

intervju

Damijan KAUČIČ Panvita d. d.

6. S čim se ukvarjate v prostem času?

Iztok ŽALIG SGP Pomgrad – Gradnje d. o. o.

Večino prostega časa mi zasede nogomet, s katerim se redno ukvarjam in ga sploh ne tretiram kot hobi oziroma zapolnitev prostega časa, ampak kot mojo »drugo službo«. Drugače pa v prostem času rad grem na koncerte, pogledam kak dober film (najboljša zvrst mi je triler), prebiram stripe (Alan Ford, Dylan Dog, ...), ...

7. Kako preživljate dopust? Dopust najraje preživljam na morju. Poizkušam ga preživljati čim bolj brezskrbno, na »easy«. Seveda se dopusti razlikujejo. Če grem s prijatelji na dopust, še rabim dopust po dopustu. :)

8. Katere vrednote cenite? 1. Kaj ste želeli postati kot otrok? Kot otrok sem si želel postati profesionalni nogometaš. To se mi je le delno uresničilo, baje da nogometaš sem, vendar ne profesionalni (igram za NK Veržej v 2. SNL).

2. Vaši začetki na Panviti? Na Panviti d. d. sem začel delati leta 2013, in sicer v oddelku računovodstvo-analize.

3. Kako poteka vaš običajen delovni dan? Dan se začne s sodo bikarbono in s kombuča čajem, konča pa z zobno pasto. Vmes pa sem na računalniku in po službi na nogometnem igrišču v Veržeju.

4. Nam lahko poveste kakšno anekdoto iz življenja oz. službe?

Poštenost, iskrenost, ljubeznivost in empatijo.

9. S čim se radi pohvalite oz. na kaj ste ponosni? Ponosen sem na vsak svoj izpolnjeni zadani cilj.

10. Vaše sanje/cilji za prihodnost? Če želiš, da se ti sanje uresničijo, jih moraš zadržati zase.

11. Imate kakšen nasvet za sodelavce?

1. Kaj ste želeli postati kot otrok? Največja želja v otroštvu mi je bila, da bi postal voznik tovornega vozila.

Dva, ki sta se mi vtisnila v spomin iz stripa Alan Ford:

2. Vaši začetki na Pomgradu?

„Bolje ispasti budala nego iz vlaka.” in

Na Pomgradu sem začel delati kot vodja

„Bolje izdati knjigu nego prijatelja.” (Grunf)

strojno prevoznega parka.

Anekdot iz življenja je precej, vendar menim, da naj ostanejo med mano in dotičnimi osebami.

3. Kako poteka vaš običajen delovni dan?

5. Kaj vas spravi v dobro voljo?

priprave na odhod v službo ter pakiranjem

V dobro voljo me spravi dobra muzika, nogomet, sonce in druženje s kolegi.

Z budilko se prebudim ob 5:10 in sledijo otrok v vrtec.

4. Nam lahko poveste kakšno anekdoto iz življenja oz. službe? Hmm, anekdota, z izleta z Nizozemske, kjer sva s Tadejem sedela lepo na terasi finega lokala in opazovala ljudi, zakaj tako bulijo v naju. Po prihodu natakarja v mrežasti spodnji majici nama je bilo vse jasno. Bila sva v baru za …

INTERNA REVIJA marec–maj 2015

intervju

5. Kaj vas spravi v dobro voljo? Žena in hčerki.

Zdenka LESJAK SGP Pomgrad d. d.

“

V življenju sem srečala

veliko zanimivih ljudi. Občutek

6. S čim se ukvarjate v prostem času?

imam, kot da se gibljemo

Trenutno sem čisto padel v gradbena dela, obnovo hiše.

prihajajo.

7. Kako preživljate dopust? Aktivno, pri dveh otrocih si drugače do-

5. Kaj vas spravi v dobro voljo?

pusta ne morem predstavljati, kaj pa se bo

Drobne malenkosti me lahko osrečijo, npr.

zgodilo po prihodu tretjega, pa še ne vem.

sončni vzhod na poti v službo, dobra glasba, sproščen klepet ob kavici, dober rezul-

8. Katere vrednote cenite?

tat, vzpodbudna beseda, pogled na našo

Poštenost in iskrenost.

lepo Slovenijo z različnih perspektiv …

9. S čim se radi pohvalite oz. na kaj ste ponosni? Na moj 3M paket – Majo, Mašo in Manjo.

10. Vaše sanje/cilji za prihodnost?

1. Kaj ste želeli postati kot otrok? Kot otrok sem želela postati učiteljica matematike. Spogledovala sem se tudi

Sanje so velike, ampak ostanimo raje na

s farmacijo, na koncu pa sem pristala

realnih tleh, zato tudi temu primerni cilji.

v gradbeništvu, prav tako obkrožena s

11. Imate kakšen nasvet za sodelavce? Bodi to, kar si.

številkami.

2. Vaši začetki na Pomgradu? V komerciali Pomgrada sem se zaposlila leta 2005. Najprej je bilo moje delovno mesto v Hočah, potem v Slovenski Bistrici, sedaj pa že četrto leto v Murski Soboti.

3. Kako poteka vaš običajen delovni dan? Običajnega delovnega dneva ni. Narediš si plan dela v skladu s predvidenimi oddajami ponudb, potem pa se ti odvrti čisto drugače. Mogoče je potrebno ovrednotiti nepredvidena dodatna dela, narediti kakšno dodatno analizo, izračunati rezultat ali pridobiti kooperantske ponudbe. Delo je zelo razgibano in stresno, ko se bliža rok oddaje ponudbe.

6. S čim se ukvarjate v prostem času? V prostem času sem rada v naravi, bodisi pri urejanju vrta in okolice, pri teku, smučanju ali planinarjenju, ki ga običajno dopolnim še z obiskom domačih. Rada preberem tudi kakšno dobro knjigo.

7. Kako preživljate dopust? Dopust rada preživljam aktivno z odkrivanjem novih krajev in kančkom adrenalina, obiskom gora v družbi domačih in prijateljev.

8. Katere vrednote cenite? Na prvo mesto bi postavila zdravje in družino, brez poštenosti, zaupanja, discipline, trdega dela, prijateljstva si pa tudi ne predstavljam življenja.

9. S čim se radi pohvalite oz. na kaj ste ponosni? Ponosna sem na uspehe otrok.

10. Vaše sanje/cilji za prihodnost? Moje sanje so povezane s prihodnostjo

4. Nam lahko poveste kakšno anekdoto iz življenja oz. službe?

otrok.

Težko bi kakšno izpostavila. V življenju

dela kot veseli zmagovalci, k čemur bi tudi

sem srečala veliko zanimivih ljudi. Občutek imam, kot da se gibljemo v krogu, eni od-

Moja želja pa je, da bi pridobili čim več sama rada prispevala svoj kamenček.

da sem po 25 letih parkirala poleg bivšega

11. Imate kakšen nasvet za sodelavce?

sodelavca v čisto drugem delu Slovenije.

Goro bo premaknil le tisti, ki bo najprej

Nisem ga spoznala, dokler ni spregovoril.

premikal kamenčke.

hajajo, drugi prihajajo. Se mi je pa zgodilo,

INTERNA REVIJA marec–maj 2015

”

v krogu, eni odhajajo, drugi

kjer z ženo vlagava ves trud v izgradnjo oz.

novice

PREDSTAVITEV ŠPORTNEGA KLUBA POMURJE DESET – EKIPA PANVITA POMGRAD OK Panvita Pomgrad iz Murske Sobote se ponaša z več desetletno tradicijo ter aktivno deluje in utrjuje tradicijo odbojke v Pomurju. Članska ekipa Panvita Pomgrad nastopa v prvi državni odbojkarski ligi, v kateri zaseda visoka mesta. Iz leta v leto se v Pomurju povečuje zanimanje za odbojko, v zadnjih letih smo kar sedemkrat do zadnjega kotička napolnili športno dvorano prve osnovne šole, katera sprejme 1100 gledalcev. V povprečju si domače tekme naše ekipe ogleda od 300 do 350 gledalcev. K takšnemu zanimanju so botrovali dobri rezultati moštva, saj se je konstantno uvrščalo v sam vrh slovenske odbojke. V tekmovalni sezoni 2010/2011 smo pred končnico zasedli drugo mesto, v samem finišu prvenstva nam je zmanjkala športna sreča in smo zasedli 4. mesto. V pokalnem tekmovanju smo dosegli zgodovinski uspeh in postali vice prvak Slovenije, kjer smo po težkem enakovrednem boju izgubili z evropsko ekipo ACH Volley. Po tem imenitnem uspehu smo v naslednji sezoni v pokalu izpadli v ¼ finalu

proti Calcit Volleyball-u, o napredovanju je odločal napeti zlati niz, katerega smo žal izgubili na razliko, v državnem prvenstvu smo zasedli končno 5. mesto.

smo bili v prvem krogu proti OK Mariboru in na zadnji tekmi leta 2012 proti Salonitu iz Anhovega, tako smo zasedli 2. mesto v prvi državni odbojkarski ligi.

Pred pričetkom tekmovalne sezone 2012/2013 smo si zadali visoke cilje. V državnem prvenstvu smo v končnici prvega dela narediti lepo rezultatsko serijo, saj smo v koledarskem letu 2012 naredili serijo devetih zaporednih zmag, poraženi

Z uvrstitvijo na 2. mesto v prvem delu smo imeli zelo dobro izhodišče v modri skupini in končnici. V končnici smo si zadali cilj, da se uvrstimo med prve štiri ekipe v državi, katerega smo tudi izpolnili, in sicer z osvojitvijo bronastega odličja.

V tekmovalni sezoni 2013/2014 smo si priigrali še en fantastičen uspeh, saj smo se po dvajsetih letih uvrstili v finale in smo se dostojno zoperstavili serijskemu pokalnemu in državnemu prvaku ACH Volley-ju iz Ljubljane, na koncu smo zasedli 2. mesto v državnem prvenstvu ter si zagotovili nastopanje v evropskih pokalih.

4. tekma FINALA DP Panvita Pomgrad vs. ACH Volley M. Sobota, 15. 04. 2014

INTERNA REVIJA marec–maj 2015

Foto: Jure Banfi

novice

MINI ODBOJKA – Državni prvaki mini odbojke, 10. 5. 2014 v Braslovčah

Prav tako beležimo velike uspehe v mlajših kategorijah, kjer smo z dvema selekcijama (mini in malo odbojko) igrali v finalu državnega prvenstva. Finale državnega prvenstva v mini odbojki je bilo odigrano 10. 5. 2014 v Braslovčah, kjer je naša ekipa Panvita Pomgrad postala državni prvak Slovenije. Za najboljšega igralca ekipe Panvita Pomgrad na finalnem turnirju je bil izbran Dino Vinkovič. Finale državnega prvenstva v mali odbojki je bilo odigrano 17. 5. 2014 v Mariboru, naša ekipa je dosegla zelo dober rezultat, saj so osvojili bronasto medaljo. Za najboljšega igralca ekipe Panvita Pomgrad na finalnem turnirju je bil izbran Žan Vori.

Tiskovna konferenca – uspešno končana tekmovalna sezona 2013/2014 mini odbojka – zlato, člani – srebro, mala odbojka – bron

V letošnji tekmovalni sezoni 2014/2015 je bil cilj kluba uvrstitev med najboljše štiri ekipe v državnem in pokalnem prvenstvu. Po končani prejšnji sezoni smo se razšli s prvim podajalcem lige Ivanom Čolovičem in sprejemalcem Andrejem Totom, zato smo se pred začetkom prvenstva okrepili z dvema novima igralcema. Na mestu sprejemalca smo iz OK Lunos Maribor pripeljali mladega Jerneja Detelo in Nejca Zemljaka, kot prvega podajalca, slednji nas je sredi sezone prvega dela (novembra) zapustil in je tako mesto prvega podajalca prevzel mladinski reprezentant Urban Drvarič. V prestopnem roku smo iz OK Radencev na mestu drugega podajalca pripeljali mladega igralca Saša Ratkai, kateri je produkt domače odbojkarske šole in se je na našo pobudo kalil v OK Radencih v 3. državni ligi.

INTERNA REVIJA marec–maj 2015

Zaradi težav, s katerimi smo se ubadali v dosedanjem delu sezone, je tudi primerna uvrstitev na razpredelnice. V državnem prvenstvu smo v prvem delu zasedli 3. mesto. To mesto smo zadržali tudi v nadaljevanju po dosedanjih igrah v modri skupini, v kateri sta pred nami še dve tekmi. Z zmagama moremo potrditi trenutno uvrstitev, kar bo dobro izhodišče za končnico državnega prvenstva, kjer se igra na izpadanje. V prvem delu prvenstva in modri skupini sta pred nami Ekipi ACH Volley in Calcit Volleyball. V pokalnem tekmovanju smo se po 5 sušnih letih ponovno uvrstili na finalni turnir. Razpored na finalnem turnirju, kateri se je odvijal v Šempetru v petek, 16. januarja in v soboto, 17. januarja 2015 nam ni bil

Foto: Jure Banfi

S temi rezultati je zbirka medalj kompletna in beležimo najuspešnejšo sezono v zgodovini kluba. Posebej ponosni smo na rezultate mlajših selekcij, kjer otroci dokazujejo, da sodijo v sam vrh slovenske odbojke.

pisan na kožo, saj nam je dodelil najtežjega možnega nasprotnika, večkratnega državnega in pokalnega prvaka Slovenije, nobenega drugega kot ACH Volley. V polfinalni tekmi smo izgubili s 3 : 0. Drugi polfinalni par je bil med domačinom SIP Šempetrom, kateri je bil organizator turnirja in OK Salonit Anhovo. V finalu sta se pomerili ekipi ACH Volley in Salonit Anhovo. Zmagovalec Pokala Slovenije je postal ACH Volley.

STROKOVNI KADER 1. Dejan Fujs

Trener - športni direktor

2. Sašo Topovšek

Pomočnik trenerja

3. Janez Müller Fizioterapevt

novice

V klubu se ponašamo z dvema reprezentantoma članske selekcijah Slovenije, in sicer z Urošem Pavlovičem in Aljošo Bogožalcem. Uroš si je po uspešni klubski sezoni 2013/2014 nadel reprezentančni dres in uspešno nastopal za slovensko reprezentanco. Meseca maja 2014 se je udeležil kvalifikacij za EP 2015, kvalifikacijska turnirja sta se odvijala na Poljskem (Poljska, Latvija, Makedonija) in v Ljubljani (Poljska, Latvija, Makedonija). Naša izbrana vrsta je zasedla drugo mesto v skupini in uvrstili so se v dodatne kvalifikacije za EP 2015, kjer jih maja 2015 čakata dve tekmi proti reprezentanci Portugalske. Foto: Jure Banfi

IGRALSKI KADER 1. Blaž Ajlec

Igralna pozicija: sprejemalec Številka dresa: 2

2. Aljoša Bogožalec

Igralna pozicija: korektor Številka dresa: 13

3. Jernej Detela

Igralna pozicija: sprejemalec Številka dresa: 7

4. Urban Drvarič

Igralna pozicija: podajalec Številka dresa: 17

5. Gorazd Flisar

Igralna pozicija: centralni bloker Številka dresa: 11

6. Blaž Grabar

Igralna pozicija: centralni bloker Številka dresa: 16

7. Uroš Pavlović

Igralna pozicija: centralni bloker Številka dresa: 4

8. Dejan Pelemiš

Igralna pozicija: sprejemalec Številka dresa: 5

9. Jernej Potočnik

V letošnji tekmovalni sezoni smo izkoristili možnost, da nastopimo tudi v evropskih tekmovanjih, in sicer na kvalifikacijskem turnirju MEVZA. Kvalifikacijski turnir se je odvijal od 13. do 15. februarja v Nedelišču na Hrvaškem. Na turnir smo se odpravili samozavestno in z željo po napredovanju na zaključni turnir MEVZA (za prvaka srednje evropske lige), po dveh zmagah nad prvakom Hrvaške OK Mladost Marina Kaštela iz Kaštela in četrto uvrščeno ekipo hrvaškega prvenstva OK Međimurje Centrometal, smo žal odločilno srečanje proti tretje uvrščeni ekipi slovaške lige VT Spartak Myjava iz Myjave zaradi premajhne zbranosti izgubili in tako izpadli iz nadaljnjega tekmovanja.

V mesecu juniju in juliju 2014 se je z reprezentanco Slovenije udeležil Evropske lige. Nasprotniki so bile reprezentance Danske, Avstrije, Turčije, Makedonije. V polfinalu so se pomerili z reprezentanco Grčije in žal izgubili ter zasedli 4. mesto v Evropski ligi. Prav tako se ponašamo z enim reprezentantom v mlajših selekcijah Slovenije, in sicer z Urban Drvaričem, kateri igra na igralni poziciji podajalca. Z izbrano vrsto je prišel do izjemnega uspeha in se uvrstil na evropsko prvenstvo, na katerem je z mladinsko reprezentanco zasedel zelo dobro 4. mesto.

Odgovorni v klubu se zavedamo, kako pomembna je vzgoja lastnega mladega kadra, zato posvečamo veliko pozornosti tudi nižjim selekcijam, ki so temelj vsake športne ekipe. V klubu zraven članske ekipe deluje 5 mlajših selekcij (mini odbojka, mala odbojka, starejši dečki, kadeti in mladinci), katere tekmujejo v vseh razpisanih selekcijah OZS. V društvu zraven tekmovalnih se-

Igralna pozicija: sprejemalec Številka dresa: 6

10. Saša Ratkai

Igralna pozicija: podajalec Številka dresa: 3

11. Bine Fridrih

Igralna pozicija: libero Številka dresa: 9

12. Tin Vrabl

Igralna pozicija: libero Številka dresa: 8 INTERNA REVIJA december 2014–februar 2015 INTERNA REVIJA marec–maj 2015

novice

sklopu interesnih dejavnosti in pod našim

PROGRAMI, KI SE IZVAJAJO V ŠOLI DESET:

okriljem se s športom – odbojko aktivno

• Program za animacijo in novačenje

ukvarja cca. 150 otrok.

(predstavitve po šolah, sodelovanje na

Aktivnosti odbojkarske šole v sklopu

• Program otroška odbojkarska šola

lekcij imamo še netekmovalne selekcije v

interesnih dejavnosti se izvajajo na OŠ I v Murski Soboti, OŠ Bakovci, OŠ Krog, OŠ Puconci, OŠ Radenci, OŠ Veržej in OŠ

prireditvah) (interesna dejavnost v OŠ) • Program dela po selekcijah (mini odbojke – mladinske selekcije)

Ljutomer. Za sodelovanje se dogovarjamo

• Program za talentirane

tudi z drugimi šolami v Pomurju.

(individualna vadba)

Vsako leto na začetku poletnih počitnic

(prireditve, ogledi, mednarodni turnirji, …)

(v mesecu juliju) želimo osnovnošolsko mladino navdušiti, da se v času počitnic aktivno ukvarjajo s športom in v ta namen organiziramo poletni odbojkarski tabor, kjer otroci lahko aktivno in na zdrav način preživljajo svoj prosti čas. Zanimanje za odbojkarski tabor se z leta v letu povečuje, kar je pokazatelj dobrega, organiziranega in strokovnega dela. Tudi v letošnjem letu bomo konec junija oz. začetku julija organizirali odbojkarski tabor in vas že sedaj vabimo, da vpišete otroka na naš tabor. Zraven tekmovanj smo pod okriljem OZS organizator lastnega internega tekmovanja, katero poteka skozi celotno tekmovalno sezono, kjer se med seboj pomerijo igralci tekmovalnih in netekmovalnih selekcij (mešane ekipe).

• Program za motivacijo igralcev

Veliko poudarka dajemo na medijski prepoznavnosti naše panoge (odbojke) in samega kluba. Za naše zveste gledalce pripravljamo razne publikacije.

V klubu smo zelo posnosni in hvaležni volonterjem našega kluba, in sicer: • g. Jožetu Voriju, ki je zaposlen pri skupini SGP Pomgrad in skrbi, da se varno pripeljemo na tekme in domov, • g. Štefanu Flisarju, kateri je uradni napovedovalec na članskih tekmah Panvita Pomgrad in soprogi ga. Olgi Flisar, katera opravlja nalogo zdravstvene oskrbe za vse udeležence tekme, • ga. Martini Lukač, katera opravlja nalogo zdravstvene oskrbe za vse udeležence tekme, • Teu Broderju, kateri je zelo velika pomoč pri pripravi dvorane. Lansko leto in letos ni manjkal na nobeni članski tekmi.

• Biltene o delovanju kluba – letno izideta dva biltena (prvi del tekmovanja in modre skupine – končnice), v katerih so objavljeni vsi podatki kluba, igralcev, razpored tekmovanja, nasprotne ekipe in vsi pokrovitelji društva.

S tem delovanjem želimo med drugim prispevati k popularizaciji odbojke med mladimi ter pridobiti nove simpatizerje in podpornike odbojke ter kluba.

• Spletni portal Športnega kluba Pomurje deset (http://sk-pomurje.si), na katerem objavljamo tekoča dogajanja.

Za konec bi še radi predstavili vodstveno strukturo ŠK Pomurja deset, brez katerih ne bi bilo uspešne zgodbe, kot je naša …

• Velik obisk beležimo na socialnem medmrežju FACEBOOK, na katerem objavljamo tekoča dogajanja in imamo že čez 1.800 članov.

PREDSEDNIK Dejan KOLOŠA

USPEŠNO IZPELJANA HUMANITARNA AKCIJA!

ČLANI UPRAVNEGA ODBORA

Po močnem deževju v mesecu aprilu/maju 2014 so prebivalce Srbije ter Bosne in Hercegovine prizadele najhujše poplave v zadnjih desetletjih.

Jure LUKAČ

V to zgodbo je bil neposredno vpet eden od naših prijateljev Dejan Pelemiš, ki je kot igralec lani in letos pomagal odbojkarskemu klubu Panvita Pomgrad do lepega uspeha. Njegova družina se je tako kot vsi ostali prebivalci na območju Zvornika borila s težkimi pogoji in razmerami, ki so vladale na ozemlju naše nekdanje skupne države. Sam je zelo težko spremljal nastalo situacijo iz Slovenije. Bil je zelo prizadet in šokiran, saj se je počutil nekoristen ob nesreči soljudi. Zato smo se skupaj z njim zbrali še mnogi posamezniki in organizacije, ki so želeli pomagati ljudem v nastali težki situaciji in začeli z akcijo zbiranja sredstev ter potrebščin za vse pomoči potrebnih na poplavljenih področjih. V sredini meseca maja 2014 smo tako začeli akcijo zbiranja materialne pomoči, ki je potekala vse do sobote, 24. 5. 2014. V ta namen smo organizirali tri zbirna mesta, na katerih smo zelo dobro sodelovali: Binkoštna cerkev – Murska Sobota, Društvo Labda Beltinci – LABDA BEACH CENTER, ORTOMAR (Dosor) – Radenci. V tem času se je zbralo 5039,10 kg raznega materiala. Tovornjak z omenjenim materialom se je v ponedeljek, 26. 5. 2014 ob 8.05 uri v spremstvu Dejana Pelemiša odpravil na pot proti Zvorniku (okraj Orašje), kjer je zbrano pomoč predal RDEČEMU KRIŽU v Zvorniku. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem ljudem dobre volje, sponzorjem, donatorjem, prostovoljcem, Rdečemu križu Murska Sobota, vsem trem zbirnim mestom, kateri so odstopili svoje prostore in še seveda komu ... v glavnem vsem, ki ste na kakršen koli način pomagali pri naši akciji! Hvala …

INTERNA REVIJA marec–maj 2015

Peter POLANIČ Roman RATKAI Boris SAPAČ Matej ŠIFTAR Sašo ZIDAR Ob tej priložnosti bi se zahvalili vsem sponzorjem, donatorjem, prostovoljcem, … ki podpirajo in skrbijo za uspešno zgodbo odbojke v Murski Soboti, brez vas, vaših sredstev, vaše moralne podpore in pomoči vseh vrst, bi tudi nam uspelo mnogo manj, kot to lahko dosežemo z vami. Vabimo vas, da obiščete klubsko spletno stran, kjer najdete več informacij o naši dejavnosti http://sk-pomurje.si

novice RAZPORED IN REZULTATI TEKEM: 1. DOL moški – PRVI DEL 1. krog – sobota, 20. 09. 2014

GO Volley : Panvita Pomgrad

3:2

(15 : 25, 20 : 25, 25 : 21, 26 : 24, 15 : 9)

2. krog – sobota, 27. 09. 2014

Panvita Pomgrad : Salonit Anhovo

3:1

(25 : 20, 16 : 25, 25 : 22, 25 : 20)

3. krog – sreda, 01. 10. 2014

ACH Volley : Panvita Pomgrad

3:0

(25 : 19, 25 : 15, 25 : 21)

4. krog – sobota, 04. 10. 2014

Panvita Pomgrad : Šoštanj Topolšica

3:0

(25 : 22, 25 : 18, 25 : 21)

5. krog – sreda, 08. 10. 2014

Astec Triglav : Panvita Pomgrad

1:3

(16 : 25, 25 : 21, 21 : 25, 17 : 25)

6. krog – sobota, 11. 10. 2014

Panvita Pomgrad : Krka

3:0

(26 : 24, 25 : 17, 25 : 20)

7. krog – sobota, 18. 10. 2014

Calcit Volleyball : Panvita Pomgrad

3:1

(19 : 25, 25 : 19, 25 : 21, 25 : 20)

8. krog – sobota, 25. 10. 2014

Panvita Pomgrad : Lunos Maribor

2:3

(25 : 22, 24 : 26, 25 : 19, 18 : 25, 12 : 15)

9. krog – sobota, 31. 10. 2014

Fužinar Metal Ravne : Panvita Pomgrad

1:3

(11 : 25, 17 : 25, 26 : 24, 20 : 25)

10. krog – sobota, 08. 11. 2014

Panvita Pomgrad : GO Volley

3:0

(25 : 14, 25 : 18, 25 : 15)

11. krog – sreda, 12. 11. 2014

Salonit Anhovo : Panvita Pomgrad

2:3

(23 : 25, 25 : 23, 25 : 23, 17 : 25, 17 : 19)

12. krog – sobota, 15. 11. 2014

Panvita Pomgrad : ACH Volley

0:3

(10 : 25, 20 : 25, 14 : 25)

13. krog – sobota, 22. 11. 2014

Šoštanj Topolšica : Panvita Pomgrad

1:3

(24 : 26, 22 : 25, 26 : 24, 16 : 25)

14. krog – sreda, 26. 11. 2014

Panvita Pomgrad : Astec Triglav

3:2

(25 : 27, 25 : 22, 19 : 25, 25 : 19, 15 : 13)

15. krog – petek, 28. 11. 2014

Krka : Panvita Pomgrad

2:3

(18 : 25, 25 : 17, 17 : 25, 26 : 24, 14 : 16)

16. krog – sobota, 06. 12. 2014

Panvita Pomgrad : Calcit Volleyball

3:1

(25 : 19, 21 : 25, 25 : 17, 25 : 23)

17. krog – sobota, 13. 12. 2014

Lunos Maribor : Panvita Pomgrad

1:3

(32 : 30, 19 : 25, 27 : 29, 22 : 25)

18. krog – sobota, 20. 12. 2014

Panvita Pomgrad : Fužinar Metal Ravne

3:0

(25 : 15, 25 : 20, 25 : 23)

LESTVICA poz. ekipa 1. ACH Volley 2. Calcit Volleyball 3. Panvita Pomgrad 4. Salonit Anhovo 5. Krka 6. Astec Triglav 7. Fužinar Metal Ravne 8. Lunos Maribor 9. Šoštanj Topolšica 10. GO Volley

točke 54 41 38 34 22 20 18 15 14 14

zm. 18 14 13 11 7 7 6 5 5 4

Tekme izg. 0 4 5 7 11 11 12 13 13 14

zm. 54 45 44 39 28 31 25 25 26 22

Seti izg. 7 18 27 28 37 44 41 46 46 45

količnik 7,714 2,500 1,630 1,393 0,757 0,705 0,610 0,543 0,565 0,489

zm. 1498 1492 1615 1514 1351 1572 1412 1490 1516 1336

Točke v setih izg. količnik 1151 1,301 1293 1,154 1504 1,074 1399 1,082 1450 0,932 1678 0,937 1529 0,923 1610 0,925 1646 0,921 1536 0,870

POKAL SLOVENIJE 1/8 finala – sreda, 22. 10./12. 11. 2014 Krka : Panvita Pomgrad

1 : 3 (20 : 25, 25 : 14, 14 : 25, 22 : 25)

Panvita Pomgrad : Krka

3 : 2 (23 : 25, 25 : 16, 25 : 14, 18 : 25, 29 : 27)

1/4 finala – sreda, 26. 11./10. 12. 2014 Panvita Pomgrad : Šoštanj Topolšica

3 : 0 (25 : 15, 25 : 20, 25 : 16)

Šoštanj Topolšica : Panvita Pomgrad

3 : 1 (22 : 25, 25 : 17, 25 : 18, 25 : 19) z.n. (06 : 15)

Finalni turnir – petek, 16. 01./sobota, 17. 01. 2015 SIP Šempeter : Salonit Anhovo

0 : 3 (22 : 25, 22 : 25, 16 : 25)

ACH Volley : Panvita Pomgrad

3 : 0 (27 : 25, 25 : 20, 25 : 15)

Salonit Anhovo : ACH Volley

1 : 3 (25 : 18, 20 : 25, 12 : 25, 16 : 25)

MEVZA – KVALIFIKACIJSKI TURNIR – NEDELIŠČE 13. 02. 2015

OK Panvita Pomgrad (SLO) : OK Mladost Marina KAŠTELA (CRO)

3 : 0 (25 : 21, 25 : 22, 28 : 26)

14. 02. 2015

OK Međimurje Centrometal ČREČAN (CRO) : OK Panvita Pomgrad (SLO)

0 : 3 (16 : 25, 12 : 25, 20 : 25)

15. 02. 2015

TJ Spartak MYJAVA (SVK) : OK Panvita Pomgrad (SLO)

3 : 1 (27 : 25, 19 : 25, 25 : 22, 25 : 13)

INTERNA REVIJA marec–maj 2015

novice

LESTVICA

Z/P

Seti

Točke v setih

Ekipa

Tekme

Točke

1. TJ Spartak MYJAVA (SVK)

283

253

2. OK Panvita Pomgrad (SLO)

238

213

3. OK Mladost Marina KAŠTELA (CRO)

269

263

4. OK Međimurje Centrometal ČREČAN (CRO)

183

244

1. DOL moški – MODRA SKUPINA (SKUPINA ZA PRVAKA) 1. krog – sreda, 21. 01. 2015

Panvita Pomgrad : Salonit Anhovo

3:2

(18 : 25, 25 : 21, 23 : 25, 25 : 16, 15 : 6)

2. krog – sobota, 24. 01. 2015

Krka : Panvita Pomgrad

0:3

(12 : 25, 22 : 25, 21 : 25)

3. krog – sobota, 31. 01. 2015

Panvita Pomgrad : ACH Volley

1:3

(26 : 24, 22 : 25, 14 : 25, 23 : 25)

4. krog – sreda, 04. 02. 2015

Panvita Pomgrad : Calcit Volleyball

1:3

(26 : 24, 19 : 25, 20 : 25, 20 : 25)

5. krog – sobota, 07. 02. 2015

Astec Triglav : Panvita Pomgrad

0:3

(22 : 25, 17 : 25, 30 : 32)

6. krog – sreda, 25. 02. 2015

Salonit Anhovo : Panvita Pomgrad

3:1

(25 : 21, 25 : 19, 18 : 25, 25 : 21)

7. krog – sobota, 21. 02. 2015

Panvita Pomgrad : Krka

3:0

(25 : 22, 25 : 18, 25 : 19)

8. krog – sobota, 28. 02. 2015

ACH Volley : Panvita Pomgrad

3:0

(26 : 24, 25 : 23, 25 : 18)

LESTVICA

Tekme

Seti

Točke v setih

poz.

ekipa

točke

zm.

izg.

zm.

izg.

količnik

zm.

izg.

količnik

ACH Volley

3,429

725

605

1,198

Calcit Volleyball

3,833

688

578

1,190

Panvita Pomgrad

1,071

659

643

1,025

Salonit Anhovo

1,071

629

640

0,983

Krka

0,217

551

662

0,832

Astec Triglav

0,250

609

733

0,831

9. krog – sobota, 07. 03. 2015

Calcit Volleyball : Panvita Pomgrad

OŠ Stranje

ob 18.00 uri

10. krog – sreda, 11. 03. 2015

Panvita Pomgrad : Astec Triglav

OŠ I, Murska Sobota

ob 18.00 uri

1. DOL moški – KONČNICA 1/4 finale – 1. tekma – sobota, 21. 03. 2015 ob 19.00 uri

Panvita Pomgrad : Astec Triglav / Krka

1/4 finale – 2. tekma – sreda, 25. 03. 2015

Astec Triglav / Krka : Panvita Pomgrad

1/4 finale – ev. 3. tekma – sobota, 28. 03. 2015 ob 19.00 uri

Panvita Pomgrad : Astec Triglav / Krka

1/2 finale – 1. tekma – sreda, 01. 04. 2015

1/2 finale – 2. tekma – sobota, 04. 04. 2015

1/2 finale – ev. 3. tekma – sreda, 08. 04. 2015

finale / 3. mesto – 1. tekma – sobota, 11. 04. 2015

finale – 2. tekma – sreda, 15. 04. 2015

finale – 3. tekma / 3. mesto – 2. tekma – sobota, 18. 04. 2015

finale – ev. 4. tekma – sreda, 22. 04. 2015

finale – ev. 5. tekma / 3. mesto – ev. 3. tekma – sobota, 25. 04. 2015

INTERNA REVIJA marec–maj 2015

poudarki iz kroga znanja

LEVA ROKA, DESNI ŽEP

Dušan Banfi

V minulih zimskih mesecih se je nabralo vsega po malem – slabega več kot dobrega in še sreča, da smo tega kolikor toliko vajeni, mnogi od nas še iz časov gnile Jugoslavije, ko je veljala parola »Nič nas ne sme presenetiti«. Ker sem bolj lene sorte, sem odpornost na presenečenja treniral predvsem pred televizorjem in spremljal »vse živo« – od športa preko kvizov do politike. Če bi bil pameten, bi seveda spremljal samo šport in užival ob dejstvu, da smo športna oziroma vsaj zimskošportna svetovna velesila. Tako pa sem se razburjal še ob butastih kvizih in trpel ob poslušanju in proučevanju naših političnih kretenov, nekaterih javnosektorskih sindikalistov in prav(n)osodnih velemojstrov. Kljub temu, da sem brez las, so se mi ti – vsaj tak občutek sem imel –, pogosto postavljali pokonci. No ja, vsaj nekaj. Da ne bi trpel sam, nekaj od trpljenja mi povzročajočih vprašanj in zaključkov podelim z vami, moji »bratje in sestre v trpljenju«. Imamo predsednika vlade, od katerega smo veliko pričakovali in (vsaj zaenkrat) malo dobili. Govori okrašeno, ukrepa pa nerodno, tako da imam pogosto občutek, da se ne zna trdno namestiti v sedlo in se spotika še ob lastno senco. Je bil pa njegov oče izvrsten »jezdec« konja – sicer brez sedla in z ročaji, ki jih je znal trdno držati, kar je dokazal z zlato olimpijsko medaljo. In tovrstna (seveda politična) spretnost sinu manjka. Ustavni sodniki nadaljujejo s sprejemanjem odločitev, ki so čedalje bolj nerazumljive. Od treh pajdašev, obsojenih za isto kaznivo dejanje, enega izpustijo, dva pa zadržijo. Butasta odločitev ljudi, ki mislijo, da v svoji veličini sežejo do neba, ne vidijo pa, da stojijo in tacajo v blatu. Opazoval in poslušal sem tudi kuštravega

INTERNA REVIJA marec–maj 2015

in zaraščenega šolniškega sindikalista Branimirja Štruklja, ki je ob novici, da se je tudi pri nas začela rahla (vendar nesigurna) gospodarska rast, takoj stegnil roko in zavpil: »Dajte nam!« Očitno rabi za frizerja oziroma brivca. O ostalih, ki zahtevajo isto – ob tem, da več trošijo kot ustvarjajo –, niti ne bom govoril. Posebej mazohistično pa sem »užival« ob spremljanju razprav naših briljantnih poslancev, od katerih me nekateri spominjajo na stekle podgane, ki vseprek pljuvajo, praskajo in grizejo. Ker jim ne želim delati reklame, jih posebej ne bom imenoval; pa saj jih tudi sami poznate, če seveda spremljate politiko. Če je ne, ste pametnejši od mene. Jih (vas) pa verjetno ni malo, ki jim je všeč nastop(aštvo) poslancev Združene levice. Ni kaj, všečni Luka Mesec, ki bi si ga vsaka potencialna tašča želela za zeta, zlobno duhoviti dr. Trček in resnobno skrivnostna Violeta Tomc nas pri njihovem navijanju za solidarnostno rešitev »grške tragedije« vsaj na prvi pogled lahko pritegnejo. Pa ob izražanju svoje podpore grški zahtevi za odpis dolgov ter dvigu plač in penzij pomislijo tudi na to, da bi bila Slovenija v tem primeru ob cca. 1,5 milijarde EUR, kolikor znašajo naši krediti in jamstva Grčiji?! So pa njihove plače in penzije že sedaj višje od naših. Razumi, kdo moreš in živela solidarnost na tuji račun. Ko so avstrijske hipotekarne banke rubile našim kreditojemalcem domove, te solidarnosti ni pokazal nihče. Da bom resnično iskren, moram priznati, da sem (bil) tudi sam po prepričanju levičar

in to do predprejšnjega lepega nedeljskega popoldneva, ko sem po dveh pivih odšel na WC, da naredim prostor v mehurju še za tretje. Zazvonil mi je GSM v desnem žepu, zato sem oneja prestavil v levo roko in z desno izvlekel telefon. Pa levica ni bila kos pivski obremenitvi mehurja. Rezultat: mokre hlače (z levico pač težko zadenem cilj) in GSM v WC školjki! Torej: živela levica (takšna in drugačna) in živeli Grki, ki nagajajo Makedoncem, pluvajo po Nemcih in ignorirajo Slovence. Pa naj bo dovolj o vsem tem j…..ju. Pomlad je pred vrati, soseda me čudno gleda, prijatelj Tone je nehal sekati drva in kuri samo še smeti, dnevi so vse daljši in krila vse krajša, tako da se mi očala že rosijo. Prihaja čas piknikov, lepo vreme je zastonj, picek v akciji poceni, za pivo pa tudi zmoremo. Dober tek in na zdravje. Dušan Banfi

Kaj je to? Jajce Okroglo jajce Jajce n i okroglo Jajce je ovaln o Ovaln o jajce Jajce

poučno

PRAVOPIS (povzeto po Slovenskem pravopisu) Definicija po Jožetu Toporišiču, starosti normiranja slovenskega jezika, 1992: pravopis -a m Navadno v posebni knjigi objavljeno besedilo, sestoječe iz pravil in slovarja. Namenjen je široki rabi vseh, ki se izražajo v knjižnem jeziku. V pravilih so podana obvestila o rezultatih pravopisja, v slovarju pa so navedene besede (in besedne zveze), v katerih so se ta pravila uveljavila, pa bi se jezikovni uporabnik zoper njih lahko pregrešil. – Sopom. ortografija. Velikokrat slišimo, da so pravopisna pravila nepotrebna, da je važno, da je besedilo razumljeno, torej kaj je kdo hotel povedati. Ampak nimam občutka, da je vedno tako. Tudi pravopis poskrbi za to, da je besedilo lahko pravilno razumljeno in da v očeh naslovnika ne izpademo polpismeni. Posebej bi izpostavila tiste dele pravopisa, ki so v praktični rabi nekoliko bolj problematični.

IMENA BITIJ - Sklanjanje lastnih imen: • Moška imena: sklanjamo ime in priimek: Ivan Kos – Ivana Kosa. • Posebnost moška imena na -o ali -a: Branko – Branka (nikoli Brankota) ali Miha – z Mihom ali z Miho (nikoli Mihotom). • Žensko ime sklanjamo, priimek načeloma ne (razen če se konča na -a, ga tudi sklanjamo): Saša Štraus – Saši Štraus. - Svojilne pridevnike iz imen (na -ov, -ev, -in) pišemo z veliko začetnico: Sašin. - Z veliko začetnico pišemo tudi imena pripadnikov narodov, narodnosti, držav (Slovenec), prebivalcev naselij, pokrajin in celin.

ZEMLJEPISNA LASTNA IMENA INTERNA REVIJA marec–maj 2015

- Ločimo naselbinska in nenaselbinska imena. Pri naselbinskih sestavljenih imenih pišemo vse sestavine z veliko začetnico, izjeme so le neprvi predlogi in izrazi selo, vas, mesto, trg, naselje: npr. Most na Soči oz. Črni Vrh nad Idrijo (kraj) in Črni vrh (hrib). Pri sestavljenih nenaselbinskih imenih pišemo prvo sestavino z veliko začetnico, neprve pa z malo, razen če gre za lastno ime (Julijske Alpe). - Pridevniške izpeljanke iz zemljepisnih lastnih imen na -ski, -ški pišemo z malo začetnico: Slovenija – slovenski jezik.

PREDLOGI - s ali z: • pred p, f, t, s, c, č, š, h in k pišemo s (Ta suhi škafec pušča (brez samoglasnikov).) • pred ostalimi črkami pišemo z (Bodem ga jaz mlinarju rekel.) - k ali h: • pred g in k se uporablja h (H kupu gnoja.) • pred ostalimi k - Pari predlogov so: • na in s ali z: Grem na Pohorje … Prihajam s Pohorja. • v in iz: Grem v Rakičan … Prihajam iz Rakičana.

VEJICA - »Pred ki, ko, ker, da, če, vejica skače!« - Štetje glagolov oz. povedkov v povedih (Danes sem šla na dopust, se nastavljala

sončnim žarkom, ki so prvič letos pokukali izza oblakov.). - Pri naštevanju. - Vezniki, pred katerimi pišemo vejico: • a, pa, vendar, toda, ampak, temveč, le, samo, • zato, zatorej, torej, • kajti, namreč, sicer, saj, • to je, in sicer, in to, • pred drugim delom stopnjevalnega veznika: ne samo – ampak tudi, ne le – temveč tudi, tako – kakor tudi. - Vezniki, pred katerimi ne pišemo vejico: • in, ter, pa, • ali – ali, bodisi – bodisi (Ali greš ali boš počakal?), • ne – ne, niti – niti. • Kadar se skupaj nahaja več veznikov, vejice med njimi ne pišemo: • in ko, toliko da, s tem da, in ker, tako kot, tako da. - Vejica pred IN: • Pred in sicer vejico pišemo. • Pred in pišemo, ko je pred veznikom vrinjen stavek (Čakali so zelo dolgo, kdo bi si mislil, in prišli na vrsto šele čez nekaj ur.). • Vejico pišemo, kadar in stoji skupaj s podrednim veznikom (če, ko, …) (Stali so v tišini, in ko so zaslišali zvonec, so hitro stekli v razred.). - Vejica pred KOT: • Vejice ne pišemo, kadar kot primerjalno povezuje dva člena v stavku. • Vejico pišemo, kadar kot primerjalno povezuje odvisni in glavni stavek (Podjetje je imelo več stroškov, kot so predvidevali.).

PRAVILNO ZAPISOVANJE: - Dobimo se v petek, 26. 3. 2012, ob 12. uri. - 30 %. - 20 °C. - S sabo je vzel pulover, majico ipd. (Na koncu stavka je vedno samo eno ločilo.)

informatika

Bonton – pravila komuniciranja po elektronski pošti Komuniciranje preko elektronske pošte se mora podrejati splošnim zakonitostim bontona, ki pa je na internetu nekoliko drugačen kot pri »tradicionalnih« načinih komuniciranja. Vsak poslovni dokument, ki ga pošljemo svojih poslovnim partnerjem izkazuje našo strokovnost, naš odnos in vpliva na mnenje, ki ga imajo oz. na ta način dobijo o nas.

komuniciranja, še posebej poslovnežem, vendar temu žal ni tako. Še vedno prejemamo poslovna sporočila, ki izgledajo, kakor da jih je napisal osnovnošolec.

Zato ne pozabimo: če pustimo negativen vtis, se pripravimo na negativne rezultate, ki jih bo zakrivila naša neuspešna oz. neprimerna komunikacija.

Spletno poslovanje postavlja v ospredje komunikacijo, zato jo izpilimo do konca!

Pravila pisanja, ki jih uporabljamo pri navadni pošti, je prav tako potrebno upoštevati tudi pri pisanju elektronske pošte. Pričakovali bi, da je to znano vsem uporabnikom spleta oz. elektronskega

Upoštevati moramo, da z obliko pisma predstavljamo samega sebe, še pomembneje pa, da predstavljamo naše podjetje. Vsak (naj) piše z lastnim stilom, kljub temu pa mora upoštevati splošna pravila bontona poslovnih elektronskih sporočil.

Nekaj pomembnih pravil za komunikacijo po elektronski pošti: • Pismo mora imeti vneseno zadevo (angl. Subject), ki odraža njegovo vsebino. • Bodimo jasni pri pisanju ter ravno prav kratki in jedrnati. Ko odgovarjamo na sporočilo, vključimo toliko prvotnega sporočila, kot je potrebno za razumevanje in nič več. Zelo slaba navada je, če odgovarjamo s celotnim prejšnjim sporočilom; izpustimo vso nepotrebno gradivo, če se le da. • Bodimo previdni pri naslavljanju pošte. Nekateri naslovi skupin so podobni naslovu ene osebe. Vedeti moramo, komu pošiljamo sporočilo. • Pri posredovanju ali odgovarjanju na prejeto sporočilo ne spreminjajmo njegovega besedila. Če je bilo sporočilo osebno in ga hočemo poslati skupini, prej vprašajmo za dovoljenje. Sporočilo lahko skrajšamo in citiramo ustrezne dele, vendar s primernim pripisom. • Na splošno je dobro, da najprej preverimo vse zadeve (Subject), preden odgovorimo nanje. Preverimo tudi, če nam je pismo namenjeno neposredno in ne le v vednost (Cc:). • Vedno tudi poglejmo, kdo je dobil pismo v vednost. Ko postane tako pismo le dvosmerno in se drugih ne tiče več, teh ljudi ne vključimo več zraven. • Preverimo vse naslove, preden začnemo z dolgim ali osebnim razgovorom. Več kot 100 vrstic smatramo za dolgo besedilo, zato lahko v zadevo pisma vpišemo besedo »dolgo«. • Uporabljajmo velike in male črke. Izogibajmo pa se uporabi samo velikih črk, saj VELIKE ČRKE SPOROČAJO, DA KRIČIMO. • Uporabljajmo simbole in podčrte za poudarke, vendar ne pretiravajmo. • Ne pretiravajmo z uporabo klicajev in ostalih ločil. • Ne uporabljajmo raznih znakov, za katere nismo prepričani, da jih bo prejemnik lahko razbral. • Olajšajmo stvari prejemniku. Da bi ljudje vedeli, kdo smo, na koncu sporočila zapišimo še vrstico ali dve z našimi podatki, ki jih lahko pripravimo

INTERNA REVIJA marec–maj 2015

tudi vnaprej (Signature file). Tak »podpis« nadomešča našo vizitko. • Preverimo pa, ali smo pripeli datoteke, ki smo jih nameravali in na katere se navezuje besedilo. • Bodimo previdni, kaj pošljemo in nepristranski do tega, kar sprejmemo. • Danes je pošta (in novice) predmet ponarejanja in prevar, ki jih je različno težko odkriti. Pri presoji o veljavnosti sporočila uporabimo zdravo pamet. • Počakajmo čez noč – prespimo, kadar pošiljamo čustvene odgovore na sporočila. • Zapomnimo si, da ima lahko prejemnik drugačno kulturo, jezik in smisel za humor. Še posebno bodimo previdni pri uporabi sarkazma. • Zapomnimo si, da se ljudje, s katerimi komuniciramo, lahko nahajajo po celem svetu. Če pošljemo sporočilo, na katerega želimo takojšen odgovor, se lahko zgodi, da prejemnik takrat doma spi. • Gumb za določanje visoke pomembnosti sporočil uporabljajmo previdno in za res pomembna sporočila. • Če menimo, da je prejeto sporočilo utemeljeno pomembno, takoj na kratko odgovorimo nanj. Tako bo pošiljatelj vedel, da smo ga prejeli, četudi bomo na dolgo odgovorili kasneje. • Pravila, ki smo se jih navadili v posameznem elektronskem okolju, ne bi smeli na splošno uporabljati v svoji elektronski komunikaciji z ljudmi po celem svetu (internetu). Bodimo previdni pri uporabi žargona in krajevnih kratic. • Ljudem ne pošiljajmo večjih količin informacij, ki jih niso zahtevali. • Ne preverjajmo ali je prejemnik prejel sporočilo.

• Nikoli ne pošiljajmo verižnih pisem.

Dominik Ketiš

novice gradimo

PUSTNI

V Maximusu Murska Sobota in Gornja Radgona je bilo na pustno soboto pisano, glasno in veselo. S Čarodejem Matejem smo si pričarali veliko smeha in sladkih krofov. Nadaljevali smo na pustni torek, ko smo z gledališčem Ku kuc pripravili pravo pustno predstavo, katero je obiskalo toliko super junakov, vil, princesk, metuljčkov in pravljičnih maškar, da smo komaj imeli prostor za ples. Levček Max je vsem maškaram, tudi velikim, postregel s krofi in jih povabil v kmalu dokončano novo igralnico Maxiland.

BOŽIČEK JE OBISKAL NAŠE OTROKE

NOVI,

ENKRAT VEČJI

Levček Max ima vedno več prijateljev, zato je zgradil čisto novo, enkrat večjo igralnico Maxiland, kjer bo dovolj prostora za vse. Pričakuje vas v 1. nadstropju v 500 kvadratnih metrov veliki pravljični džungli s številnimi tematskimi sobami in kotički. Otroci bodo svoj rojstni dan odslej lahko praznovali v levčkovi sobi, na gusarskem otoku, v izgubljenem mestu in na bowlingu. Otroci od 3. do 10. leta starosti se bodo spremenili v svoje najljubše pravljične junake, za starejše od 10 let pa pripravimo super kul Maxi zabavo s kinekt partijem, diskom, karaokami in bowlingom.

S prihodom pomladi in prvim pomladnim cvetjem spomin na božični čas počasi bledi. Pa vendarle poglejmo, kako je naše otroke obdaril Božiček.

POMGRAD OD 1. MARCA Z NOVO UPRAVO Nadzorni svet družbe Pomgrad d. d. je imenoval novo 3-člansko upravo za obdobje 4 let, in sicer od 1. 3. 2015 do vključno 28. 2. 2019. Predsednik uprave je postal dosedanji član uprave Igor Banič, ki je pristojen za vodenje družbe in korporativni nadzor nad delovanjem hčerinskih in drugih podjetij, v katerih ima družba deleže, kakor tudi za finančno računovodsko področje ter marketing, član uprave pristojen za tehnično in komercialno področje ostaja dosedanji član uprave Boris Sapač. Novi član uprave, ki je pristojen za področje informatike ter splošno-kadrovsko področje, pa je postal Iztok Polanič.

INTERNA REVIJA marec–maj 2015

Odslej je Maxiland za vas odprt tudi ob nedeljah od 14. do 18.00 ure. V toplejših mesecih se bo sedanja ponudba igralnice dopolnila še z igrali na prostem, na 200 kvadratnih metrov veliki pokriti terasi.

Več informacij najdete na spletni strani centra www.center – maximus.si in po telefonu: 041 530 701.

naši nasveti

Načrtovanje vrta Sedaj je še zadnji čas, da naredimo načrt za novo pridelovalno sezono. Potrebno se je odločiti, kaj bomo pridelovali.

http://gardenplanner.kgi.org/ www.naredivrt.si/si/moj-vrt/ http://blog.posadi.si/

Načrtovanje vrta Sedaj je še zadnji čas, da naredimo načrt za novo pridelovalno sezono. Potrebno se je odločiti, kaj bomo pridelovali. Med osnovnimi zelenjadnicami, ki naj ne bi manjkale na nobenem vrtu, so: paradižnik, paprika,

Na koncu pa še izdela tabelo, v kateri je število posamezne zelenjadnice, razdalja v vrsti in medvrstna razdalja, pa tudi kdaj sejemo oz. sadimo in kdaj pobiramo.

kumare, grah, solatnice, špinačnice, stročji fižol, korenček in peteršilj. Seveda pa je izbira odvisna tudi od preferenc družine in njenega jedilnika. Potem določimo kakšen prostor potrebujemo. Velikost vrta za 4-člansko družino bi naj bila 200 m2. Strokovnjaki kluba Gaia pa so dokazali, da je dovolj tudi 60 m2 (za sprotno oskrbo s svežo zelenjavo naj bi zadostovalo okrog 10 m2/osebo), če ne gojite krompirja in žitaric ter ne predvidevate ozimnice. Sama imam vrt velikosti 0,5 hektarja, zato se mi zdijo te površine majhne, vendar verjetno niso vsi tako požrešni, kot smo mi. Slika 2: Seznam vrtnin na mojem vrtu

S pomočjo aplikacije posadi.si lahko enostavno določite, kaj boste sadili/sejali na posamezne gredice. Prav tako vas program sam opozarja na dobre in slabe sosede, prav tako pa prikazuje pričakovani donos glede na velikost gredice in izbrano zelenjadnico. Obenem pa tudi izračuna za koliko oseb je površina primerna, kot je vidno na sliki spodaj, na 2 m2 kumar lahko prehranite s kumarami 20 ljudi, seveda v idealnih pogojih. Na podlagi Gaianega modelnega ekološkega vrta pa so zasnovali aplikacijo naredivrt.si, ki uporabnika prav tako opremi s premišljenim načrtom zasaditve. Z upoštevanjem potreb kolobarja, dobrih sosedov in mešanih posevkov bo manj težav z boleznimi in s škodljivci, vrt pa bo postal ekosistem v malem in tovarna zdravja za našo družino.

Slika 1: Izsek iz načrta za moj vrt z aplikacijo KGI Garden planner; sama rastline razporejam po skupinah (npr. plodovke skupaj, kapusnice skupaj, bučnice skupaj). Ker s tem ne upoštevam vedno medsosedskih odnosov, med posameznimi zelenjadnicami sadim vmesne posevke, npr. paradižnik med kapusnicami, ki odganja bolhače.

Za načrtovanje vrta so zelo uporabne različne aplikacije, ki se najdejo na spletu, na primer slovenska posadi.si, tujih pa je še več. Meni je najbolj všeč KGI Garden Planner, ki dopušča vnos lastnih mer in kar je še posebej uporabno, da program že avtomatsko izračuna, koliko prostora potrebuješ za npr. 10 sadik brokolija oz. obratno, koliko brokolija lahko npr. posadiš na območju velikosti 10 × 1 m.

Slika: Primer vrta za 4 osebe, izdelan z aplikacijo naredivrt.si

Želim vam obilo užitkov na vrtu, saj zeleni prsti z vsakim novim sončnim dnem bolj srbijo …

Saša Štraus, direktorica Pan-nutri, kmetijsko živilskega tehnološkega centra, d. o. o., je v službi odgovorna za razpise in nove projekte, ki se dotikajo trajnostnega kmetijstva, iz katerega je doktorirala, v prostem času pa se ukvarja z ekološkim kmetovanjem.

INTERNA REVIJA marec–maj 2015

zabava

SUDOKU V mrežo 3 x 3 kvadratov, od katerih vsak vsebuje 3 x 3 polja, umeščamo številke od 1 do 9 z naslednjimi omejitvami: • v vsaki vrstici (9 polj) je vsaka številka vpisana le enkrat; • v vsakem stolpcu (9 polj) je vsaka številka vpisana le enkrat; • v vsakem kvadratku s 3 x 3 polji je vsaka številka vpisana le enkrat. Obilo zabave ob reševanju.

IGRIVI SUDOKU

LAHKI SUDOKU

7 8 3

6 9

3 2 7

3 9 7 5

6 8

8 7

4 5

9 2

4 2

1 9

3 3

6 1

5 1

8 7

TEŽJI SUDOKU

6 1

7 7

4 8

8 7

7 1

vici REKLAMACIJA

40 KM

Moški čaka na bus, v naročju

Mujo pride prvič v Ljubljano in se

pa nosi dva dojenčka. Mimo

na obvoznici pripelje do kroži-

pride ženska in vidi dva luštna

šča. Zagleda znak 40 km/h. Ko

dojenčka, zato začne spraševa-

se že nekaj časa vozi po krožišču,

ti: “Joj, sta srčkana. Kako jima je

ga ustavita policista: “Ali se vam

pa ime?” Moški jo grdo pogleda

je zmešalo, da se tako dolgo

in odgovori: ”Ne vem!” Ženska

vozite v krogu?” Mujo pa: “Pa kaj

vrta dalje: “A sta punčki, ali

me ustavljata, imam samo še tri

fantka?” Moški ji besno odvr-

kroge, pa bo 40 km.”

ne: “Pojma nimam!” Ženska zgroženo: “Kakšen oče pa

KJE NAJ BI PROSLAVILI?

ste!?” Moški: “Jaz nisem njun oče.

Zbrali so se nekdanji maturantje,

Sem direktor tovarne kondomov

da se dogovorijo, kje bodo prosla-

in to sta reklamaciji!”

vili 20. obletnico mature. Eden

INTERNA REVIJA marec–maj 2015

pravi: “Kaj če bi šli v hotel Ha-

bi šli v Habakuk?” Vsi v en glas:

bakuk? Tam je dobra postrežba

“Jaaaaaaaa! Super! Tam še nikoli

in kelnarce so ful seksi.” Vsi so

nismo bili!”

seveda takoj za to. Zberejo se ponovno za 30. obletnico: “Kam gremo?” “Ajde, gremo spet v Habakuk, tam je dobra postrežba in odlična hrana.” Pride 40. obletnica. “Kam bi jo šli praznovat?” se sprašujejo. “Gremo v Haba-

ZAKAJ PETELIN ZGODAJ KIKIRIKA? Zakaj petelin tako zgodaj kikirika? Ker pozneje, ko se zbudijo kure, ne pride do besede.

kuk, tam je toplo in ni nobenega prepiha.” “Ja, odlična ideja, gremo tja!” Pride seveda tudi 50. obletnica. “Joj, joj, kam naj gremo? Kje naj bi jo proslavili?” “Kaj če

jubilej

Jubilanti 10 let

Borut Balažic

Panvita Kmetijstvo d. o. o.

Luka Hribar

Panvita MIR d. d.

Martina Ploj

Panvita Agromerkur d. o. o.

Mirjana Smiljanič Panvita MIR d. d.

Jure Vrtarič

Panvita MIR d. d.

20 let

Branko Novak Panvita MIR d. d.

Elvis Sirotič

Panvita MIR d. d.

Anton Tanacek

Panvita Agromerkur d. o. o.

30 let

Marjan Jančarič

Panvita Agromerkur d. o. o.

10 let

Drago Kalamar

SGP Pomgrad – Gradnje d. o. o.

Edvin Nuhanović

SGP Pomgrad – GNG d. o. o.

Aleš Svetec

SGP Pomgrad – Gradnje d. o. o.

Mitja Vogrinec

SGP Pomgrad – Gradnje d. o. o.

20 let Jože Balek

SGP Pomgrad – Gradnje d. o. o.

Ivan Hozjan

SGP Pomgrad – Gradnje d. o. o.

Jurij Kikec

CP Murska Sobota d. d.

Silvo Zadravec

Irena Kotarščak

CP Murska Sobota d. d.

Bernarda Lopert

40 let

Panvita Agromerkur d. o. o. Panvita Agromerkur d. o. o.

Bernardka Nemec

Panvita Agromerkur d. o. o.

Franc Podnevar

Panvita Kmetijstvo d. o. o.

Dragica Režonja Panvita d. d.

Avgust Hidič

SGP Pomgrad – Gradnje d. o. o.

Jožef Žižek

SGP Pomgrad – Gradnje d. o. o.

Stanislav Sraka

Panvita Prašičereja d. o. o.

40 let Jakob Celcar

Panvita MIR d. d. INTERNA REVIJA marec–maj 2015