Nas krog marec - maj 2014 by Skupina Panvita

INTERNA REVIJA marec–maj 2014

AVE Grill

KAŠE in MAK iz lokalne pridelave

Za domovino z nami naprej!

Kaj je DMS?

INTERVJUJI Saša ŠTRAUS Pan-nutri d. o. o.

Boris FILIPIĆ

Panvita d. d. – PC Poljedelstvo

Anita ANTOLIN

Panvita Prašičereja d. o. o.

Samo GUBENŠEK

SGP Pomgrad – Gradnje d. o. o.

Tomaž KAVNIK

SGP Pomgrad – Gradnje d. o. o.

NAŠ KROG

kolofon

Izdajatelj Panvita, d. d.

Vsebinsko kazalo

Lendavska 5, Rakičan 9000 Murska Sobota tel: 02 530 36 10 fax: 02 530 36 32

Odgovorna urednica Simona Petek Čerpnjak

Uredniški odbor Dušan Banfi Helena Čirič Dean Donko

Kolumna | Tadej Ružič

Gradimo | SGP Pomgrad

Novice | Regal GH

Intervjuji

AVE Grill

Novice | Skupina Panvita

Panvitine novosti | KAŠE in MAK iz lokalne pridelave

Poudarki iz kroga znanja | Za domovino z nami naprej!

Novice | Maximus

Informatika | Kaj je DMS?

Novice | SGP Pomgrad

Naši nasveti | Kolobar pomemben tudi na vrtu

Zabava | Sudoku in vici

Jubilanti

Boštjan Donša Matej Fišer Dominik Ketiš Urša Koplan Peter Polanič Kristian Ravnič Alenka Samec Radonjić Aleš Zver

Naklada 1.800 izvodov

Vprašanja, predlogi in pripombe simona.petek@panvita.si

kolumna

Ekshibicionisti, voayeurji in naše pravice Enkrat lani mi je ob koncu tedna mrknil telefon. Ja, in? Nič posebnega, pač nekaj klasičnih sočnih čez Stevea Jobsa (Bog mu daj zdravja, bi lahko rekli, če na žalost ne bi bil že pokojni.) in nekaj o tem, da pa se mi z Nokio to res, ampak res nikoli ni zgodilo ter ves ostali recital, ki ga ob takih priložnostih pač potegnemo nekje iz arzenala podobne navlake. Ampak ne, drage prijateljice in prijatelji, zgodilo se je nekaj neverjetnega; za ta vikend se je k nam domov naselil – mir. Če malo pretiravam, za mizo smo se celo pogovarjali. Neverjetno, njegovega veličanstva gospoda Miru so se nalezli tudi otroci, tako zelo, da so vsi fuzbalerji FIFE na PSP imeli prost vikend. Za dva dni smo uspeli pobegniti vsakodnevni IT norišnici – in preživeli. Še več, imeli smo se imenitno. Uspeli smo torej pobegniti tistemu stanju, ki že dolgo ni več definirano kot tehnični pripomoček, ampak se je tako zajedlo v vse pore našega poslovnega in zasebnega življenja, da od njega postajamo dobesedno odvisni. Vsepovsod in vedno smo dosegljivi (logično, saj izgovoru »pozabil sem vzeti telefon« več nihče ne verjame), dnevno prejemamo več deset mailov, po možnosti vse z nekaj prilogami, za katere seveda pošiljatelj pričakuje, da smo jih v trenutku prejema tudi vse prebrali, procesirali in konzumirali, če pa slučajno izpustimo kakšen podatek, pa takoj dobimo očitajoč pogled v smislu »vej san ti pa po mejli poslo …«; imamo pa celo to razkošje, da nekomu prijazno odgovarjamo v monitor, razen če ne komuniciramo preko Skypa ali česa podobnega, pa se privoščljivo muzamo ali v najbolj ekstremnih primerih celo kažemo sredinec – česar seveda v klasični komunikaciji iz oči v oči ne bi mogli oz. bi lahko, vendar z določenimi posledicami. Ta tehnologija nas je povsem prevzela tudi v zasebnem življenju. Več ali manj smo vsi na najbolj znanem socialnem omrežju. Mimogrede, vedno se sprašujem, kaj pa je tukaj socialnega, če smo socialni na ta način, da buljimo v monitorje in namesto besed iz ust ter obrazne mimike zmoremo le s prsti skakati po tipkovnici. Kakorkoli že, to konkretno »socialno« omrežje je tudi uspelo do skrajnosti zbanalizirati in sprostituirati stanje, ki je nekoč pomenilo najvišjo stopnjo socialne povezanosti – torej prijateljstvo. Kako za vraga lahko imaš v resničnem življenju nekaj sto ali tisoč prijateljev? Nemogoče. Po moje bi bilo bistveno bolj pošteno in primerno, da bi se vsi akterji na socialnih omrežjih namesto na prijatelje delili na ekshibicioniste, torej tiste, ki se želimo na tak ali drugačen način razkazovati drugim v vseh možnih pojavnih oblikah (sami, preko otrok, lastnih ali družinskih stanj, razpoloženj, interesov, muzike, …) in na voayeurje, torej tiste, ki na tak način radovedno kukamo v nedrje drugih in odkrivamo tančice njihovih skrivnosti, seveda spet v vseh možnih pojavnih oblikah.

Ampak ok, ne glede na to smiljenje samih sebi smo ugotovili, da nas je informacijska tehnologija (IT) dobila v pest. Ugotovili smo tudi, da bi se ji bilo nesmiselno poskusiti izviti, ker nas s svojo asocialno socialnostjo pač trdno drži. Ostane nam torej, da poskušamo na čim bolj kompatibilen način z njo živeti in delati. Vendar se prav v tej zadnji besedi (delo) in iz nje izhajajočih pojmih, kot so delovno razmerje, delovno mesto, delovne naloge in podobne klasične opredelitve, kot jih še trenutno poznamo tisti malo manj asocialno socialni (mlajše generacije bi nas verjetno imenovale kot »preživete«), skrivata dve osnovni vprašanji. Kako v duhu te nove IT asocialne socialnosti opredeliti te pojme in kako s klasičnim dojemanjem teh pojmov uokviriti generacije, ki nedvomno prihajajo? Kako torej nekoga, ki je fizično povsem svoboden, neodvisen od lokacije in časa svojega dela, nekoga ki je preko IT zvezan v neko (recimo temu delovno) razmerje, uokviriti v pojem delovnega mesta, delovnega časa in »bog ne daj« ga stlačiti v formulacije pojmov prihoda na delo ali malice med delovnim časom? Seveda nikakor, ker je nesmiselno. Da ne govorim o tem, da bi bilo še posebej smešno in deplasirano, da bi takemu človeku npr. prepovedali dostop do interneta med delovnim časom, ki ga pa tako ali tako ne priznava. Moramo sicer priznati, da delodajalci, ki smo aktivni v dokaj klasičnih in konzervativnih panogah, kot gradbeništvo in kmetijstvo nedvomno sta, imamo neko prednost pred opisanim načinom dela, vendar po moje tudi vedno manj in ne za dolgo. Saj tisti, ki ste bili delovno aktivni v teh panogah že pred dvajset in več leti tudi opazite bistveno razliko v dojemanju delovnega procesa, ali? Ta vprašanja pa še zdaleč niso pomembna le za delodajalce, ampak predvsem za sindikate, saj bodo prihajajoče IT asocialno socialne generacije kmalu ugotovile, da jim branjenje njihovih nekoč povsem legitimno pridobljenih pravic (potni stroški, malice, …) ali opredelitve okvirjev dela z nazivi delovno mesto, delovni čas ipd. v bistvu ne pomeni neke posebne prednosti, saj po njihovem načinu dela te kategorije sploh niso vsebinsko pomembne, ampak bodo želeli za svoje delo biti plačani po efektu. Zatorej v tem napol vizionarskem kontekstu prihajajočih časov osebno absolutno ne razumem, da se v času ustvarjanja nekega novega družbenega (kolektivnega če hočete) dogovora med delodajalci in delojemalci na eni strani tako zelo oklepamo nekih kategorij, ki bodo v prihodnosti po vsej verjetnosti izginile oz. vsaj bistveno izgubile na pomenu, po drugi strani pa se dokaj na veliko želimo izogniti primerni nagradi glede stopnjo doseženega efekta svojega dela, ki ga glede na dejavnost lahko zaradi mene merimo tudi v oddelanih urah. Prav doseženi efekt našega dela namreč definira našo pravico do primernega plačila. Vsaka naša pravica pa je pogojena s predhodno izpolnitvijo neke obveznosti, mar ne? Tadej Ružič

INTERNA REVIJA marec–maj 2014

gradimo objek t

Izgradnja kanalizacije in čistilne naprave v občini Selnica ob Dravi

V podjetju Pomgrad skupaj s podjetjem RIKO (vodilni partner) gradimo v Občini Selnica ob Dravi čistilno napravo in kanalizacijski sistem za komunalne odplake na širšem območju občine. Predvidena dolžina kanalizacijskega sistema je cca. 8,8 km, ki bo odvajal odpadno vodo večinoma gravitacijsko, zaradi terenskih razmer pa tudi preko šestih črpališč po tlačnih vodih. V sklopu kanalizacijskega sistema je tudi predviden razbremenilnik meteorne vode. Nova biološka čistilna naprava z mehanskim predčiščenjem je nazivne kapacitete 5.200 PE. Na območju novo zgrajene čistilne naprave so predvideni naslednji novi objekti: vhodno črpališče, upravna zgradba, SBR reaktor, prostor za sprejem gošč iz greznic, filter zraka in merilno mesto.

Investitor: Občina Selnica ob Dravi Vodja projekta: Bogdan ROJS, dipl. inž. grad. Vodja gradbišča: Peter KOZJAK, inž. grad. Pomočnik vodje projekta: Matej BENKO, dipl. inž. grad. Delovodja: Peter ŽÖKŠ, grad. del.

Pričetek del: november 2012 Vrednost vseh del (neto): 7.549.171,75 Vrednost del (neto), ki jih izvaja SGP Pomgrad: 3.587.448,45

Gradnja se je začela novembra 2012 in bo predvidoma zaključena spomladi leta 2014. Trenutno je v izvedbi ureditev okolja čistilne naprave in izvedba primarne kanalizacije med črpališčem Č 1 in Č 2.

objek t

Izgradnja kanalizacije in čistilne naprave v občini Radlje

V podjetju Pomgrad skupaj s podjetjem RIKO (vodilni partner) gradimo v Občini Radlje čistilno napravo in kanalizacijski sistem za komunalne odplake na širšem območju občine. Predvidena dolžina kanalizacijskega sistema je cca. 8,6 km, ki bo odvajal odpadno vodo večinoma gravitacijsko, zaradi terenskih razmer pa tudi preko šestih črpališč po tlačnih vodih. V sklopu kanalizacijskega sistema so tudi predvideni trije razbremenilniki meteorne vode. Nova biološka čistilna naprava z mehanskim predčiščenjem je nazivne kapacitete 7.000 PE. Na območju novo zgrajene čistilne naprave so predvideni naslednji novi objekti: vhodno črpališče, upravna zgradba, SBR reaktor, prostor za sprejem gošč iz greznic, zalogovnik blata, filter zraka in merilno mesto. Gradnja se je začela februarja 2013 in bo

Investitor: Občina Radlje Vodja projekta: Bogdan ROJS, dipl. inž. grad. Vodja gradbišča: Damjan PRIKERŽNIK, inž. grad. Pomočnik vodje projekta: Damjan PRIKERŽNIK, inž. grad. Delovodja: Franjo ČANADI, grad. del.

INTERNA REVIJA marec–maj 2014

Pričetek del: februar 2013 Vrednost vseh del (neto): 8.461.185,33 Vrednost del (neto), ki jih izvaja SGP Pomgrad: 3.766.421,52

predvidoma zaključena jeseni leta 2014. Trenutno so v izvedbi obrtniška dela v upravni zgradbi čistilne naprave in izvedba primarne kanalizacije kanala K 1 in zadrževalnikov ZB 1 in ZB 2.

gradimo objekt

Izgradnja kanalizacije in čistilne naprave v občini Muta in Vuzenica

V podjetju Pomgrad skupaj s podjetjem RIKO (vodilni partner) gradimo v Občini Muta in Vuzenica čistilno napravo in kanalizacijski sistem za komunalne odplake na širšem območju obeh občin. Predvidena dolžina kanalizacijskega sistema je cca. 10,2 km, ki bo odvajal odpadno vodo večinoma gravitacijsko, zaradi terenskih razmer pa tudi preko petih črpališč po tlačnih vodih. V sklopu kanalizacijskega sistema sta tudi predvidena dva razbremenilnika meteorne vode. Nova biološka čistilna naprava z mehanskim predčiščenjem je nazivne kapacitete 6.400 PE. Na območju novo zgrajene čistilne naprave so predvideni naslednji novi objekti: vhodno črpališče, upravna zgradba, SBR reaktor, prostor za sprejem gošč iz greznic, zalogovnik blata, filter zraka in merilno mesto. Gradnja se je začela novembra 2012 in bo

Investitor: Občina Muta in Občina Vuzenica Vodja projekta: Bogdan ROJS, dipl. inž. grad. Vodja gradbišča: Peter KOZJAK, inž. grad. Pomočnik vodje projekta: Matej BENKO, dipl. inž. grad. Delovodji: Ivan OVČAR, grad. del., Darko TONKOVIČ, grad. del.

Pričetek del: november 2012 Vrednost vseh del (neto): 7.937.926,77 Vrednost del (neto), ki jih izvaja SGP Pomgrad: 4.237.796,52

predvidoma zaključena jeseni leta 2014. Trenutno so v izvedbi obrtniška dela v upravni zgradbi čistilne naprave in izvedba primarne kanalizacije kanala 2.0 in povezovalnega kanala Muta–Vuzenica.

objekt

Izgradnja kanalizacije in v občini Dravograd V podjetju Pomgrad skupaj s podjetjem RIKO (vodilni partner) gradimo v Občini Dravograd kanalizacijski sistem za komunalne odplake na širšem območju občine. Predvidena dolžina kanalizacijskega sistema je cca. 5,8 km, ki bo odvajal odpadno vodo večinoma gravitacijsko, zaradi terenskih razmer pa tudi preko sedmih črpališč po tlačnih vodih. V sklopu kanalizacijskega sistema so tudi predvideni štirje razbremenilniki meteorne vode. Gradnja se je začela aprila 2013 in bo predvidoma zaključena spomladi leta 2016. Trenutno so v izvedbi gradbena dela na zadrževalnikih ZBDV 1, ZBDV 2 in ZBDV 3.

Investitor: Občina Dravograd Vodja projekta: Bogdan ROJS, dipl. inž. grad. Vodja gradbišča: Damjan PRIKERŽNIK, inž. grad. Pomočnik vodje projekta: Damjan PRIKERŽNIK, inž. grad. Delovodja: ./.

INTERNA REVIJA marec–maj 2014

Pričetek del: april 2013 Vrednost vseh del (neto): 3.365.654,62 Vrednost del (neto), ki jih izvaja SGP Pomgrad: 2.272.773,59

novice

ELEGANTNA LINIJA SIR OLIVER NA VOLJO V TRAVEL FREE SHOPU GORNJA RADGONA.

NOVO V SORTIMENTU modna linija Sir OLIVER Ponudbi prodajalne Travel Free Gornja Radgona smo dodali novo ekskluzivno linijo modne znamke S. Oliver – S. Oliver Selection, ki se je letos preimenovala v Sir Oliver.

Modna linija je namenjena mlajšim in trendnim zaposlenim ljudem, saj vključuje linijo poslovnih oblačil, ki so primerna kot dnevna oblačila za pisarno in so tako elegantna, da jih je mogoče nositi tudi kot večerna oblačila; zato olajšajo prehod iz pisarne na zabavo. Sir Oliver je torej linija za samozavestne ženske in moške, ki prisegajo na poslovno eleganco, kostime, obleke in ki so radi urejeni in čedni tudi v prostem času. Pridite in se prepričajte.

NOVE KOLEKCIJE TORBIC PRIZNANIH BLAGOVNIH ZNAMK

Vse že diši po pomladi, zato je tudi ponudba v naših prodajalnah Travel Free osvežena z barvitimi in s privlačnimi barvami, primernimi za ta letni čas. Modra, bela, rumena, roza ... vse to so barve novih kolekcij torbic priznanih blagovnih znamk, ki jih lahko najdete v vseh prodajalnah Travel Free, razen v MP Radlje. Izbirate lahko med ponudbo znane francoske znamke s »krokodilčkom« Lacoste, ki je umirjena in hkrati živahna, klasična in modna. Po novem pa lahko raziščete tudi angleško znamko Fiorelli, katere slogan je »Najboljši dizajn, najboljša kakovost in najboljša cena«. V kratkem bomo ponudbo obogatili še z novimi kolekcijami drugih zvenečih znamk, kot sta Lancaster in Roccobarroco.

BREZPLAČNO LIČENJE

V MESECU ŽENSK ELEGANTNA LINIJA SIR OLIVER NA VOLJO V TRAVEL FREE SHOPU GORNJA RADGONA.

Marec ni le mesec začetka koledarske pomladi, temveč je hkrati tudi mesec žensk. V tem času praznujemo kar dva praznika žensk: 8. marec kot mednarodno priznan mesec žensk in 25. marec kot neformalni praznik vseh mater. Menimo, da je prav to mesec, ko morajo ženske še posebno zablesteti – zato smo v prodajalni Travel Free v Gornji Radgoni 8. in 15. marca organizirali brezplačno ličenje za vse drage dame, ki so se pravočasno prijavile.

NOVA KOLEKCIJA DESIGUAL pomlad in poletje 2014 Na policah prodajaln Travel Free že lahko raziščete novo kolekcijo moderne znamke Desigual pomlad in poletje 2014, ki je znana po drznih potiskih in pestrem spektru barv. Zabava, svežina, avtentičnost in uporništvo, pomešano s smislom za humor, so namreč glavne vrednote te blagovne znamke, ki želi ponuditi zabavna in drugačna oblačila po dostopnih cenah. Tekstilni izdelki z modnimi dodatki Desigual so vam na voljo v prodajalnah Travel Free v Gornji Radgoni, Petišovcih in Starodu, v prodajalnah v Gruškovju, Metliki, Rigoncah in na Viču pri Dravogradu, kjer pa najdete pestro izbiro modnih dodatkov. INTERNA REVIJA marec–maj 2014

intervju Saša ŠTRAUS

Boris FILIPIĆ

Pan-nutri d. o. o.

Panvita d. d. – PC Poljedelstvo

“

Ne zapravljajmo časa s pritoževanjem, česa vsega nimamo, ampak bodimo raje hvaležni za to, kar imamo. Večina Zemljanov živi slabše od nas.

”

1. Kaj ste želeli postati kot otrok?

6. S čim se ukvarjate v prostem času?

Učiteljica. Imela sem leseno tablo in učila sem svoje namišljene šolarčke. Pozneje sem ugotovila, da se najbolje počutim na njivi.

7. Kako preživljate dopust?

2. Vaši začetki na Pan-nutriju?

Skupini Panvita sem se pridružila v okviru programa Mladih raziskovalcev iz gospodarstva, saj sem pripravljala doktorat na tematiko razlik med kmetijskimi sistemi. S pripravo vloge me je zaneslo na področje pridobivanja sredstev na raznoraznih razpisih, kar je tudi moje delo v okviru Pan-nutrija.

3. Kako poteka vaš običajni delovni dan? Običajen delovni dan preživim za pisalno mizo, ujeta v papirjih. Spremljam nove razpise, pripravljam vloge, poročila, zahtevke ali pišem projekte.

Z mojimi bližnjimi, psom, ekološkim kmetovanjem in branjem knjig.

5. Kaj vas spravi v dobro voljo?

Ko gre vse po planu. Pa tudi sončen dan, sprehod s psom, dobra kava, dobra družba, nasmejani ljudje, ..., ko mi ne zvoni telefon.

INTERNA REVIJA marec–maj 2014

govori o zgodovini. Nekaj časa pa posvečam tudi filateliji.

Nisem imel posebnih želja, kaj bi naj postal.

7. Kako preživljate dopust?

2. Vaši začetki v Panviti? Prvi koraki, v takratnem KG Rakičanu, so bili v prašičereji. Preko študentskega servisa sem opravljal razna dela. V letu 2011 sem dobil priložnost v poljedelstvu, kjer še sedaj opravljam naloge upravnika.

3. Kako poteka vaš običajni delovni dan? Nekje »in the middle of nowhere« z mojima in dobro knjigo.

8. Katere vrednote cenite?

Znanje, razgledanost, iznajdljivost, tolerantnost in sprejemanje drugačnosti.

9. S čim se radi pohvalite oz. na kaj ste ponosni?

Predvsem s tem, da me uboga moj 80 kg pes. Poleg tega pa še s tem, da sem uspešno zaključila šolanje na najvišji stopnji ter da uspem pridobiti sredstva na razpisih (upam, da bo tako tudi vnaprej).

10. Vaše sanje/cilji za prihodnost?

V našem kolektivu ni običajnih delovnih dni. Preveč smo odvisni od mnogih dejavnikov, kot so vreme, čas posameznih opravil (setev, obdelava, žetev, …), pojavljanja bolezni in škodljivcev … Če povzamem, zjutraj imam razpored, nato sledi ogled posevkov in pregled opravljenega dela, naročilo rezervnih delov, pa tudi pisanje evidenc in poročil. Nazadnje naredim plan za naslednji dan. Večkrat zaključim z delom pozno popoldne.

4. Nam lahko poveste kakšno anekdota iz življenja Da na razpisih, predvsem v novem oz. službe? PRP-ju, pridobimo kar največ

4. Nam lahko poveste kakšno anekdota iz življenja oz. sredstev. Osebno pa si želim službe? Zadnja, ki se je spomnim, je stara kakšen teden, ko bi se skoraj prijavila na delavnico iz leta 2012.

1. Kaj ste želeli postati kot otrok?

Trenutno se ne spomnim.

hiško na gričku, kjer bo rasla ekološka zelenjava in bo naokoli letal kup srečnih živali.

5. Kaj vas spravi v dobro voljo?

11. Imate kakšen nasvet za sodelavce?

Ko lahko kak dan preživim brez telefona.

Ne zapravljajmo časa s pritoževanjem, česa vsega nimamo, ampak bodimo raje hvaležni za to, kar imamo. Večina Zemljanov živi slabše od nas.

6. S čim se ukvarjate v prostem času? Prostega časa je vedno premalo. Rad preberem kakšno knjigo, ki

Nimam nekih destinacij, katere bi obiskoval v času dopusta. Spontano se odpravim nekam, kjer preživim nekaj dni.

8. Katere vrednote cenite? Vrednote oz. cilji h katerim strmimo so odvisni od posameznikove osebnosti. Cenim pa svobodo, ustvarjalnost, resnico in red.

9. S čim se radi pohvalite oz. na kaj ste ponosni? Nerad se hvalim.

10. Vaše sanje/cilji za prihodnost? Moje sanje, naj bodo le moje .

11. Imate kakšen nasvet za sodelavce? Po navadi nasvete raje sprejemam, kot pa jih delim. Če pa že moram kaj povedati, bi pa rad poudaril, da sledite svojim sanjam.

“

Vrednote oz. cilji h katerim strmimo so odvisni od posameznikove osebnosti. Cenim pa svobodo, ustvarjalnost, resnico in red.

”

intervju Anita ANTOLIN

4. Nam lahko poveste kakšno anekdota iz življenja oz. službe?

Panvita Prašičereja d. o. o.

Anekdot je veliko, a se trenutno nobene ne spomnim, ki bi bila

“

Imam

sodelavce, s katerimi dosegamo zelo dobre

primerna za objavo.

proizvodne rezultate

5. Kaj vas spravi v dobro voljo?

in se obenem odlično

Z možem naju dostikrat nasmeji triletna hčerka, v službi pa me v dobro voljo spravijo dobri proizvodni rezultati ali kak lep dogodek s sodelavci.

razumemo, zato si želim, da bi tako ostalo še naprej.

”

1. Kaj ste želeli postati kot otrok?

6. S čim se ukvarjate v prostem času?

Kot otrok sem želela biti kemik

Prostega časa imam bolj malo,

ali sociolog, vendar se je v času

ko ga imam, pa preberem kakšno

srednje šole izoblikovala želja za

dobro knjigo ali rešujem kakuro

študij zootehnike na Biotehniški

in sudoku.

počutim srečno. Nekaj zastavlje-

7. Kako preživljate dopust?

pa jih ostaja še nedoseženih in

fakulteti v Ljubljani.

2. Vaši začetki na Panviti? Na Panvito (prej KG Rakičan) sem prišla leta 2000 kot tehnolog, sedaj sem zaposlena kot vodja oddelka.

Dopust preživljam z družino, v poletnem času se najraje odpravimo na morju.

8. Katere vrednote cenite? Poštenost, zanesljivost, soču-

3. Kako poteka vaš običajen tnost in redoljubnost. delovni dan? 9. S čim se radi pohvalite Običajno se začne z bujenjem ob oz. na kaj ste ponosni? 5.00 uri in s prihodom na delovno

10. Vaše sanje/cilji za prihodnost?

Najpomembnejši cilji v življenju so tisti, ki mi omogočajo, da se nih ciljev sem že dosegla, nekaj upam, da jih bom v prihodnje dosegla. Službeno pa si želim, da bi se stanje slovenske prašičereje izboljšalo in bi potrošnik začel ceniti slovenske proizvode.

11. Imate kakšen nasvet za sodelavce? Imam sodelavce, s katerimi

mesto ob 6.00 uri. Sledi sesta-

Poleg svoje družine sem ponosna

dosegamo zelo dobre proizvodne

nek z ožjimi sodelavci, kjer se

na svoje sodelavce, s katerimi

rezultate in se obenem odlično

dogovorimo o nalogah in stvareh

smo prebrodili kar nekaj težkih in

razumemo, zato si želim, da bi

pomembnih za proizvodnjo.

napornih let.

tako ostalo še naprej.

Veliko časa mi vzamejo administrativne zadeve, pomembno je sodelovanje s tehnologi Panvite Kmetijstvo in veterinarji Panvite Veterine. V procesu, kjer poteka živa proizvodnja, je zelo pestro, zato se je potrebno ves čas prilagajati. Vsak dan je drugačen.

“

V procesu, kjer poteka živa proizvodnja, je zelo pestro, zato se je potrebno ves čas prilagajati. Vsak dan je drugačen.

”

INTERNA REVIJA marec–maj 2014

intervju Samo GUBENŠEK SGP Pomgrad – Gradnje d. o. o.

projektanti, naročnikom, podizvajalci in nadzorniki. Sedaj, ko gredo dela na objektih proti koncu, pa je še večja dinamika del in s tem povezanih usklajevanj in dogovarjanj glede pravočasnega zaključka del in primopredaje izvedenih del. Delovni dan pa se zaključi po opravljenih obveznostih, večkrat pozno popoldan ali zvečer. Nato pa zopet vožnja v Slovensko Bistrico, ki jo večinoma izkoristim za telefonske pogovore, ki jih čez dan nisem uspel realizirati.

“

Mene pa je že kot majhnega otroka zanimala gradnja, saj sem na dvorišču in zelenici rojstne hiše kar naprej gradil ceste, parkirišča in garaže za svoje avtomobilčke.

”

4. Nam lahko poveste kakšno anekdota iz življenja oz. službe?

Tako smo morali otroci iz soseščine veliko pomagati svojim staršem. Mene pa je že kot majhnega

objektov (Baumax v Mb, Črpalko v Lipovcih, Hotel City v Mb, …). V drugi polovici leta 2012 pa sem začel delati na Pomgradovem gradbišču v Ljubljani, in sicer na izgradnji treh objektov Univerze v Ljubljani. Ker je gradbišče v Ljubljani, je moje delovno mesto daleč od sedeža našega podjetja, tako da trenutno nimam pogo-

od kompresorja in jo v hipu nataknil na prerezano cev centralne kurjave ter tako preprečil poplavo etaže, kar je bilo takrat izrednega pomena, saj zaradi zelo kratkega roka ni bilo časa za zamenjavo parketa. To dejanje in idejo, ki se jo je domislil v tistem trenutku, zelo cenim in se je večkrat spominjam.

5. Kaj vas spravi v dobro voljo?

stih stikov s sodelavci s Pomgra-

na dvorišču in zelenici rojstne

da, razen petih sodelavcev, ki so

hiše kar naprej gradil ceste, parki-

na gradbišču v Ljubljani.

rišča in garaže za svoje avtomo-

3. Kako poteka vaš običajen lažje. delovni dan? 6. S čim se ukvarjate v prostem času? Vstajanje ob 5.15, jutranja kavica

bi točno rad postal. Želje so se spreminjale glede na trenutno

svojem majhnem čolnu, s katerim preplujem vsako leto kar nekaj morskih milj in odkrivam lepote Jadranskega morja. Zvečer pa si v okviru družine in prijateljev najraje pripravimo hrano z žara.

po parketu in bi hitro poplavila

otroka zanimala gradnja, saj sem

bilčke. Takrat še nisem vedel, kaj

veliko časa preživim na vodi na

kurjave tako, da je voda brizgala

Ko sem bil otrok, sem imel raz-

obrtniškimi delavnicami doma.

všeč, zato veliko kolesarim in

z brusilko prerezal cev centralne

smo v preteklosti izvedli nekaj

sosedje so bili obrtniki, s svojimi

tja. Poležavanje na plaži mi ni

ga zbrusili, je delavec pomotoma

v bližini, je s sekiro presekal cev

in elektro delavnico. Tudi najbližji

in se vsako leto radi vračamo

kjer smo ravno položili parket in

celo etažo. Naš delovodja, ki je bil

Doma smo imeli frizerski salon

kjer imamo družinsko prikolico

lali smo po 18 ur na dan. V sobi,

obvladoval prav Pomgrad. Skupaj

sta bila mama in oče obrtnika.

ga preživim v kampu v Biogradu,

vojašnico v Slovenski Bistrici. De-

podjetju, ki ga je lastniško delno

spoznati obrtniško življenje, saj

Dopust je zame najlepši poleti, ki

Spomnim se, ko smo adaptirali

1. Kaj ste želeli postati kot otrok? lične želje. Imel sem priložnost

7. Kako preživljate dopust?

8. Katere vrednote cenite? Delavnost, spoštovanje, pogum, športni duh, tekmovalnost, najbolj pa poštenost.

9. S čim se radi pohvalite oz. na kaj ste ponosni? Ponosen sem na svojo družino, pohvalim pa se lahko z dobrimi in poštenimi sodelavci, s katerimi dosegamo zastavljene cilje.

10. Vaše sanje/cilji za prihodnost?

Dobra volja ljudi, ki so zraven

Ponoči veliko sanjam, a kaj, ko se

mene, saj je z dobro voljo vse

zjutraj ne spomnim vseh svojih sanj. Cilji pa so različni. Glede na delo pa mi je vedno cilj, da dosežem tisto, za kar sem poklican.

11. Imate kakšen nasvet šča na relaciji Slovenska Bistrica– tenis, poleti pa skrbim za urejanje za sodelavce?

dogajanje okoli mene.

doma, enourna vožnja do gradbi-

Pozimi smučam, včasih igram

2. Vaši začetki na SGP Pomgradu?

Ljubljana, prihod na delo ob 7.00.

okolice ob naši hiši in zelo rad

Za mlajše, da naj izkoristijo

Potem pa vsakodnevne obve-

imam oddih na morju. No, vsak

izkušnje starejših, za starejše pa,

Pomgrad sem spoznal že kar ne-

znosti, ki so potrebne, da delo

večer pa greva z ženo na polurni

da naj upoštevajo mlade kot sebi

kaj let nazaj, saj sem bil pred za-

na gradbišču poteka nemoteno.

sprehod z našo malo psičko

enake ali boljše, saj poznate rek

poslitvijo v Pomgradu zaposlen v

Veliko je sestankov, usklajevanj s

Briksy.

»da na mladih svet stoji«.

INTERNA REVIJA marec–maj 2014

intervju Tomaž KAVNIK SGP Pomgrad – Gradnje d. o. o.

Delovni dan običajno zaključim po 18.00 uri.

4. Nam lahko poveste kakšno anekdota iz življenja oz. službe? Zgodilo se je veliko, več o tem pa raje ob mrzlem pivcu ;).

5. Kaj vas spravi v dobro voljo? Družina (ja, tudi žena ;)), dober »štos«, dobra družba, dobro opravljeno delo, …

1. Kaj ste želeli postati kot otrok? Idej in želja ni bilo veliko … pravzaprav sem, od kar pomnil, želel postati gradbenik.

2. Vaši začetki na Pomgradu?

takrat pa vse do danes delam na cestnih inženirskih objektih.

6. S čim se ukvarjate v prostem času? Kar ostane od prostega časa,

3. Kako poteka vaš običajen posvetim družini, prijateljem in delovni dan? Prične se z najtežjim opravilom

športu.

8. Katere vrednote cenite? Iskrenost, načelnost, poštenost, delavnost, olikanost, organiziranost, …

9. S čim se radi pohvalite oz. na kaj ste ponosni? Rad se pohvalim z družino, na katero sem tudi zelo ponosen. Prav tako so mi v ponos moji dosedanji dosežki v poklicnem življenju, ki pa ne bi bili možni brez ožjih sodelavcev na projektih!

10. Vaše sanje/cilji za prihodnost? V privatnem življenju je cilj ustvariti okolje, v katerem bo več časa za družino, v poslovnem pa pogoje, ki bodo to omogočili.

v dnevu … vstajanje iz postelje!

7. Kako preživljate dopust?

Nato sledi kava in odhod. Vse kar

Aktivno. Posedanje in poleža-

11. Imate kakšen nasvet za sodelavce?

vanje mi ni pisano na kožo, zato

Bodite to, kar ste, ostanite

se vedno trudim, da z družino

zvesti sami sebi, svojim ciljem in

Začetki segajo v leto 2009 z

pride po tem, se dnevno spremi-

zaposlitvijo na Pomgrad GNG,

nja, saj imam gradbišča in obve-

kamor sem prišel iz podjetja

znosti razdeljene vse od Murske

dopust preživimo, če se le da, v

sanjam. Spoštujte in cenite svoje

CMC (Ceste mostovi Celje). Od

Sobote pa do Divače in Kopra.

gibanju.

sodelavce!

INTERNA REVIJA marec–maj 2014

Mi smo pripravljeni na Grill sezono, pripravite se tudi vi!

To je to! Letošnja zima nas je bolj ali manj pustila na cedilu, zaradi tega so vsi, ki so želeli svoj žar preizkusiti v snegu, ostali praznih rok. Kar pa ni najslabše, saj se bo nadelal preko poletne sezone. Skratka, vsi, ki ste imeli preko zime post, lahko z mirno vestjo pripravite vaš žar za prvo dirko, kot bi rekli v formula 1 žargonu. Pa pojdimo od začetka. Osnova Ave Grilla so še vedno

klobasico, so linije v proizvodnji začele pokati po šivih.

klasični čevapčiči, pleskavica, žar klobasa in žar klobasa pikant. To je tisti železni repertoar, ki

Kakovostna surovina, odlična receptura in konstantna

mu sledimo že od samega začetka. Po tem so se poja-

privržence. Vsak kupec točno ve, kaj lahko pričakuje od

vile še pleskavice s sirom in ražnjiči. Vsem tistim,

izdelkov v rdeči embalaži. In to tudi dobi. Leskovačkemu

ki pristajate na čisto goveje meso, je namenjen tako

programu je sledil »American«, ki vključuje najboljše

imenovani Sarajevski program, ki vključuje sarajevske

čevapčiče in sarajevske pleskavice. Za vse tiste, katerim so ti izdelki preveč light, smo naredili gurmanski program z velikimi čevapčiči in velikimi pleska-

kakovost so elementi, ki so pri kupcih našli svoje zveste

izdelke ameriškega žara. Klobasa, hot dog in krila nosijo zastavo z zvezdicami. Vzporedno se je razvijala tudi celotna paleta piščančjega žara, ki ima že dolgo svoje zveste privržence. Sveži, začinjeni in marinirani

vicami. Moč okusa pri le teh drži dodatna hamburška

izdelki so nepogrešljiv del palete, ki nosi ime Ave Grill.

slanina, ki je dodana tem izdelkom. Ko smo na trgu pred-

Piščančja nabodala in piščančja nabodala s sirom pa so

stavili leskovački program s čevapčiči, pleskavico,

čez vso leto dostopna na prodajnih policah.

uštipci, čevapčiči s kajmakom in zelooo pikantno

Raznovrsžtnnikoust na enem kro

Marsikdo se sprašuje, čemu je namenjena tako široka paleta izdelkov. Naš cilj je, da naredimo druženje ob grillu čim bolj zabavno in raznovrstno. Raznovrstnost naj se odraža tudi na krožniku. Širina palete izdelkov vam omogoča, da za vsak piknik izberete različno kombinacijo izdelkov oz. še več, da na vsakem krožniku, ki ga postrežete, sestavite kombinacijo, ki ni enaka prejšnji. To je vloga pravega žar mojstra, da vsakemu jedcu pripravi unikatno kombinacijo oz. unikatni piknik krožnik. Tako imenovane klasične izdelke v začetku sezone dodobra osvojimo, v nadaljevanju pa se lahko igramo in poizkušamo novosti in različnosti ostalih izdelkov.

Za vse

generacije

Tako bo pravi »grill majster« znal izbrati izdelke za otroke, mame, strice in prijatelje. Vsakemu tisto kar najbolj želi. In nikoli nas ne bo strah, da bi kdo manjkal na naslednjem pikniku. Vsi bodo vedeli, da jih čaka okusno presenečenje in neskončno število raznovrstnih jedi.

Priloge in omak

Vsako dobro zabavo pa moramo »začiniti« še z nečim svojim, lastnim in unikatnim. Tukaj so na voljo priloge in omake, ki naredijo iz enega izdelka število različic. Pri tem je potrebno biti zelo drzen, saj je pestrost okusov v življenju vedno dobrodošla. Na na tem mestu spomnimo samo na nekatere izdelke iz Panvite, ki lahko popestrijo druženje ob grillu. Paprika, šparglji, sladka koruza, lubenice, jagode in ostala paleta vrtnin, ki jih boste našli na stojnicah pred mesnimi centri, so namenjeni prav vam in vaši domišljiji. Poleg tega pa se z malo truda naredi paleta dobrih hladnih solat iz ajdove kaše, ki so na pikniku češnja na torti. V kombinaciji z različnimi omakami bo sezona vsekakor prekratka, da bi preizkusili vse, kar nam življenje nudi.

Nekatere omake, ki se podajo

S KURKUMO 1 kozarec jogurta

k AVE GRILL izdelkom! Omake so zelo hvaležna in primerna

1 žlička mlete kurkume, sol 2.

1 dl oljčnega olja 1 strok česna poper, sol

domišljije. Priprava omak je hitra, enostavna in zelo dobro popestri vsak piknik.

1 žlica limoninega soka 3.

način. Najenostavneje je, da vse sestavine post-

OMAKA IZ MLETIH

avimo v mešalnik in jih zmešamo. Sestavine

PEČENIH PAPRIK

lahko tudi predhodno stremo v možnarju ali narežemo na manjše koščke. Rahlo solimo in

200 g pečenih paprik 1 čili ali feferon

popramo ter postavimo za nekaj časa v hladil-

1dl oljčnega olja, sol

nik, da se sestavine spojijo. Na koncu še enkrat solimo po okusu. S soljo je potrebno biti pazljiv, saj v omaki šele s časom pokaže svoj pravi obraz. Bolje soliti večkrat manj kot enkrat preveč. V nadaljevanju nekaj predlogov za omake, ki jih lahko ponudite na pikniku:

RAZPOLOŽLJIVOST PANVITINIH VRTNIN IN OSTALIH IZDELKOV Izdelek / mesec

SUHI PROGRAM

ČESNOVA OMAKA

oblika za sprostitev lastne kuharske

Vse omake lahko pripravimo na podoben

JOGURTOVA OMAKA

AVOKADOVA OMAKA meso enega avokada pol kozarca jogurta manjši paradižnik česen, oljčno olje limonin sok, sol, poper

Ajdova kaša Prosena kaša Mak Ovseni kosmiči Pšenični kosmiči Bučno olje SVEŽI PROGRAM Hren Špargelj Jagode Mladi česen Paprike Mini lubenice Sladka koruza Jajčevci

NOVOSTI

TO PA RES MORATE POIZKUSITI! Tudi v letošnjem letu nismo pozabili na nove izdelke, ki dopolnjujejo aktualno Ave Grill ponudbo.

To so PIŠČANČJI ČEVAPČIČI in PLESKAVICE To kar je za letošnjo pomlad in poletje zamešal majster Kustec je nekaj, na kar smo že sedaj vsi ponosni. Verjetno najboljši piščančji čevapčiči na svetu, v to smo sami prepričani. Tisti, ki ste skeptični do imena piščančji čevapčiči, jih lahko kličete tudi drugače, ko jih boste enkrat poizkusili, boste rekli, to so »kapo dol« piščančji čevapčiči in prav tako pleskavice. Pa še to. Vsi izdelki v programu Ave Grill so brez

alergenov, razen izdelki s sirom, ki vsebuje laktozo. Če zaključimo v stilu formule 1. Grill sezona in sezona formule 1 sta podobno dolgi. Čas je, da na svojem žaru naredite testne vožnje, preden se resnična sezona začne, da boste dobro pripravljeni za tekmo ... in pozdrav Ave Grill.

novice

NOVA SEZONA KUHINJE

ZA NAJBOLJŠE ŽE NA PLANET TV

Vabljeni k ogledu vsako nedeljo ob 19.00 uri. Veseli nas, da lahko najavimo novo sezono naših TV kuharskih oddaj Kuhinja za najboljše. Tokrat bo gostitelj mladi kuharski mojster Mojmir Šiftar, za katerega je kuhanje tako enostavno, da ga opravi kar z levo roko in v njegovem primeru to drži tako v dobesednem kot prenesenem pomenu, saj je mladi mož levičar, levico pa krasi tudi tatu, ki odraža njegovo življenjsko odločitev. V oddaji preverite katero. Mojmir bo gostil 15 gostov, ki na hrano gledajo iz različnih zornih kotov, vendar jim je vsem skupno to, da svoje znanje, strokovno ali laično, delijo z drugimi. V oddajah bomo izvedeli veliko novega in koristnega, saj bomo pripravljali dietni jedilnik, pripravili velikonočno pojedino, ki se bo odmaknila od dobro znane klasike, jedilnik za maratonce, se spoznavali z molekularno kuhinjo, z otroci kuhali za mamice in skočili v Severno Ameriko, Brazilijo, Nigerijo, Indijo, Japonsko in med Rome ter tako spoznavali tudi nacionalno kulinariko naših tujih gostov. Prva oddaja je bila na sporedu v nedeljo, 9. 3., Mojmir pa je gostil kulinarične navdušenke, ki so postale prave zvezde največjega kulinaričnega portala v Sloveniji, kjer svoje Večerje za 6 delijo z drugimi. Pripravile so jajčevce po iran-

INTERNA REVIJA marec–maj 2014

sko, piščančji file ovit v tatarski biftek in pečen v listnatem testu, za sladico pa hruške v teranu z mini panna cotto. In še nekaj besed o našem novem kuharskem mojstru: Mojmir Šiftar je kljub svoji mladosti pod svojo kuharsko kapo zbral že lepo bero uspehov, med drugim lahko omenimo, da je olimpijec, saj je z mladinsko ekipo osvojil dve bronasti kolajni, prav tako je kot kapetan mladinske reprezentance blestel na lanskem svetovnem kuharskem prvenstvu v Seulu, kjer so osvojili dve srebrni medalji. Mojmir je tudi predsednik Kluba mladih kuharjev in Član Društva kuharjev in slaščičarjev Slovenije in Young chef Ambassador in World Association of Chefs Societies. Pred malimi ekrani pa vas v Kuhinji za najboljše pričakuje vsako nedeljo na Planet TV. Pa dober tek!

NA ROGLI DIŠI PO AVE GRILLU Naše dobrote z žara izjemno teknejo tudi pozimi. Si predstavljate, kakšen užitek se je po prijetnih športnih podvigih na smučeh, usesti na soncu in ugrizniti v sočen čevapčič? Vse to vam ponujamo letos na Rogli, kjer na Mašin žagi že celo sezono omamno diši po naših mesnih dobrotah AVE Grill. Pričakujemo vas v posebnem AVE jurčku, ki ga vsekakor ne morete zgrešiti. Tako kot lani pa smo tudi letos na Rogli podprli naše uspešne športnike s sponzorstvom Svetovnega prvenstva v deskanju na snegu. Tekmovanje je potekalo v soboto, 18.1., najbolj pa smo si seveda zapomnili Žana Koširja, ki je z odličnim drugim mestom v paralelnem veleslalomu že napovedal svoj izjemen olimpijski uspeh. Letos smo na Rogli iskali tudi Naj AVE smučarja. Gre za nagradno igro, pri kateri so se obiskovalci fotografirali z nalepkami AVE Čas za najboljše in se s tem potegovali za mamljive nagrade. Naj AVE smučar na Rogli bo znan vsak čas.

Panvitine novosti

KAŠE in MAK

Panvitini ajdova in prosena kaša

IZ LOKALNE PRIDELAVE

NE VSEBUJETA GLUTENA, zato sta primerni tudi za brezglutensko dieto obolelih za celiakijo.

Slovenski potrošniki bodo odslej na policah trgovcev lahko izbirali tudi med novimi Panvitinimi izdelki iz suhega programa, v katerem so vse kulture pridelane izključno na naših, Panvitinih poljih – ajdova in prosena kaša ter mak. Nove kaše so del Panvitinih usmeritev, da kot največji in vodilni slovenski poljedelec s svojim znanjem in izkušnjami kupcem zagotavljamo lokalno pridelano in kakovostno hrano.

Ajdova kaša je značilna specialiteta

slovenske kuhinje, posebno mesto in zgodovino pa ima v Prekmurju, kjer ji v narečju pravijo tudi »hajdina«. Kljub temu, da gre praktično za prepoznaven znak Prekmurja, ajda izvira iz Azije in se je od tam razširila v Evropo. Ajda je poznana kot rastlina, ki izboljšuje krvni obtok ter zmanjšuje tveganja za previsok holesterol in visok krvni pritisk. Ima izjemno harmonično aminokislinsko sestavo beljakovin, zato predstavlja pomemben del prehrane vegetarijancev. Zaradi vsebnosti flavonoidov ajda deluje kot antioksidant, hkrati pa tudi protivnetno, ščiti pred boleznimi srca ter izboljšuje delovanje jeter. Drugi izdelek Panvitinega suhega programa je prosena kaša, katere prehranske

lastnosti blagodejno vplivajo na prebavo. Prosena kaša je bila nekdaj priljubljen, nasiten in okusen zajtrk, pogosto na mizah tudi v vrtcih in šolah. Z uživanjem prosene kaše pospešujemo odvajanje vode iz telesa in posledično tudi strupe. Ker vsebuje silicijevo kislino, je zaradi njenega uživanja naša koža lepša, lasje, zobje in nohti pa močnejši. Zadnji izdelek suhega programa je mak – nepogrešljiva sestavina vsake prave slovenske kuhinje, ki jo večinoma žal uvažamo iz tujine. Ne nazadnje je mak obvezna sestavina značilne prekmurske sladice – gibanice. Mak vsebuje 40–60 % enkrat in dvakrat nenasičenih maščobnih kislin – tudi iz skupine Omega 3 maščob vključenih v smernice zdrave prehrane. Teh človeško telo samo od sebe ne more proizvajati, zato jih

je potrebno zaužiti s hrano. Panvitin mak je možno dobiti v celem zrnju, saj se z mletjem maka njegova kakovost zmanjša. V Panviti smo ponovno pokazali, da naš razvojni center Panonski vrt ne počiva. Zdravi in kakovostni slovenski izdelki dokazujejo, da imamo posluh za potrošnike in njihove želje. Ajdova in prosena kaša ter slovenski mak so tri novosti širšega Panvitinega programa vrtnin, v katerem so že prisotni tudi drugi slovenski izdelki, kot so sladke jagode, šparglji, mladi česen in sladka koruza, s katerimi lepo dopolnjujejo mesni program AVE. Nove Panvitine izdelke boste na policah prepoznali po inovativni pokončni embalaži iz okolju prijaznih materialov, ki je primerna za nadaljnjo uporabo.

Ajdova kaša z jurčki

Kašnato zelje

300 g kuhane ajdove kaše 150 g čebule 30 g suhih jurčkov 100 ml nemastne smetane za kuhanje (10 % maščobe) peteršilj, česen, sol, olivno olje

500 g kislega zelja 150 g prosene kaše 25 g rastlinske maščobe (oljčno olje ali margarina) sol

Na olivnem olju prepražimo drobno narezano čebulo, dodamo strok sesekljanega česna. Praženi čebuli dodamo predhodno v vodi namočene jurčke, solimo. Tako pripravljenim jurčkom dodamo kuhano ajdovo kašo in smetano, premešamo in ponudimo kot samostojno jed s skledo zelene ali sestavljene solate.

INTERNA REVIJA marec–maj 2014

Zelje do polovice skuhamo v vodi, dodamo z vročo vodo oprano in prebrano proseno kašo. Solimo in počasi kuhamo, če smo dodali nekoliko preveč vode, vodo odlijemo in jed zabelimo z oljčnim oljem (zaradi prijetne arome) ali margarino. Kašnato zelje postavimo na mizo kot samostojno jed ali kot prikuho.

poudarki iz kroga znanja

Za domovino z nami naprej! Končno je tudi Slovenija doživela svojih pet minut slave z dogodki, ki so jo v minulih tednih kar nekajkrat pripeljali vsaj na drugo, če že ne prvo stran svetovnih medijev. Nekaj od njih je bilo negativnih, nekaj pozitivnih, manjkali pa niso niti tragikomični. Uganili ste – gre za naravne nesreče, športne dosežke in politične kretenizme. Pa poglejmo nekaj od njih. Žledolom je razen ogromne materialne škode, ki jo je pov-

zročil v gozdovih ter na energetski in prometni infrastrukturi, ohromil tudi potek vsakodnevnega življenja ter povzročil veliko eksistenčno stisko ljudem, odrezanim od sveta, brez elektrike, vode in ogrevanja in to na obsežnem območju Slovenije. Pri odpravi težav je sodelovalo ogromno ljudi, ki jih vseh seveda ni možno imenovati in pohvaliti, zato to poosebimo z nekom, ki ga bomo simbolično poimenovali kar Neznani Gasilec. Hvala ti!

Poplave, ki so sledile žledolomu (in potrdile stari pregovor,

ki pravi, da nesreča nikoli ne pride sama), prizadele pa so v primerjavi z njim manjši, vendar kljub temu obsežni del države, so ponovno izpostavile dejstvo, da državljani Slovenije v kriznih trenutkih znamo »stopiti skupaj«. Sosedska pomoč je bila ob tem neprecenljiva in bilo je je toliko, da tudi nje ni možno poimensko v celoti našteti. Pa jo poosebimo kar z Dobrim Sosedom. Bog plati!

Zimske olimpijske igre v Sočiju so za svetovno

športno javnost predstavljale pravi šok. Neznatna in marsikomu neznana Slovenija je dosegla odmevne rezultate in pobirala medalje skorajda kot po tekočem traku. Bili smo vrhunski v skokih in ženskem smučanju, odlični v tekih, hokeju in deskanju ter nadpovprečni v vseh ostalih disciplinah, v katerih smo sodelovali. Tudi za te naše športnike, ki jih sicer ni bilo pretirano dosti, sedaj ni dovolj prostora, da bi jih poimensko naštel – kljub temu, da bi si to zaslužili vsi –, zato tudi zanje simbolično ime: Tina Kopitar. Bravo!

Politika pa je take vrsta nesnaga, ki se ji tudi ob najboljših namenih ni možno izogniti, saj se je prištulila tudi tja, kjer resnično nima kaj iskati. Tako so tudi na tem področju »naši« dosežki izjemni, problem pa je v tem, da so poteze naših politikov po učinkih dolgoročno bolj katastrofalne od naravnih nesreč, po »genialni izvirnosti« pa odmevnejše od športnih dosežkov. INTERNA REVIJA marec–maj 2014

Ker ta članek ni enciklopedija in jih torej vseh ni možno našteti, simbolično izpostavimo in jih vse poosebimo v liku spoštovanega Ritnika Politnika, ki se je: • ponovno promoviral z javno obljubo, da bo za vsak doseženi gol naših hokejistov drsal eno uro (dvojni aksel predsednika Pahorja); • na novo oblekel z »ancugi«, plačanimi s službeno župansko kartico (kar pripada smetarju, pripada tudi županu Fištravcu); • javno ponudil za mednarodnega diplomatskega posrednika kot rešitelja krize v Ukrajini (diplomatska trilaterala ObamaErjavec-Putin); • Imenoval “sebe”za nadzor “svojih” (Štefanec – iztrebljevalec korupcije). Marš! Iz naštetih dogodkov lahko potegnemo zelo zanimivo ugotovitev. Ne glede na to, ali gre za izredne okoliščine, torej naravne nesreče ali za vrhunske dosežke (športne ali poslovne, znanstvene ali humanitarne), pri nas najbolje funkcionirajo ljudje, ki jih nismo izbrali po tako imenovani demokratični poti, torej na volitvah. Včasih so to gasilci, drugič športniki, lahko tudi sosedje, pa znanstveniki, dobrodelni anonimneži, ... Skoraj vedno torej vztrajni, požrtvovalni, vendar skromni ljudje iz ozadja. Pri Ritnikih Politnikih, ki si jih – vsaj deklaratorno – izbiramo sami, pa se nam praviloma sfiži. Kdo ve, mogoče bi pa ta problem lahko rešil neznani Natančni Lovec; nekaj šiber v riti gospoda Ritnika Politnika bi lahko naredilo čudež. Mirna roka in dober pogled! Dušan Banfi

Najboljši argument proti demokraciji je petminutni pogovor s povprečnim volivcem.

Dragi Winston, za slovenskega volivca bi ti zadostovala že ena minuta. Počivaj v miru!

Winston Churchill

Tvoj Dušan

novice

obiskale maškare Maximus Murska Sobota in Maximus Gornja Radgona so obiskale pisane, razigrane in vesele maškare. Na pustnem mini discu so se predstavile princeske, vile, klovni, smrkci, gasilci, policisti, bojevniki in super junaki. Ker so bile vse male maškare zelo lepe, smo nagradili z manjšo nagrado čisto vse, Levček Max pa je postregel s sladkimi krofi. Čarovnica Suzi je male maškare naučila še čarovnij in tako so pričarale veselo pustno zabavo, ter toplo pomlad.

PUST

KUPON za 5 % popust na gostinske storitve

Kupon velja za zaposlene v skupini Intering Holding, za gostinske storitve za zaključene skupine nad 35 oseb v baru Extra Max.

Če pogledamo v preteklost, je v bistvu PUST največji poljedelski praznik, saj so že v poganskih časih ob pustu počastili prednike in prosili za dobro letino. Kasneje se je običaj pomešal s keltskimi šegami, maske pa so predstavljale vesel značaj in odganjale zimo, kajti začetek pomladi je bil za tedanjega človeka, ki je bil močno povezan z naravo, zelo pomemben. Torej je glede na to, da je Skupina Panvita največji kmet v Sloveniji, logično, da je pustovanje pomemben praznik tudi v naši sredi. Obisk maškar po hišah prinaša srečo in dobro letino. Kot je razvidno iz fotografije, se nam na Panviti letos ni treba ničesar bati.

Veljavnost kupona do 31. 09. 2014.

Informacije in rezervacije: alan.rojko@komunika.si, 041-303-181 Vljudno vabljeni.

INTERNA REVIJA marec–maj 2014

informatika

Kaj je DMS? Kratica DMS pomeni Document Management System oz. po slovensko Sistem za upravljanje z dokumenti. Po uradni razlagi je DMS "računalniški sistem (ali zbir računalniških programov) namenjen shranjevanju in sledenju dokumentov."1 Razčlenimo definicijo nekoliko podrobneje. Ker gre za računalniški sistem, pomeni, da bodo dokumenti shranjeni v elektronski obliki. To pomeni, da je potrebno vsak dokument zajeti v elektronsko obliko. Zajem dokumentov Najpogostejše oblike dokumentov, katere poznamo, so Word dokumenti in PDF dokumenti. Slednji so tudi najbolj praktični za skenirane dokumente. Zraven teh oblik poznamo še druge oblike, kot je npr. XML dokument po standardu e-slog (v taki obliki prejemamo e-račune na banko oz. po e-pošti). DMS mora omogočati čim hitrejši in čim učinkovitejši zajem različnih vrst dokumentov. Slika 2: Orka DMS omogoča opremljanje dokumenta z meta podatki – samodejno ali ročno

Sistem ORKA.dms zraven klasičnih meta podatkov omogoča tudi hkratno razkontacijo DDV in postavk za prejete račune. Ko so dokumenti opremljeni z meta podatki, se shranijo. V DMS to predstavlja

Centralna shramba dokumentov

Slika 1: Veliko DMS sistemov uporablja za razpoznavo dokumentov črtne kode

Predstavljajmo si, da smo ravnokar skenirali 10 dokumentov velikosti 1/2 megabyta. Če želimo te dokumente poslati po elektronski pošti 5 osebam, to znaša 50 kopij dokumentov v prejemnikovih elektronskih predalih in še dodatnih 10 v pošiljateljevem "odpošlji" predalu. Skupaj torej 60 kopij dokumentov v velikosti 30 megabytov. DMS ta koncept obrne in pošlje dokumente na centralno shrambo. Nato se obvestijo ustrezni prejemniki. Prednosti takega načina so številne – enostavnejše brskanje ali iskanje, centralni nadzor nad dokumenti, dostopnost do dokumentov, sledljivost, možnost vodenja različnih potekov dela (npr. potrjevanje dokumentov) idr.

Druga komponenta sistema DMS so

Meta podatki Meta podatki so podatki o dokumentu. Koristni so za to, da vidimo informacije o dokumentu, ne da bi ga odprli. Primer meta informacij za prejeti račun je znesek računa, pošiljatelj računa, datum opravljene storitve, rok plačila idr. S pomočjo meta podatkov lahko hitreje brskamo po dokumentih, saj nam ni potrebno odpreti vsakega posebej. Navadno se meta podatki k dokumentu dodajo ob skeniranju. ORKA.dms omogoča razpoznavo različnih tipov dokumentov in tudi samodejno opremljanje z meta podatki. 1

http://en.wikipedia.org/wiki/Document_management_system

INTERNA REVIJA marec–maj 2014

Slika 3: ORKA.dms Online

V sistemu ORKA.dms predstavlja centralno shrambo SharePoint, ki omogoča dostopnost, nadzor nad dokumenti, poteke dela in dodatne razširitve. Boris Gomiunik Hakl IT, d. o. o.

novice

Pravica do letnega dopusta in njegove izrabe po ZDR-1

V sistemu družb Pomgrad prihajajo v kadrovsko službo večkrat vprašanja v zvezi s pravico do letnega dopusta in njegove izrabe po Zakonu o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1). dolžnost, da v tem letu izrabi najmanj dva tedna letnega dopusta. Ne samo delodajalec, tudi delavec je dolžan

poskrbeti

izrabo

letnega

dopusta. V kolikor delodajalec predvidi možne termine za izrabo letnega dopusta, delavec pa v tekočem koledarskem letu ne zaprosi niti za dva tedna letnega dopusta, lahko v naslednje leto prenese le letni dopust, zmanjšan za dva tedna.

3. Kako je z izrabo in prenosom letnega dopusta v primeru bolniške odsotnosti ali dopusta za nego in varstvo otroka?

V nadaljevanju skušamo odgovoriti na nekatera postavljena vprašanja.

1. Kakšne novosti je prinesel ZDR-1 v razmerju do starega Zakona o delovnih razmerjih?

Odgovor: Delavec ima pravico izrabiti ves

Odgovor: ZDR-1 določa, da delavec pridobi

nosti zaradi bolezni ali dopusta za nego in

pravico do celotnega letnega dopusta pod

varstvo otroka do 31. decembra nasledn-

pogojem, da je pri delodajalcu v delovnem

jega koledarskega leta.

razmerju celo (koledarsko) leto. ZDR-1 izrecno določa, da delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobja zaposlitve krajše od enega leta, ima pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve.

2. Kako je s prenosom letnega dopusta? Odgovor: Bistveno po ZDR-1 je, da je de-

letni dopust, ki ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu do 30. junija naslednjega koledarskega leta oz. zaradi odsot-

4. Ali se delodajalec in delavec lahko dogovorita za prenos celotnega dopusta v naslednje koledarsko leto? Odgovor: Četudi bi bilo to izrecno na prošnjo delavca, je po ZDR-1 ta možnost prepovedana. Namreč določeno je, da mora en del letnega dopusta trajati najmanj dva tedna, pri čemer je delavec dolžan dva tedna izrabiti do konca tekočega koledarskega leta.

lodajalec dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta v tekočem koledarskem letu. Torej pravica delavca je, da v koledar-

INTERNA REVIJA marec–maj 2014

Vir: Delodajalec 3/2014

skem letu izrabi ves letni dopust, ki mu

Pripravila: Maja Skorupan

je bil odmerjen, istočasno pa je njegova

Splošno-kadrovski sektor Pomgrad

novice

V SGP Pomgrad Gradnje zaključili z vrednotenjem neformalno pridobljenega znanja

mesecu decembru 2013 je 20 zaposlenih v družbi Gradnje prejelo potrdilo o vključenosti v postopek za ugotavljanje in vrednotenje neformalno pridobljenega znanja.

V projektu, ki je bil izveden v sodelovanju z Ljudsko univerzo Murska Sobota, so bila ugotovljena znanja in veščine ter s posamezniki pripravljeni načrti izobraževanj, ki bodo prispevali k dodatni vrednosti posameznega delavca. Udeležencem sta priznanja podelila direktor družbe SGP Pomgrad – Gradnje, g. Drago Kosednar in ga. Ludvika Gjerek, ki je bila zadolžena za izvedbo projekta s strani Ljudske univerze Murska Sobota.

SKUPINA POMGRAD PREDALA BON ZA 1.100 MALIC Skupina Pomgrad je velik del sredstev, namenjenih za obdarovanje in voščilnice, donirala Kriznemu centru za mlade Murska Sobota, ki že desetletje deluje pod okriljem centra za socialno delo. Pomgrad je namenil vrednostni bon za 1.100 toplih obrokov v vrednosti 5.000 evrov, vodji kriznega centra za mlade Simoni Neuvirt Bokan pa ga je izročil predsednik uprave Tadej Ružič.

OSNOVNA ŠOLA za odrasle Ljudska univerza Murska Sobota je za zaposlene v družbi SGP Pomgrad organizirala osnovno šolo za odrasle, v katero smo vključili 10 zaposlenih iz družb SGP Pomgrad – Gradnje, SGP Pomgrad – ABI, Mura – VGP in CP M. Sobota. Organizacija izobraževanja je bila prilagojena potrebam delovnega procesa in je za udeležence brezplačna, ker izobraževanje financira Ministrstvo za šolstvo in šport. Razredničarka ga. Mateja Rajh, zaposlena na Ljudski univerzi Murska Sobota, je izrekla pohvalo vsem udeležencev, ki so redno obiskovali predavanja v popoldanskem času. Vsi so uspešno zaključili 9. razred in prejeli spričevala na podelitvi, ki je bila v mesecu februarju in si s tem odprli vrata za nadaljnje izobraževanje. Iskrene čestitke vsem.

INTERNA REVIJA marec–maj 2014

naši nasveti

Kolobar pomemben tudi na vrtu Kolobar (vrstenje, kolobarjenje, menjavanje) je sistem razvrščanja rastlin poljščin, krmnih rastlin, aromatskih rastlin in zelenjadnic, ki ga uporabljamo na njivah, vrtovih ali v pokritih prostorih. Z njim ustvarjamo kar največjo racionalnost in optimalnost bioloških, organizacijskih in prostorskih vplivov na tla in rastlino. Dober kolobar oz. pravilno vrstenje rastlin je temelj za ohranjanje in izboljševanje rodovitnosti tal, preprečuje širjenje bolezni, škodljivcev in plevelov, ... Uspešnega ekološkega pridelovanja zelenjave ni brez dobrega kolobarja, ki poleg zelenjadnic vključuje tudi poljščine in deteljno travne mešanice ter rastline za zeleno gnojenje, ki tla obogatijo in razplevelijo. Zato je prav, da že pozimi, najpozneje pa sedaj, ko je pust pregnal zimo, premislimo o tem, kako bomo v naslednji sezoni razporedili zelenjadnice. S pravilnim menjavanjem zelenjadnic po določenem vrstnem redu v določenem številu let se izognemo številnim težavam, ki jih lahko povzroča nepravilno kolobarjenje. Če prepogosto pridelujemo posamezne zelenjadnice na istem mestu, se zemlja enostransko izčrpa, utrudi, v njej se razmnožijo številni škodljivi organizmi (glive, bakterije, nematode in drugi škodljivci), posevki slabo uspevajo in pridelki so manj kakovostni. S pravilnim kolobarjenjem želimo kar najbolje izkoristiti rastni prostor in pridelati veliko kakovostne in zdrave zelenjave, zemlja pa se s pravilnim kolobarjenjem ohranja ali postaja celo rodovitnejša.

Okvirni razpored zelenjadnic po poljinah Na prvi poljini, ki smo jo obilno pognojili z organskimi gnojili, pridelujemo vse kapusnice: zelje, cvetačo, ohrovt, brstični ohrovt, listnati ohrovt in kolerabico; plodovke: paradižnik, papriko, jajčece, kumare, bučke, buče, melone in lubenice; med korenovkami zeleno in pastinak; od stročnic samo visok stročji fižol; zgodnji krompir in por, ki edini med čebulnicami prenese oz. zahteva gnojenje s hlevskim gnojem. Na drugi poljini, kjer smo prejšnje leto pognojili z organskimi gnojili, pridelujemo zelenjadnice, ki ne prenesejo neposrednega gnojenja s hlevskim gnojem. Take so med korenovkami: korenček, peteršilj, redkvica, rdeča pesa in redkev; špinačnici blitva in špinača; solatnice in čebulnice. Na tretji poljini pridelujemo zlasti stročnice: bob, grah, fižol, lečo in čičeriko ter čebulo in česen.

tiste, ki same sebe dobro prenašajo in jih lahko gojimo več let na isti površini. Sem spadajo: rž, koruza, proso, bob, por, zelena, kumare in paradižnik. Nestrpljive rastline so tiste, ki same sebe slabo prenašajo in pri katerih moramo strogo upoštevati zahteve po vrstenju. Sem spadajo: pšenica, ječmen, oves, detelja, lucerna, grah, grašica, pesa, lan, peteršilj, korenček, bučke, špinača in

sončnice. Deloma nestrpljive pa so tiste rastline, ki se ne prenašajo kadar si prehitro sledijo v kolobarju. Sem spadajo: zelje, ohrovt, cvetača, repica, ogrščica, krompir in fižol. Pri načrtovanju kolobarja moramo upoštevati, da se tudi rastline, ki so si v sorodu, praviloma ne marajo in jih lahko na isto površino, razen izjem, sadimo le vsakih nekaj let.

Rastline skozi korenine izločajo toksične snovi, ki jih sosednje ali naslednje rastline različno dobro prenašajo. Pri načrtovanju kolobarja moramo tako upoštevamo tudi to lastnost, zato rastline lahko delimo na strpljive in nestrpjlive. Strpljive rastline so

Saša Štraus, mlada raziskovalka iz gospodarstva, zaposlena na Panviti, d. d., je uspešno zagovarjala doktorat na FKBV, smer kmetijstvo, s tematiko indikatorjev trajnosti za oceno kmetijskih sistemov (konvencionalni, integrirani in ekološki), v prostem času pa se ukvarja z ekološkim kmetovanjem.

INTERNA REVIJA marec–maj 2014

zabava

SUDOKU V mrežo 3 x 3 kvadratov, od katerih vsak vsebuje 3 x 3 polja, umeščamo številke od 1 do 9 z naslednjimi omejitvami: • v vsaki vrstici (9 polj) je vsaka številka vpisana le enkrat; • v vsakem stolpcu (9 polj) je vsaka številka vpisana le enkrat; • v vsakem kvadratku s 3 x 3 polji je vsaka številka vpisana le enkrat. Obilo zabave ob reševanju.

IGRIVI SUDOKU

LAHKI SUDOKU

TEŽJI SUDOKU

3 9 4

8 2 4 8

4 5

3 6

4 9

3 2

8 2

8 7

7 9

6 4

1 1

2 5

5 6

9 1

vici

ZMEŠALO SE MU JE

Dva kolega se zagledata na hodniku psihiatrične bolnišnice. “Kaj pa ti tukaj, Pero?” ga je vprašal Ivan. “Dolga zgodba!” “Pa bi jo vseeno rad slišal!” “No, na neki zabavi sem srečal čudovito dekle. Malo pod dozo sem bil že, ko sva plesala, nato pa mi je vsilila še nekaj kozarcev pijače. Odpeljala me je k sebi domov, sploh ne vem, kaj se je dogajalo v spalnici, ko je nenadoma zavpila: “Moj mož se je vrnil domov!” “Hitro sem se oblekel in stekel na balkon. Zavihtel sem se preko balkonske ograje in se le s prsti

INTERNA REVIJA marec–maj 2014

držal za betonsko ploščo balkona, toda takoj ko je njen mož stopil na balkon, me je zagledal in mi s čevlji stopil na prste. Bolelo me je, da sem videl zvezde, toda vzdržal sem. Ko je krenil iz balkona, sem že mislil, da sem rešen, takrat pa se je vrnil in me po prstih začel tolči s kladivom. Mislim sem, da bom umrl od strašnih bolečin. Ta čas, ko je tolkel po mojih prstih, pa so sosedje že obvestili policijo in ko so se policisti pripeljali v soju žarometov, sem videl, da visim iz balkona v visokem pritličju, od tal sem bil pa oddaljen le slabih deset centimetrov. Takrat se mi je zmešalo!”

BUDILKA

Mož in žena imata zaradi nepotrebnega prepira tihi teden in se sporazumevata samo še s sporočili na lističih papirja. Zvečer žena možu izroči listek, na katerem je pisalo: “Zbudi me ob pol šestih!” Ko se je ob osmi uri zbudila, je na nočni omarici našla listek z napisom: “Ura je pet trideset! Vstani!”

ŠMARNA GORA

Nekega lepega sončnega popoldneva se naš pomemben upokojeni politik XY odpravi na Šmarno goro. In kot se za takega spodobi ima s seboj tudi dva telesna stražarja. Nekje na tri četrt poti telesna

stražarja pohitita proti vrhu, pred pultom v gostilni umakneta vse ljudi in eden od stražarjev naroči natakarici: “Hitro zaboj piva na pult, XY prihaja!” Natakarica to tudi stori in čez nekaj minut se pri vratih gostilne prikaže, ves rdeč v glavo, XY. Njegova telesna stražarja hitro pograbita zaboj piva in ga postavita pod pult, XY se približa pultu, stopi na zaboj piva in reče natakarici ves zadihan: “En čaj prosim!”

jubilej

Jubilanti 10 let

20 let

Matej Žlebič

Melita Gruškovnjak

SGP Pomgrad – ABI d. o. o.

SGP Pomgrad d. d.

Mira Karba

SGP Pomgrad d. d.

Marjan Kološa

SGP Pomgrad – GRADNJE d. o. o.

Boris Lončar

SGP Pomgrad – GRADNJE d. o. o.

10 let

Metka Hajdenkumer

Panvita MIR d. d.

Štefan Pozderec

Dragan Miličević

SGP Pomgrad – GRADNJE d. o. o.

Marjan Rozmarič

SGP Pomgrad – GM d. o. o.

30 let Davorin Cokan

SGP Pomgrad – GRADNJE d. o. o.

Marija Režonja SGP Pomgrad d. d.

10 let

Mateja Hozjan

Panvita d. d.

Aleš Zver

Panvita MIR d. d.

Tadeja Grabnar

Dejan Rajter

Igor Ocvirk

Panvita Kmetijstvo d. o. o.

Herman Žohar

Panvita Agromerkur d. o. o.

20 let

Panvita MIR d. d.

Janez Šaruga

Panvita MIR d. d.

Klemen Bizjak Panvita MIR d. d.

30 let

Simon Ferenčak

Marija Balajc

Panvita MIR d. d.

Rosvita Drolc Režonja

Panvita Agromerkur d. o. o.

Objava za razpis za Baško

BAŠKA 2014 Tudi letos se bodo naši otroci lahko udeležili letovanja v Baški, in sicer od 25. junija do 1. julija 2014. Prijavnice za prijavo otrok na letovanje boste prejeli k plačilni listi v aprilu.

INTERNA REVIJA marec–maj 2014