Naš krog by Skupina Panvita

INTERNA REVIJA september–november 2016

AVE novosti

Bordel Evropa

RAZVOJ: Moj, Tvoj, NAŠ

5 skritih IPADovih uporabnih lastnosti

INTERVJUJI Peter Zver

Panvita Posestvo Motvarjevci d. o. o.

Žan STRNIŠNIK

KOMUNIKA d. o. o.

Marjeta ZADRAVEC

POMGRAD d. d.

Stanko čuš

Panvita KMETIJSTVO d. o. o.

Aleš krpič

POMGRAD d. d.

kolofon

Izdajatelj Panvita, d. d.

Vsebinsko kazalo

Lendavska 5, Rakičan 9000 Murska Sobota

Kolumna | Kristian Ravnič

Novice | Skupina Panvita

Simona Petek Čerpnjak

Gradimo | Pomgrad

Uredniški odbor

Novice | Regal GH

Intervjuji

Zanimivo | FOOD REVOLUTION ali kako je kuharija začela iskati svoj osnovni smisel

Poudarki iz kroga znanja | BORDEL EVROPA

Novice | Pomgrad

Novice | NAJ aplikacije za zapiske, beležke, skice, ...

Novice | KOMUNIKA

Naši nasveti | Konec sezone

Zabava

Jubilej

tel: 02 530 36 10 fax: 02 530 36 32

Odgovorna urednica

Dušan Banfi Helena Čirič Boštjan Donša Matej Fišer Dominik Ketiš Boštjan Kojzek Urša Koplan Peter Polanič Kristian Ravnič Alenka Samec Radonjić Aleš Zver

Naklada 1.800 izvodov

Vprašanja, predlogi in pripombe simona.petek@panvita.si

kolumna

Batman vs Superman Batman se je rodil kot navaden človek, pa se oblači v superjunaka. Superman se je rodil kot superjunak in se preoblači v navadnega človeka. Kaj je bolje? Po moje je vseeno bolje biti superjunak, kot pa igrati, da si, tako da Superman v mojih očeh vodi. In zakaj se mora Superman oblačiti v navadnega človeka? Teoretično bi pričakovali, da bomo vsi veseli, če imamo ob sebi us-

in zdravstvenih sistemov, nekateri tudi v varnem zavetju državnih

pešne in sposobne ljudi, ki lahko doprinesejo k skupnim ciljem več,

služb, drugi pa samo v varnem zavetju povprečja, kjer delo ali nedelo

ki vedo razmišljati širše, ki so inteligentnejši od nas ali preprosteje

posameznika ne pride do izraza. To uživanje povprečja in podpiranje

zaradi svoje motorike in znanja, vedo bolje in hitreje nekaj izdelati ali

sistema, ki onemogoča vse, ki si upajo dvigniti glavo ter biti boljši, dru-

opraviti. Pričakovali bi, da bo družba ljudi, ki se dvignejo iz povpre-

gačni, nas lahko vse zelo dosti stane. Naša konkurenčnost se glede

čja, postavljala za vzgled, se jih trudila posnemati, se jim pridružiti ali

na ostale zelo hitro zmanjšuje in dogaja se nam, da nejeverno pogle-

slediti njihovemu vzgledu. Takšni ljudje s svojim načinom, s tem ko

dujemo proti takim, ki smo jih do nedavnega gledali zviška, zdaj nas

naredijo več, bolje ali pokažejo nove poti za dosego cilja, vsem nam

pa prehitevajo po levi in desni. In vedno več jih je, ki so uspešni, zato

pripomorejo, da napredujemo in s tem na dolgi rok živimo bolje. Zaradi

ker si upajo izstopiti, biti drugačni in inovativni, predvsem pa gristi in

vsega tega bi bilo logično, da uspešne podpiramo, jih čim bolje vključu-

se boriti. Vedno več jih je, ki vedo, da s stanjem na mestu v resnici ne

jemo in to se tudi dogaja.

stojiš, ampak padaš.

To se dogaja, vendar samo prvo uro, dan, teden ali leto, po tem pa

Zakaj se torej Superman oblači v navadnega človeka? Ker si tudi su-

tak izstopajoč posameznik ali skupina začne hitro postajati moteča.

perjunaki želijo biti sprejeti v družbo in se tudi Superman zaveda, da

Začne se tekmovanje povprečnežev v disciplini, kako čim bolj očrniti,

je to težje, če si drugačen ali boljši. Zaveda se tudi, da ko je »pizdarija«,

izločiti ali onemogočiti te, ki kažejo, da se da, da je lahko tudi drugače

mora biti on in jo lahko reši samo, če uporabi vse svoje sposobnosti,

in bolje, te, ki ne iščejo vedno novih razlogov in krivcev za svoje ne-

če da vse od sebe. Če je Superman. Zato se ne bojmo biti drugačni, ne

uspehe ali situacije, v kateri se nahajajo. Zaradi svojega pozitivnega

bojmo se izstopiti iz povprečja, bodimo kot Batman, ki je kljub temu,

vzgleda postajajo moteči in sedaj jih je potrebno čim prej potisniti na-

da se je rodil kot navaden človek, postal superjunak. Uporabimo vse

zaj v povprečje. Da bomo le lahko spet vsi družno jamrali in se smilili

svoje znanje in sposobnosti za dosego cilja, za napredek, za boljšo

sami sebi, zakaj smo tu, kjer smo, da bomo srečni v svoji nesreči, saj

prihodnost. Postavimo si cilje, ki se nam zdijo nemogoče visoki, pa

ne bomo imeli nikogar več, ki bi nam kazal, da je lahko drugače in bolje,

čeprav se nismo rodili kot superjunaki. Samo to nas bo pripeljalo dalje.

če se ve ali hoče.

Obenem pa ne pozabimo, da v naši populistični družbi biti drugačen in

A na našo nesrečo nismo sami. V svetu so okolja, ki uspešne spodbu-

uspešen ne bo lahko.

jajo, kjer posamezniki strmijo k boljšemu, uspešnejšemu in drugač-

Tako gre to.

nemu jutri. Ne uživajo tako kot mi v Prekmurju, Sloveniji, tudi v Evropi v coni udobja in blagostanja, v varnem zavetju socialnih, šolskih

INTERNA REVIJA september–november 2016

Kristian Ravnič

Število oseb:

Čas priprave:

zahtevnost:

V začetku oktobra bomo vstopili v nov segment prodaje mesa. V skladu s trendi v svetu in pri nas, ki jih zaznamuje izjemna rast povpraševanja po ekoloških živilih, bomo pričeli s prodajo ekološkega mesa. V prvi fazi bo to eko piščančje meso, v nadaljevanju bomo dodali eko goveje meso, proti koncu leta pa še eko svinjsko meso. Pri eko piščančjem mesu velja posebej izpostaviti posebnosti glede same reje. Eko piščanci se namreč redijo približno tri tedne dlje od navadnih piščancev, veliko se gibajo na prostem, vsak piščanec mora imeti vsaj 4 m² prostora za pašo, krmljeni pa so izključno z ekološko krmo. Posledično je eko piščančje meso veliko bolj čvrsto in kakovostno ter polnejšega in pristnejšega okusa. Eko meso smo odeli v celostno grafično podobo naravnih odtenkov v zeleni in bež barvi. V naših mesnih centrih ga bomo prodajali preko

TRI ZLATE MEDALJE ZA AVE Na 37. mednarodnem ocenjevanju mesa in mesnih izdelkov, ki poteka pod okriljem mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA in je največje mednarodno priznano tovrstno ocenjevanje v Sloveniji, smo prejeli tri zlate medalje.

INTERNA REVIJA september–november 2016

mesnice, pri čemer bo izjemno pomembna svetovalna vloga mesarja. Verjamemo, da bomo s tovrstno ponudbo v našo maloprodajo privabili določen nov segment ljudi, ki jih bomo pred tem seveda ustrezno nagovorili preko kampanje, ki bo potekala na spletu. V ta namen smo pripravili posebno spletno stran, komunikacija pa bo potekala tudi preko ostalih najbolj obiskanih spletnih strani. Končni cilj kampanje je pridobitev čim večjega števila kontaktov za nadaljnjo komunikacijo in prodajo.

V sklopu ocenjevanja svežega mesa smo prejeli zlato medaljo za Leskovačke in Telečje čevapčiče AVE Grill. Leskovački čevapčiči so najbolj prodajani čevapčiči v Sloveniji (vir: Nielsen), ki so z vrhunsko kakovostjo in odličnim okusom postali stalnica vsakega piknika. Telečje čevapčiče smo lansirali lansko leto. Gre za edinstveni izdelek na trgu, ki je iz 100 % telečjega mesa in vedno bolj pridobiva na priljubljenosti.

V sklopu ocenjevanja mesnih izdelkov smo zlato medaljo prejeli za AVE Piščančjo posebno klobaso, ki je naša letošnja novost. Ponaša se z visoko vsebnostjo mesa, ki je v celoti iz naše lastne pridelave, in je odličnega okusa. Verjamemo, da bo prepričala tudi vas.

gradimo

Rekonstrukcija voziščne konstrukcije in objektov na avtocestnih odsekih Arja vas

Konec julija smo se v Pomgradu za družbo DARS, d. d. lotili obnove voziščne konstrukcije in objektov na odsekih AC A1/0041 Arja vas–Šentrupert od km 0,000 do km 6,400 in na AC A1/0641 Arja vas–Šentrupert od km 1,050 do km 6,400. Vrednost gradbenih del za ta projekt znaša 9,2 milijona evrov.

Trasa odseka AC Arja vas–Šentrupert je zasnovana kot štiripasovnica s po dvema voznima pasovoma ter enim odstavnim pasom v vsaki smeri in vmesnim ločilnim pasom.

bo sestavljena iz treh novih plasti asfalta, in sicer iz nosilne plasti debeline 8 cm, iz vezne plasti debeline 7 cm in iz obrabno zaporne plasti debeline 4 cm.

Obnovo voziščne konstrukcije na tem odseku izvajamo v dveh etapah in štirih fazah gradnje:

Med izvedbo III. faze promet poteka po vozišču odseka A1/0641 smer Maribor po štirih voznih pasovih – po dva v vsako smer vožnje. Predvidoma v začetku oktobra bomo izvedli III. fazo rekonstrukcije tega odseka, takrat pa se bo promet prek začasnih prehodov na srednjem ločilnem pasu preusmeril na odsek A1/0041 v smer Ljubljane, na katerem se bo promet prav tako odvijal po štirih voznih pasovih oz. po dveh v vsako smer vožnje.

1. etapa se prične v km 0,000 in se konča v km 3,800. Na tem delu je ločilni pas v zeleni izvedbi, traso v smeri Maribora in Ljubljane pa ločujeta jarek in jeklena varnostna ograja z obeh strani jarka. 2. etapa trase se začne v km 3,800 in se konča v km 6,400. Na tem delu AC je v ločilnem pasu obstoječa betonska varnostna ograja višine 80 cm. V I. fazi gradnje smo najprej obnovili odstavni pas v obeh smereh vožnje, saj se je zaradi izvedbe del v ostalih fazah promet odvijal tudi po odstavnih pasovih. Med obnovo odstavnih pasov je promet potekal nemoteno po voznih in prehitevalnih pasovih. V II. fazi smo v 1. etapi odstranili jekleno varnostno ograjo na obeh straneh in izvedli izkop do nosilnih temeljnih tal. Nato smo izvedli zasip izkopanega jarka in asfaltirali asfaltni temelj povprečne višine okrog 20 cm, na katerega smo montirali betonsko varnostno ograjo višine 120 cm. V območju 2. etape smo demontirali obstoječo betonsko varnostno ograjo ter prav tako zgradili asfaltni temelj povprečne višine 20 cm, na katerega smo montirali novo betonsko varnostno ograjo višine 120 cm. Med izvajanjem del v II. fazi se je promet v obeh smereh odvijal po dveh zožanih pasovih oz. po voznih in odstavnih pasovih. Gradbiščni promet se je medtem odvijal po zaprtih prehitevalnih pasovih. Trenutno izvajamo III. fazo gradnje, in sicer lokalne sanacije voznega in prehitevalnega pasu v debelini okrog 8 cm ter nadgradnjo vseh pasov AC v smeri Ljubljane. Izvajamo tudi razširitev odstavnega pasu iz širine 2,5 m na 3,5 m in s tem prestavitev vseh jaškov obstoječih komunalij. Zaradi širjenja vozišča se izvaja tudi širjenje vseh premostitvenih objektov na tem odseku. Nadgradnja vozišča

INTERNA REVIJA september–november 2016

V IV. fazi bomo izvajali lokalne sanacije, nadgradnjo vozišča v enakih debelinah, širitev odstavnega pasu iz 2,5 m na 3,5 m in širitev vseh premostitvenih objektov na tem odseku. Za razliko od odseka A1/0041 bomo na tem odseku AC od km 0,000 do km 1,050 izvedli le razširitev odstavnega pasu, saj je bila rekonstrukcija vozišča na tem območju opravljena leta 2015. Območje obdelave vozišča znaša okrog 150.000 m2 asfaltnih površin, na katerem je predvidena poraba okrog 33.000 ton AC 32 base asfaltne mase za nosilne plasti, okrog 26.000 ton AC 22 bin asfaltne mase za vezno plast in okrog 15.000 ton SMA 11 PmB asfaltne mase za obrabno zaporne plasti. V sredinskem ločilnem pasu bomo vgradili novo BVO v dolžini 6,4 km, in sicer v celotni dolžini obravnavanega odseka ter novo JVO ob odstavnih pasovih v dolžini okrog 3.000 m2. Rekonstrukcija vozišča s preplastitvijo se izvaja tudi na krakih A in B priključka Žalec. Po končanih gradbenih in asfalterskih delih bomo uredili še ponovno postavitev začasno odstranjene vertikalne prometne signalizacije in ponovno izvedbo horizontalne prometne signalizacije. »Na gradbišču je dnevno v povprečju prisotnih 50 delavcev. Dela bomo zaključili v pogodbenem roku, ki znaša 120 koledarskih dni oziroma do konca letošnjega novembra,« je povedal vodja gradbišča Marjan Černčič.

gradimo

Pomgrad tudi poleti v polnem zagonu V začetku julija smo za IMO-REAL, d. o. o. pričeli z gradbenimi deli stanovanjskega objekta Vila blok Vrbišče. Funkcionalno enoto sestavljata dve stanovanjski vili etažnosti K + P + 3, ki sta pod zemljo povezani s podzemno garažo. Stanovanja bodo dokončno zgrajena julija prihodnje leto, prvi stanovalci pa se bodo lahko vselili mesec dni kasneje. Vrednost pogodbenih del znaša slabih 2,2 milijona evrov. Vila blok Vrbišče je velika 21,5 x 16,9 m, v vsakem stolpiču pa ima po deset stanovanj, razdeljenih po tri na nadstropje. V najvišji etaži je samo eno stanovanje, ki se razprostira čez cel stolpič. Poleg bivalnih površin ima vsako stanovanje tudi svojo teraso. »Vsa stanovanja so opremljena iz visokokakovostnih materialov z dolgo življenjsko dobo, kar nakazuje na visoko kakovost bivanja. Pri večini stanovanj bodo kuhinje in kopalnice imele okna, kar omogoča naravno osvetlitev in prezračevanje prostora. Kuhinje v vseh stanovanjih bodo imele še ločeno shrambo,« pojasnjuje vodja gradbišča Gregor Kocuvan. Klet bloka Vrbišče je pravokotne oblike tlorisne velikosti 50,32 x 22,20 m. V njej je prostora za 26 vozil, kolesarnico in shrambne prostore za lastnike stanovanj.

storov, kot za toplo sanitarno vodo. Toplotna izolacija objekta bo zagotavljala majhno toplotno prevodnost, kar pomeni, da bodo prostori pozimi ostali topli, poleti pa hladni. Za objekt je bila izdelana tudi energetska izkaznica, ki opisuje predvideno energetsko stanje objekta po končani gradnji. Z izračunano toploto za ogrevanje 12,434 kWh/m2a se objekt uvršča v najvišji energetski A1/ A2 razred.

Z vgrajenimi toplotnimi črpalkami sistema voda-voda bomo izkoristili energijo podtalnice, ki bo uporabna tako za ogrevanje pro-

Pomgrad gradi študentski kampus v Varaždinu V Pomgradu smo junija letos pričeli z izgradnjo študentskega doma v Varaždinu. Kampus bomo do konca prihodnjega leta zgradili za Univerzo v Zagrebu. Vrednost objekta znaša 11,1 mio evrov. V Varaždinu ob že obstoječem gradimo nov študentski dom, ki se nahaja v središču mesta tik ob železniški progi. Parcele se nahajajo na prostorih bivše vojašnice, ki so danes v lasti Univerze v Zagrebu. »Objekt je sestavljen iz podzemne etaže, pritličja in petih nadzemeljskih etaž. V kleti je predviden garažni prostor za 118 vozil, strojnica, šprinkler sistem, pralnica in odlagališče. V pritličju smo predvideli pisarne, študentski servis, študentski klub, večnamenski prostor, knjižnico, prostor za delo študentskega odbora, študentsko ambulanto in parkirišča za kolesa,« pravi vodja gradbišča Mitja Vogrinec.

študentskega doma znaša slabih 16.000 m², od tega je garažnega prostora več kot 4.000 m². Konstrukcija zgradbe je klasična armirano-betonska: plošče, stene in stebri. Celotna zgradba je sestavljena iz treh dilatacij. Širok izkop za gradbeno jamo znaša 20.000 m³ mešanega materiala, ki ga bomo odpeljali na trajno deponijo, 10 kilometrov stran od gradbišča. Za vsa betonska dela predvidevamo porabo 11.700 m³ betona in 1.403.510 kg armature.

»V petih nadstropjih je skupaj predvidenih 244 sob oziroma 471 postelj. Celoten dom je povezan z dvema stopniščema, dvema dvigaloma in dvema evakuacijskima izhodoma,« dodaja Vogrinec. Zgradba študentskega doma je oblikovana tako, da se z višino postopoma zmanjšuje volumen. Ne celotni strehi objekta so postavljeni tudi solarni kolektorji. Skupna kvadratura novega

Gradimo kanalizacijsko omrežje s čistilno napravo V romskem naselju Vadarci za občino Puconci gradimo kanalizacijsko omrežje v dolžini okrog 3.000 m. Vrednost pogodbenih del znaša dobrih pol milijona evrov, z deli pa bomo zaključili konec septembra.

INTERNA REVIJA september–november 2016

»Biološka čistilna naprava bo velika 350 enot. Gre za montažno izvedbo, sestavljeno iz dveh bazenov in pripadajočo tehnologijo. V sklopu izvedbe kanalizacije bomo za priklop posameznega objekta zgradili tudi hišne jaške do vsake hiše,« pojasnjuje vodja gradbišča Tatjana Munih.

novice

Ekskluzivni set torbice in denarnice Desigual

Paco Rabanne »1 Million Privé & Lady Million Privé«

novi dišavi zanjo in zanj

Španska blagovna znamka Desigual je v letošnjem letu pripravila omejeno izdajo seta »Be My Travel Mate«. Čudoviti set torbice z ličnim kovinskim držalom in ujemajoče se denarnice v privlačni kovinski embalaži najdete ekskluzivno v vseh naših Travel FREE shopih. Umirjeni, a hkrati za Desigual tipično razigrani vzorci so prava paša za oči in kot nalašč za popolno darilo.

Po uspešnicah 1 Million za moške v letu 2008 in Lady Million za ženske v letu 2010 so v znani francoski modni hiši Paco Rabanne ponovno presenetili z novo dišavo zanjo in zanj. 1 Million Privé in Lady Million Privé odražata glamur rdeče preproge, bliskavic fotoaparatov in bleščečih žarometov. Tople in bogate lesne note s ščepcem zapeljive vanilije pri ženski ter čutnim cimetom pri moški parfumski vodici so odlična izbira za prihajajoče hladnejše dni. Obiščite najbližji Travel FREE shop ter testirajte čudovito dišavo na svoji koži.

CLINIQUE linija nege za obraz Pep Start P kot »peptidi za negovano in zaščiteno kožo«. P kot »popolno zame«. P kot »Pep Start«. Nova linija vrhunske kozmetike Clinique je sestavljena iz dnevne vlažilne kreme za obraz z mat finišem, nežnega losjona za čiščenje z učinkom pilinga in sveže kremice za predel okoli oči za svež in popoln videz. Linija Pep Start je idealna samostojna nega ali kot podlaga za nadaljnji nanos ličil. Priporočamo!

INTERNA REVIJA september–november 2016

intervju Peter Zver

Žan STRNIŠNIK

Panvita Posestvo Motvarjevci d. o. o.

KOMUNIKA d. o. o.

Če bi se lahko za en dan zamenjal s komerkoli, kdo bi to bil in zakaj? Bil bi dirkač F1, ker imam rad adrenalin. Kaj si zmeraj želel poskusiti, pa si se bal? Letenja z letalom. Skok s padalom, bungee jumping ali potop med morskimi psi? Zanima me potop med morske pse, znalo bi biti zanimivo. Katera je najbolj nenavadna brazgotina, ki jo imaš in kako si jo dobil? Brazgotine imam, a nobena ni posebna, vse so običajne. Čemu bi se ti bilo težje odpovedati: kavi ali alkoholu? Kave ne pijem! Alkohol pa občasno, tako da, če je treba, obema. Gin, vodka ali tekila? Nič od naštetega ni po mojem okusu. Verjameš v duhove? Ne. V karmo? Ne. Je tvoj sredinec daljši od prstanca? Ja.

Brez katere spletne strani ali stvari si ne predstavljaš vsakodnevnega življenja? V mojem poklicu je pomembna stran samo RADARSKA SLIKA PADAVIN. Najljubši dan v tednu? Petek. Najljubša beseda? Vikend. Katero knjigo si nazadnje prebral? Zadnji mega žur. Levičar ali desničar? Desničar. Politično tudi? Ne ne levi ne desni. Kdo je tvoj vzornik? Vzorniki so mi vsi, vsak posebej. Zakaj embalaže za enostavno odpiranje ni nikoli enostavno odpreti? Preveč kompliciramo z enostavnimi stvarmi. Zdravnik vam da tri tablete z naročilom, naj jih jemljete na pol ure. Koliko časa boste jemali tablete? Enkrat, prvič, v naslednji pol ure bi pozabil. Kaj si se naučil danes? Da včasih preveč kompliciramo okoli enostavnih stvari.

Če bi se lahko za en dan zamenjal s komerkoli, kdo bi to bil in zakaj? Ne bi se, ker sem srečen v svoji koži. Kaj si zmeraj želel poskusiti, pa si se bal? Preberi naslednji odgovor ☺:-) Skok s padalom, bungee jumping ali potop med morskimi psi? Bungee jumping.  Katera je najbolj nenavadna brazgotina, ki jo imaš in kako si jo dobil? Imam samo eno, na prstu, ko sem se porezal z nožem. Čemu bi se ti bilo težje odpovedati: kavi ali alkoholu? Kavi, glede na to, da alkohola ne pijem. Gin, vodka ali tekila? Coca cola? Katere 3 stvari bi naredil, če bi vedel, da bo kmalu konec sveta? Bil bi z družino, se peljal z mustangom in spil coca colo. Verjameš v duhove? Ne.

V karmo? Ne. Je tvoj sredinec daljši od prstanca?

Brez katere spletne strani ali stvari si ne predstavljaš vsakodnevnega življenja? Brez družine. Najljubši dan v tednu? Nedelja. Najljubša beseda? Kapiraš (sem rekel). Katero knjigo si nazadnje prebral? Hura, očka bom! Levičar ali desničar? Oboje. Politično tudi? Kaj je to politika? Kdo je tvoj vzornik? Žal že pokojni prijatelj. Zakaj embalaže za enostavno odpiranje ni nikoli enostavno odpreti? Kar je enostavno ni zmeraj lahko. Zdravnik vam da tri tablete z naročilom, naj jih jemljete na pol ure. Koliko časa boste jemali tablete? Dokler jih ne zmanjka.

Kaj si se naučil danes? Da stopnice pomagajo pri kolcanju dojenčka (vsaj v našem primeru).

Da.

INTERNA REVIJA september–november 2016

intervju Marjeta ZADRAVEC Pomgrad d. d.

Panvita KMETIJSTVO d. o. o.

Če bi se lahko za en dan zamenjal s komerkoli, kdo bi to bil in zakaj? Sem to kar sem, nimam nobene potrebe, da bi se zamenjala s komerkoli.

Koliko znamk po dva tolarja je v ducatu? 12.

Kaj si zmeraj želel poskusiti, pa si se bal? Dosti vsega sem poskusila in preizkusila, bala se nisem nikoli, pa tudi neuresničljivih želja nisem imela nikoli.

Brez katere spletne strani ali stvari si ne predstavljaš vsakodnevnega življenja? Težko si predstavljam življenja brez dobre komunikacije z družino, sodelavci in prijatelji. Telefon in internet sta nuja.

Skok s padalom, bungee jumping ali potop med morskimi psi? Nič od tega, raje vožnja s formulo. Katera je najbolj nenavadna brazgotina, ki jo imaš in kako si jo dobil? Ni nenavadna, je pa grda, po operaciji. Čemu bi se ti bilo težje odpovedati: kavi ali alkoholu? Kavi, vsekakor. Gin, vodka ali tekila? V mladosti gin s tonikom, zdaj pa raje samo tonik. Katere 3 stvari bi naredil, če bi vedel, da bo kmalu konec sveta? Svojim najdražjim povedala, da jih imam rada, šla na potovanje na severni pol in si privoščila razvajanje. Verjameš v duhove? Ne. Imam mirno vest, me ne preganjajo.

Stanko čuš

Je tvoj sredinec daljši od prstanca? Da.

Najljubši dan v tednu? Meni nedelja. Najljubša beseda? Iskrenost. Katero knjigo si nazadnje prebral? Roman Vrt laži, Eileen Goudge. Levičar ali desničar? Desničarka. Politično tudi? Ne. Simpatiziram z levico. Zakaj ima kisla smetana rok uporabe? Žal je tudi ona pokvarljiva. Zakaj embalaže za enostavno odpiranje ni nikoli enostavno odpreti? Ker na tem svetu ni nič več enostavno.

Če bi se lahko za en dan zamenjal s komerkoli, kdo bi to bil in zakaj? Zamenjal bi z pilotom, rad sem visoko. Kaj si zmeraj želel poskusiti, pa si se bal? Največja želja mi je vedno bila se peljati z letalom, ker sem hotel videti pogled na naš planet tam zgoraj, je pa res, da sem imel strah do tega in sem ga kar z lahkoto premagal in ni bilo tako hudo.

Gin, vodka ali tekila? Mogoče tekila. Katere 3 stvari bi naredil, če bi vedel, da bo kmalu konec sveta? Šel bi na potovanja po svetu, ne bi si nalagal nobenih obveznosti, enostavno bi užival kolikor se da. Verjameš v duhove? Ne. V karmo? Ne.

Skok s padalom, »bungee jumping« ali potop med morskimi psi?

Je tvoj sredinec daljši od prstanca? Ja.

Če bi moral, bi rad skočil s pa-

Brez katere spletne strani ali stvari si ne predstavljaš vsakodnevnega življenja? Nisem zasvojen z spletnimi stvarmi, težko pa bi živel brez telefona.

dalom, zanima pa me vožnja z balonom.

Katera je najbolj nenavadna brazgotina, ki jo imaš in kako si jo dobil? Imam eno poškodbo na roki, katera je nastala pri delu z motorno žago, da sem si porezal kožo. Čemu bi se ti bilo težje odpovedati: kavi ali alkoholu? Težje bi se bilo odpovedati seveda kavi, kajti alkohola ne uživam dnevno in tudi ne v večjih količinah, s kavo pa se mi dan začne.

Najljubši dan v tednu? Nedelja.

Najljubša beseda? Hvala. Katero knjigo si nazadnje prebral? Se ne spomnim je že dolgo od tega.

Če so na mizi 3 jabolka in 2 vzamete stran, koliko jih imate? Vse, samo ne več na mizi. Kaj si se naučil danes? To, da nikoli nisi prestar, da se ne bi mogel naučiti kaj novega.

INTERNA REVIJA september–november 2016

intervju Aleš krpič Pomgrad d. d.

Levičar ali desničar? Desničar. Politično tudi? Sploh ne. Kdo je tvoj vzornik? Nimam nekega vzornika, rad vidim, če se mi stvari, katere planiram vnaprej, kar dobro iztečejo. Zakaj embalaže za enostavno odpiranje ni nikoli enostavno odpreti? Ker pri enostavnih stvareh večkrat preveč zakompliciramo. Zdravnik vam da tri tablete z naročilom, naj jih jemljete na pol ure. Koliko časa boste jemali tablete? Če vzamem prvo, takoj potem eno uro. Kaj si se naučil danes? Da določene stvari sploh o sebi ne razmišljamo, ker se ukvarjamo preveč z drugimi problemi.

Če bi se lahko za en dan zamenjal s komerkoli, kdo bi to bil in zakaj? Bil bi Matthieu Ricard, kateri bi naj bil najsrečnejši človek na svetu in kateri zelo dobro pozna smisel življenja. Kaj si zmeraj želel poskusiti, pa si se bal? Sam jadrati po Jadranskem morju.

Skok s padalom, bungee jumping ali potop med morskimi psi? Vsaj še eden skok s padalom. Katera je najbolj nenavadna brazgotina, ki jo imaš in kako si jo dobil? Oglati oklepaj na levem kolenu, ki sem ga pridobil v mladih letih s skokom v preplitki del Ledave. Čemu bi se ti bilo težje odpovedati: kavi ali alkoholu? Kavi.

Gin, vodka ali tekila? Vsi trije so zahrbtni, zato raje domači špricer.

Katere 3 stvari bi naredil, če bi vedel, da bo kmalu konec sveta? Ne verjamem v konec sveta, ker je zame »svet« neskončen in je več kot materija, katero trenutno vidimo skozi najmodernejše teleskope. Tudi če se ta končna, se ta v istem trenutku spet rodi. Vsekakor pa bi »koncu sveta« preživel z ljudmi ki jih imam najraje; jim še zadnjič povedal, da jih imam rad.

INTERNA REVIJA sepčtember–november 2016

Verjameš v duhove? Ne. Koliko znamk po dva tolarja je v ducatu? Ducat bi naj bila merska enota, zato mi ni najbolj jasno vprašanje. Verjetno je pravilen odgovor 12. Je tvoj sredinec daljši od prstanca? Da. Brez katere spletne strani ali stvari si ne predstavljaš vsakodnevnega življenja? Glede na to, da sem spletni črv, bi to bil google.com, v preteklosti pa altavista.com. Najljubši dan v tednu? Gospodov dan. Najljubša beseda? Hvala.

Zakaj ima kisla smetana rok uporabe? Načeloma zato, da proizvajalec v danem roku zagotavlja kvaliteto produkta. V resnici zato, da jih več prodajo :-).

Zakaj embalaže za enostavno odpiranje ni nikoli enostavno odpreti? Zato ker enostavne stvari radi zakompliciramo. Če so na mizi 3 jabolka in 2 vzamete stran, koliko jih imate? V roki imam 2 jabolki, v bistvu pa jih imam 3, če velja, da miza ponuja. Kaj si se naučil danes? Ne sodi dneva po jutru (bil je ponedeljek).

Katero knjigo si nazadnje prebral? Emanuel na dopustovanju, v Grčiji pred 9 leti. Zadnje čase ne najdem več časa za branje knjig, veliko pa prebiram elektronske medije. Levičar ali desničar? Desničar.

Politično tudi? Politika me več ne zanima.

zanimivo

FOOD REVOLUTION ALI KAKO JE KUHARIJA ZAČELA ISKATI SVOJ OSNOVNI SMISEL

Pred leti se je zgodila kriza. Tako imenovani finančni balon je počil in vse je šlo v maloro. Prenapihnjeni časi so bili bolj naklonjeni tistim, ki si upajo v primerjavi s tistimi, ki znajo. Na vseh področjih. Potem pa je naenkrat zmanjkalo tal pod nogami in marsikdo se je znašel v prostem padu. Občutek letenja je izvrsten, touch down pa niti ne tako. Če je bil pred tako imenovano krizo čas, ko so cvetele elitne restavracije in so se najdražji šampanjci mešali z različnimi substancami in polivali v potokih, se je naenkrat zgodil preobrat, ki je na ravni gastronomije pustil zanimiv pečat. Top restavracije so v določenem segmentu ostale prazne in če se je pred tem za posameznike in podjetja spodobilo razkazovanje, je to postalo skoraj nezaželeno samo nekaj mesecev kasneje. Sledil je kratki čas čudenja, potem pa je naenkrat priplavala na plan cela generacija mladih, tistih, ki znajo. Serija mladih restavracija Frenchie

INTERNA REVIJA september–november 2016

kuharjev, ki so bili šolani v najboljših restavracijah, je izgubila službe ali pa so se sami naveličali cirkusa in teatra velikih restavracij in so šli po svoje. Tudi z eno ponvo in enim štedilnikom, če je treba.

Greg Marchand

Greg Marchand je aprila 2009

odprl svojo restavracijo Frenchie. V tistem času ni bilo bankirja, ki bi podprl projekt mladega, neznanega kuharja, v skoraj degradirani ulici Rue de Nil sredi Pariza. Poleg vseh restavracij, ki so obstajale, se mladi kuhar odloči, da gre po svoje. In je šel. Majhna ekipa isto mislečih je

• vir: www.four-magazine.com

• vir: www.telegraph.co.uk

zanimivo sestavila restavracijo Frenchie, ki je postala kult in sinonim vsega, kar se je zgodilo kasneje. Meniji očiščeni nepotrebnega dekorja, mlada sommelierka, ki bi drugače morala še kakšno desetletje čakati, da bi lahko sestavila lastno vinsko listo in posledično cene, primerne tudi za segment mlajših ljudi, ki obiskujejo restavracije nekajkrat tedensko. Uspeh restavracije je v ulico pritegnil še mladega mesarja in dobavitelj zelenjave je odprl svojo trgovino prav tam. Danes je v ulici še March-

andov vinski bar in Frenchie to-go, neke vrste fast food, za katerega klobase delajo tudi po Gregovih recepturah. Ni Frenchie edina takšna zgodba, ki se je zvalila iz tako imenovane krize. Tudi v mnogih drugih krajih je ostalo na cesti veliko mladih kuharjev, ki so se lahko zanesli edino na lastno znanje. V bistvu je posledica tega, da se je celotna kuharija začela obračati k svojemu osnovnemu poslanstvu, ki je temeljil na neke vrste skupnostih. Nekdo je začel proizvajati zelenjavo in jo dobavljati najbližji restavraciji. Le ta je uporabljal tisto, kar je bilo vsak dan sveže in kar je dobil. Celotna veriga je bila poenostavljena in je delovala na kvaliteti. Posledično se je pojavilo nekaj trendov, ki so postavili nove temelje gostinstva.

Kuharija doma Zmanjšanje števila gostov v restavracijah, je preneslo druženja v zasebne prostore. Kuhanje doma je v nekem trenutku postalo obveza in komu drugemu bi posameznik privoščil najboljše, če ne sebi in prijateljem. Kuhanje doma je zavrtelo celo produkcijo kuharske založniške industrije, televizijske kuharije in proizvodnje kuharskih pripomočkov, saj posameznik, ki kuha doma vedno tudi išče novosti, s katerimi lahko izboljša lastno znanje in okusi nekaj novega. Polniti so se začele tudi zasebne vinske zbirke in knjižnice s kuharsko ter z vinsko literaturo.

Bistro kuhinja Enostavna bistro kuhinja je še danes tisto, kar je cenjeno tako med profesionalni kuharji, kot tudi med gosti. Enostavne jedi, kjer pridejo do izraza bazični okusi sestavin z malo inovativnosti pri kombiniranju le teh, je zmagovalna kombinacija, ki deluje na dolgi rok. Bistroji so namenjeni predvsem tistemu segmentu, ki bi rad čez dan nekaj enostavnega in seveda za zmerno ceno. Bistroji ostajajo in postajajo trend, ker ne gre za fast food in ne za restavracijo. V njih se opravijo tako zajtrki, dnevna kosila, poslovna srečanja ali srečanja po službi s prijatelji ob pijači in prigrizku. Bistroji so tisti tip restavracije, ki lahko zelo dobro funkcionira od ranega jutra do pozno večera.

• vir: www.ritzcarlton.com

INTERNA REVIJA september–november 2016

zanimivo

Food trucks

• vir: www.mobile-cuisine.com

Kombiji ali majhna transportna vozila prirejena za pripravo in prodajo hrane, so v zadnjem času postala pravi hit. Investicija sicer ni majhna, vendar je v primerjavi z investicijo v restavracijo zanemarljiva. Največja prednost tovrstnih vozil je v fleksibilnosti, da je gostinec lahko prisoten na različnih dogodkih in prireditvah, obenem pa deluje samo takrat, ko so gostje prisotni. Ni tistega praznega čakanja, če bo kakšen gost prišel ali ne, ki se velikokrat pojavlja v gostinstvu.

Burger manija Burgerji so bili dolgo časa sinonim za globalne verige restavracij, na drugi strani pa je pleskavica bila tisto, kar naj bi pomenilo nekaj domačega, narejenega na drugačen način. Če je pri nas veljalo, da so burgerji vsi enaki in greš na burger takrat, ko si zaželiš točno tistega specifičnega okusa, ki je po vsem svetu enak, pri pleskavici nikoli nisi vedel, kaj boš dobil. Burger mania se je prav tako pojavila kot nov trend na gastro sceni. Če pogledamo globlje, je prav burger tisti, ki z relativno malo vložka omogoča široko polje ustvarjalnosti tako v bazični pripravi, kot tudi pri sestavljanju dodatkov in prilog. Burger je mesni izdelek, ki rabi najmanj znanja in najmanj opreme. Vsak kuhar, ki ima malo tehnološke žilice, ga lahko pripravi po lastni recepturi, obenem pa ima možnost ustvarjanja majhnih, unikatnih serij. Burger je gastronomski esperanto, ki ga razume ves svet in prav zaradi tega je zelo prisoten tudi na dogodkih, kjer so gostje iz različnih držav.

Vegan in vegetarian Veganstvo in vegetarijanstvo sta vsekakor tudi trend zadnjih let. Pri tem gre za bolj ali manj močne tendence in udeležence, vendar v bistvu za trend, ki podpira kakovostno proizvodnjo in lokalno samooskrbo. Je res, da se med predstavniki tega gibanja najdejo ekstremisti, ki se jih mogoče sliši bolj kot drugje, vendar je prav esenca tega prav pogled skozi okno na domači vrt in sledenje ciklusa narave.

Tisto, kamor se je kuharija vsekakor obrnila po krizi, da se pripravljajo jagode takrat, ko so zrele na vrtu in čemaž takrat, ko je v gozdu. K zdravi pameti bi lahko rekli. Matej Fišer

INTERNA REVIJA september–november 2016

poudarki iz kroga znanja

BORDEL EVROPA Na prehodu iz 19. v 20. stoletje je bila Evropa v primerjavi z vsem ostalim svetom v tolikšni prednosti, ki je nikoli pozneje ni – in kakor kaže tudi ne bo – dosegla. Bila je vodilna na področju razvoja in industrije, Dušan Banfi znanosti in umetnosti, urejenosti in spoštovanja zakonitosti. Slovela pa je tudi po izvrstnih bordelih, ki so jih premogla takratna velemesta oziroma prestolnice, med katerimi so posebej izstopale Berlin, Pariz in Budimpešta, saj so njihovi veljali za najboljše. Bili so dobro organizirani, okusno opremljeni, profesionalno vodeni, z jasno razdeljenimi vlogami, obveznostmi in pravicami tako osebja kakor tudi obiskovalcev, kar pomeni, da so bila pravila obnašanja znana in spoštovana.

Au Salon de la rue des Moulins (1894) by Henri de Toulouse-Lautrec

Vsak bordel je imel svojo šefico (rahlo zlobno se ji je reklo bordelska mati), vratarja, redarja in pa seveda umetnice, ki se jim je po domače med preprostimi ljudmi reklo kurbe; za obiskovalce so bile to dame svojega poklica in so jih običajno tako (torej spoštljivo) tudi obravnavali. In posel je tekel na način, da so bili vsi zadovoljni, po ustaljenih pravilih, ki se jih ni smelo kršiti. Obiskovalec je potrkal, vratar je odprl vrata in ga povabil, naj vstopi, nakar je sledila izbira umetnice, pred umetniškim aktom pa seveda obvezno plačilo. Vsebina uslug je bila raznolika, pestra in domišljijsko bogata, cene pa natančno določene in brez diskonta. Kot rečeno, so bila pravila obnašanja jasno določena, ob njihovi morebitni kršitvi pa je sledil takojšnji ukrep – vratar je odprl vrata, redar (po domače rečeno vunbacitelj) pa je kršitelja ročno fuknil pred vrata na cesto. Pa se je to dogajalo bolj poredko, ker so obiskovalci spoštovali pravni red ustaINTERNA REVIJA september–november 2016

nove in v njej veljavna pravila obnašanja, saj so tam dobili to, kar so iskali, predvsem pa so bili kultivirani in spoštljivi do gostiteljic in pravil obnašanja v tujem domu. Da, dober bordel je za uslužbenke, umetnice ali kurbe (kakor pač hočete) bil tudi dober dom, obiskovalci pa samo gostje, ki so pravila obnašanja v tem domu bili dolžni spoštovati in to brezpogojno in ne glede na svoje poreklo in veroizpoved.

vsem dodeljena«, kot je zapisal pesnik Oton Župančič).

Sedaj v Evropi

Ker bi rad pregnal te črnoglede misli iz glave, sem se o tem

takšnih bordelov ni več, je pa cela Evropa postala en sam bordel, bolje rečeno karikatura te, nekdaj tako imenitne in ugledne ustanove. V Berlinu ima svojo šefico, ji nekateri ljubkovalno pravijo mati Angela, v Parizu nekega Franca, ki bi rad bil redar, pa ga nihče ne jemlje resno, v Budimpešti pa Viktorja, ki se trudi biti vratar in zaradi zgodovinskega spomina Madžarov, ki vedo, kdo je obiskovalec in kdo osvajalec, postavlja vrata na svojem vhodu, medtem ko naš Mirko niti ne ve, kaj je bordel in čemu služijo vrata; ja, Mirko, dom brez vrat ni dom. Kaj smo pa mi ostali, ki nas je blizu 500 milijonov in ne sodimo v »bordelsko elito«, pa ugotovite sami.

Da, takšna je današnja Evropa – slabša kot včeraj in boljša kot jutri, mi pa imamo samo to možnost, da zaenkrat še lahko molimo k svojemu bogu. Kaj več storiti ne moremo, lahko pa ob tem vsaj na glas razmišljamo. Le kako dolgo še?

želel pogovoriti s svojim prijateljem Antonom s. p. Je namreč svetovljan, kulturno in vsesplošno razgledan, predvsem pa uživač, ki se je pravkar vrnil z dopusta na Azurni obali v Franciji. Pa me sploh ni želel poslušati, samo zamomljal je: »Tja me več ne bo, ker bab v burkinijih na nudistični plaži ne želim gledati!« Očitno je tudi on prestopil v tabor tistih, ki jim multikulturnost ni všeč. Ne vem, zakaj; veste mogoče vi?

Je pa v tem bordelu Evropa tudi poseben prostor, ki se mu pravi Slovenija in ta »odlično« funkcionira tudi brez obiskovalcev. Tukaj vsak j…be vsakega, na polno in brez milosti. Tudi kasira se na veliko, izkupiček pa izpuhti v znano – neznane žepe na znano – neznanih krajih. Nekoč so takšnemu prostoru nekateri rekli pajzl, drugi vukojebina, danes pa temu pravimo domovina (»ki je ena, nam

Nekoč je bila mačka, ki je im ela bolhe; sedaj imajo bolhe mačko.

novice

Razvoj: moj, tvoj, NAŠ Ko se je Alica izgubila v gozdu v Čudežni deželi, je med svojim tavanjem naletela na Mačko Režalko. Alica jo je vprašala: „Mi lahko poveš po kateri poti moram, da pridem od tu?“ Mačka Režalka ji odgovori: „To je zelo odvisno od tega, kam želiš priti.“ Alica: „Vseeno mi je kam.“ Mačka Režalka ji na to smehljaje reče: „Če ti je vseeno, kam greš, te bo vsaka pot pripeljala tja.“

Pomembno sporočilo Mačke Režalke lahko prenesemo tudi na poslovno okolje, posameznikov prispevek k poslovni uspešnosti in nenazadnje posameznikovo strokovno in osebnostno rast, posledično pa tudi zadovoljstvo. Brez jasnega cilja je tudi naša pot osebnega razvoja in razvoja sodelavcev nejasna in v skrajnem primeru lahko celo nekoristna. Posledično pa ni motivacije za spremembo in napredek. Vodstvo organizacij ima v današnjem času zato pomembno odgovornost ne le do sebe, lastnikov, države, davkoplačevalcev, temveč tudi in predvsem do zaposlenih. Temeljna naloga menedžmenta je omogočiti zaposlenim, da postanejo oziroma ostanejo uspešni.

Ali tečemo vsi v isto smer? Naša ambicija je RAST in naša moč leži v SODELOVANJU. Samo predstavljajte si, kaj bi se zgodilo s kočijo, če bi jo vsak vprežni konj vlekel v svojo smer. Napredovala bi bistveno počasneje, kot če bi konji tekli v isto smer. Konji bi bili bistveno bolj utrujeni in neučinkoviti, saj bi se poleg teže kočije borili še proti vlečni sili drugih konjev. Slej kot prej pa bi eden za drugim omagali ali pa bi jih ustavila poškodovana in polomljena kočija. Predpogoj za uspešno sodelovanje je torej, da vsi poznamo skupen cilj. V drugi vrsti pa, da ima vsak izmed nas svoj osebni cilj, ki pomaga pri doseganju skupnega.

Razvojni načrt = smerokaz Razvojni razgovor, je redno srečanje med sodelavcem in njegovo vodjo ter predstavlja eno izmed najučinkovitejših orodij za vodenje in karierno ter osebnostno rast, kadar je izveden na pravilen način. Kakršnikoli negativni občutki izničujejo njegov učinek, saj onemogočajo iskren in konstruktiven pogovor. Temu se lahko izognemo, če razumemo kakšen je namen in potek takšnega pogovora med vodjem in njegovim sodelavcem. Poleg tega pa je pomembno, da se pred samim pogovorom s predlogi in načrtom pripravita oba: vodja in njegov sodelavec, za katerega se tekom razvojnega pogovora oblikuje razvojni načrt.

INTERNA REVIJA september–november 2016

novice

Zato bomo to jesen v sodelovanju s Profiles International izvedli prve delavnice vodenja letnih razgovorov za naše vodje. Kmalu za tem pa bomo letne razgovore tudi izvedli. Kot vseh dosedanjih razvojnih aktivnosti, se bomo tudi tega lotili postopno in preudarno. Najprej se bomo tega lotili vodstvo družbe in direktorji področji. Postopno bomo v utečen sistem vključevali ostale vodstvene sodelavce. Želimo, da vsak zase v takšnem dialogu prepozna priložnost zase in za celotno podjetje; da bo rezultat pogovora ambiciozen osebni razvojni načrt, ki se ga bo vsak posameznik lotil zagnano in z nasmehom na obrazu.

Pri razvojnem razgovoru torej ne gre za ocenjevanje osebnosti sodelavca, ampak za osvetljevanje tistih vedenj in znanj, ki zagotavljajo njegovo delovno uspešnost. Razvojni razgovor nudi priložnosti, da ocenimo pretekle delovne in vedenjske dosežke ter dogovorimo o ciljih za prihodnost. Z doseganjem slednjih bomo vsak zase in skupaj rastli strokovno in osebnostno.

Soustvarjali bomo zdravo delovno okolje, povečali našo učinkovitost in dosegali še višje poslovne uspehe.

Kaj vse smo že naredili v sodelovanju s Profiles International na področju razvoja vodij: • Preko vprašalnikov in razgovorov prepoznali talente in razvojne priložnosti vodij. • Izvedli individualne pogovore na podlagi prepoznanih potencialov na ravni najvišjega in srednjega vodstva, intenzivno vključujemo že linijske vodje. • Prve delavnice vodstvenih veščin za linijske vodje na temo komunikacije. • Prenos znanja za uporabo orodij za prepoznavanje potencialov. Alenka Samec in Lea Kočar sta se udeležili usposabljanja in pridobili Certifikat svetovalca ProfileXT. • Team building za najvišje vodstvo na Pokljuki. Lara Delić, Profiles International Slovenia

INTERNA REVIJA september–november 2016

novice

Promocija ohranjanja in krepitve zdravja na delovnem mestu Jutranje razgibavanje v DE ABI Lipovci 07. 07. 2016 so na lokaciji Lipovci, v družbi Pomgrad d. d. DE ABI imeli vodje ter zaposleni, ki so primerni in zainteresirani za vodenje razgibavanja, prvo praktično izobraževanje in razgibavanje, ki ga je izvedla višja fizeoterapevtka ga. Andrea Backović Juričan. V mesecu avgustu 2016 so usposobljeni zaposleni prevzeli vsakodnevno 10-minutno razgibavanje pred pričetkom dela v DE ABI. Strokovni sodelavci za varstvo pri delu skupine Pomgrad so občasno prisotni na jutranjih razgibavanjih in aktivno spremljajo in skrbijo za Promocijo zdravja pri delu v sistemu družb Pomgrad.

Za lažje izvajanje razgibavanja, so zaposleni v elektronski obliki prejeli zloženki, ki prikazujeta Vaje za razgibavanje in Vaje za raztezanje, zloženke pa lahko prejmemo vsi zainteresirani tudi pri Strokovnih sodelavcih za varstvo pri delu ali jih pogledajo na sharepointu. DE ABI je prva v družbi Pomgrad d. d., ki je z 1.8.2016 pričela z vsakodnevnim jutranjim razgibavanjem. Delodajalec Pomgrad si želi telesno dejavnost na delovnih mestih postopoma uvesti v vse družbe sistema Pomgrad, saj ta ugodno vpliva na boljše zdravje in počutje zaposlenih, zmanjšuje stres na delovnem mestu ter povečuje motivacijo in produktivnost zaposlenih na delovnih mestih. Zaposleni v DE ABI so sprejeli jutranje razgibavanje pozitivno in se redno udeležujejo jutranjega razgibavanja, saj se tudi sami zavedajo, da je zmerna telesna dejavnost dobrodošla.

Zaključek šolanja za gradbene delovodje Asfalterja Fartelj Jure in Vidonja Jože, zaposlena v DE Asfalterstvo, sta na podlagi pogodb o izobraževanju sklenjenih s svojim delodajalcem, vključila v izobraževanje ob delu na Srednji gradbeni šoli in Gimnaziji Maribor. Delavca sta bila pri šolanju zelo uspešna, saj sta poleg službenih dolžnosti zmogla narediti celoten program za zidarja v letu 2014, hkrati pa še hoditi na predavanja

INTERNA REVIJA september–november 2016

gradbenih delovodij in opravljati izpite. Delavca sta si uspešno pridobila strokovno izobrazbo in naziv gradbeni delovodja. Podelitev spričeval na Srednji gradbeni šoli in Gimnaziji Maribor ju čaka 07. 09. 2016. Delavcema iskreno čestitamo in jima želimo še obilo delovnih uspehov na delovnim mestih. Jure Fartelj

Jože Vidonja

informatika

Pod drobnogledom:

5 skritih iPADovih uporabnih lastnosti Applova tablica iPad (in tudi telefon iPhone) ima kar nekaj skritih možnosti koristne uporabe, ki jih večina uporabnikov ne pozna. Pa poglejmo … Pogled dejanskega mesta spletne (strani)

nih aplikacij, pa je mogoče najenostavneje, da jih razporedimo po abecedi.

Ko “surfamo” po spletu z iPadom/iPhoneom nas pri večini, predvsem modernih spletnih mest/strani, aplikacija Safari samodejno preusmeri na ogled vsebine, ki je optimiziran za mobilno brskanje po spletu. Te strani so optimizirane, to dejansko v večini primerov pomeni okrnjene, kar se tiče vsebin, praviloma fotografij in grafik, kar sicer zna biti koristno pri brskanju po spletu preko telefona, v nasprotju z brskanjem po internetu preko iPada, kjer pa bi glede na resolucijo lahko brez problema gledali normalne/celotne spletne strani kot na računalniku.

To opcijo najdemo precej skrito v nastavitvah oziroma »Settings«, pod »General« in »Reset«.

Če želimo mobilno verzijo spletne strani videti v njeni popolni obliki, pritisnemo in držimo prst na znaku »refresh« – desno od naslovne vrstice in po nekaj trenutkih nam bo naprava ponudila možnost ogleda kompletne spletne strani (request desktop site) kot v brskalniku na računalniku.

Avtomatska razporeditev ikon Po tem, ko iPad/iPhone uporabljamo že nekaj časa, se zna zgoditi, da se lepo pregledni začetni zaslon spremeni v pravo zmedo nametanih in nepregledno postavljenih ikon za aplikacije in druge bližnjice. Z uporabo map se sicer da zadevo nekoliko popraviti, če pa uporabljamo veliko različ-

INTERNA REVIJA september–november 2016

Če pritisnemo opcijo »Reset Home Screen Layout« se bodo ikone osnovnih aplikacij naprave postavile na svoja prvotna mesta, tiste naknadno naložene pa bodo razporejene po abecedi.

Uporaba večopravilnosti Večina uporabnikov pri menjavi uporabe aplikacij najprej intuitivno pritisne »home« gumb, ki je edini gumb na iPadovom/ iPhoneovem ekranu in šele potem izbere naslednjo aplikacijo za uporabo. Obstaja lažja pot. Če »home« gumb pritisnemo dvakrat nam naprava samodejno ponudi pregled vseh aplikacij, ki so trenutno že odprte in potem samo s premikanjem levo oziroma desno izbiramo med njimi. Želite še bolj elegantno rešitev? Na iPadu funkcionira menjava aplikacij tudi s premikanjem štirih prstov (hkrati) levo oziroma desno po zaslonu.

Uporaba iOS fantomskih/skritih tipk Če radi tipkate besedilo na iPadu s palci, potem je za vas možnost, ki omogoča razdelitev tipkovnice na dva dela – levo in

desno, da ju tako lažje dosežemo s palci. Kljub vsemu pa se zna zgoditi, da bi radi pritisnili recimo tipko T z desnim palcem, le -ta pa je pozicionirana na levem delu razdeljene tipkovnice. Obstajajo fantomske/ skrite tipke, ki omogočajo, da recimo tipko T napišemo tudi tako, da pritisnemo prazen prostor na levi strani črke Y oziroma Z (odvisno od nastavitve tipkovnice). Enako velja za vse tipke, ki so na levi ali desni strani razmika med deloma tipkovnice (F in G, C in V).

Nastavitev izklopa naprava oziroma »sleep timer« Radi zaspite ob poslušanju glasbe? Ali gledanju posnetkov na YouTube? Ni potrebe, da naprava ostane prižgana celo noč oziroma da jo sami izklapljate. Lahko nastavite samodejni izklop oziroma »sleep timer« kot na TV. Odprite aplikacijo Ura (Clock), pritisnite »Timer« gumb spodaj desno, izberite koliko časa želite, da se vsebine predvajajo, potem izberite, kaj se zgodi, ko se čas izteče »When Timer Ends«. Na razpolago dobite veliko različnih tonov, čisto spodaj, na koncu, pa je tudi možnost »Stop playing« oziroma prekini predvajanje, ki jo izberemo in avtomatično bo po določenem času naprava sama prekinila predvajanje izbrane aplikacije.

novice

7. ROJSTNI DAN MAXIMUSA Gornja Radgona

Maximus Gornja Radgona je v soboto, 16. julija praznoval že 7. obletnico.

To je poseben praznik za center in tudi za obiskovalce, ki so zvesti in se vsako leto pridružijo praznovanju. Proslavili smo ga z veliko torto ob zvokih ansambla Mladi Pomurci, okušali Ave gril dobrote, vrteli kolo sreče in ugodno nakupovali. Najmlajši so se zabavali z levčkom Maxom ob animacijah, mamice in ostale obiskovalke pa so vizažistke brezplačno naličile v Travel Free Shopu.

INTERNA REVIJA september–november 2016

novice

DEN GORIČKIH MEŠTROV

NA MAROFU, v nedeljo, 04. septembra Skupaj z Goričkim društvom za lepše vütro in obiskovalci smo preživeli lepo nedeljsko popoldne na Marofu. Predstavili so se mojstri starih obrti Goričkega, ki že dolga leta uspešno ohranjajo tradicijo, obenem pa na stojnicah vedno znova presenetijo z novimi izdelki. Lahko smo si ogledali kako delajo, koliko truda je potrebno za en izdelek, sami poskusili izdelovati in seveda tudi kaj kupili. Popoldan so nam polepšale ljudske pevke, folklorne skupine in muzikanti. Obenem je potekala podelitev priznanj za Naj ograček Goričkoga 2016, tekmovanje za naj frečaša in frečarko ter šaljive igre. Klopotec je igral, dišalo je po domačih dobrotah, dobre kapljice pa na Marofu tako ali tako nikoli ne zmanjka.

INTERNA REVIJA september–november 2016

naši nasveti

Konec sezone Avgust in september sta najlepši čas na vrtu, saj pobiramo sadove svojega dela. Počasi pa začnemo vrt pripravljati tudi na zimo. Namesto »štihanja« poskusimo z zelenim gnojenjem in zastirko. V septembru sejemo motovilec, zimsko solato, pa tudi špinačo in blitvo ter sadimo čebulček majski srebrnjak. Na prazne gredice, kjer ne bomo imeli zelenjave, smo posejali rastline za zeleno gnojenje. Izberemo npr. seme bele gorjušice, detelje, oljne redkve, ajde ali facelije. Letos smo sicer že prepozni, saj bi po priporočilih morali vse te rastline posejati do sredine avgusta. Cel oktober je še čas za sajenje čebulčka in jesenskega česna. Prav tako lahko sadimo tudi rabarbaro. Zelenjavo, ki jo bomo pustili na gredicah, moramo zaščititi pred mrazom, za kar uporabimo slamo ali zimsko kopreno. Ohrovt pa pustimo kar zmrzniti, saj bo tako imel boljši okus.

Kompost

ima višjo vrednost za njivo kot gnoj, pa tudi kot kupljena organska gnojila. Predvsem zato, ker vsebuje mikroorganizme, ki so že v tleh. Najpreprostejši za pripravo je hladni kompostni kup, za katerega spodaj naredimo drenažo iz vej, koruze, sončnic, da odteka odvečna voda. Potem pa nalagamo odpadke, tako zeleni kot rjavi del. Koristno je dodajati organske odpadke iz kuhinje ter živinski gnoj, če ga imamo.

Na kompostni kup sodijo: kuhinjski organski odpadki, organski ostanki z vrta (obvezno zdravi), pleveli, ki še niso semenili, pokošena suha trava, odpadlo listje (razen orehovo in hrastovo), gnoj, star kompost, in lesni pepel (zaradi kalija). Na kompostni kup ne sodijo:

olupki citrusov, bolne rastline, večje veje, trnate rastline, debel karton in barvno tiskane revije. Kompostni kup ne smemo postaviti na soncu, skrbeti moramo za njegovo vlažnost. Čez zimo ga lahko zaščitimo z izolirno plastjo (pokrijemo s slamo, senom), tako bomo ohranjali višjo temperaturo, kar bo pospešilo proces kompostiranja. Vmes moramo kompostni kup premetati, kajti spodnje plasti hitreje preperevajo kot zgornje.

Hladni kompostni kup je pripravljen za uporabo komaj za nekje 1 leto. V toplem kompostnem kupu preperevanje poteka hitreje, zahteva pa več odpadnega materiala naenkrat. Kup se tudi močno segreje in uniči tudi semena plevelov. Pomeni pa, da vse odpadke nagrmadimo naenkrat. Spodaj prav tako damo drenažno plast. Potem pa na 20 cm debel sloj odpadkov potresemo biološki dodatek za pospeševanja kompostiranja (mikroorganizmi). Nato nov sloj odpadkov, ki ga lahko tudi potresemo z apnom. In potem tako naprej, dokler ni kompostnik do vrha poln. V naslednjih dnevih mora biti kompost vroč, če ni, postopek ni bil izveden pravilno. Ko se kup začne ohlajati, ga moramo preložiti. Najbolje je imeti 2 kupa. Enega, kamor odlagamo vse odpadke, torej hladni kompostni kup. Drugega pa pripravimo iz tega prvega, ko je odpadkov dovolj. Odvisno pa tudi, kakšne so naše potrebe po kompostu. Večina majhnih vrtov čisto solidno živi iz enega hladnega kompostnika. Izdatno dodajamo kompost plodovkah in kapusnicah, ostale rastline ga potrebujejo manj. Nepreperel kompost pa lahko uporabimo tudi kot zastirko.

Veselo jesen vam želim!

Saša Štraus, direktorica Pan-nutri, kmetijsko živilskega tehnološkega centra, d.o.o., je v službi odgovorna za razpise in nove projekte, ki se dotikajo trajnostnega kmetijstva, iz katerega je doktorirala, v prostem času pa se ukvarja z ekološkim kmetovanjem.

INTERNA REVIJA september–november 2016

zabava

SUDOKU V mrežo 3 x 3 kvadratov, od katerih vsak vsebuje 3 x 3 polja, umeščamo številke od 1 do 9 z naslednjimi omejitvami: • v vsaki vrstici (9 polj) je vsaka številka vpisana le enkrat; • v vsakem stolpcu (9 polj) je vsaka številka vpisana le enkrat; • v vsakem kvadratku s 3 x 3 polji je vsaka številka vpisana le enkrat. Obilo zabave ob reševanju.

IGRIVI SUDOKU

LAHKI SUDOKU

6 3

6 1

8 2

2 1

7 9

9 4

6 3 7

1 5

5 4

2 2

1 9

9 4

3 8

1 8

1 2

6 6

1 6

TEŽJI SUDOKU

2 8

8 1

vici hotelska recepcija

klošar. Prosi ga za nekaj drobiža.

žena.« Brezdomec je šokiran: «A

da je očka kupil dojenčka!« »To

Ob štirih ponoči zazvoni telefon

Direktor ima poseben dan, zares

ne bo vaša žena besna? Sklepam,

pa ne. Veste, moj očka nič ne kupi,

v hotelski recepciji: »Tukaj Janez

izvleče iz žepa denarnico in vpra-

da ne spuščam najprijetnejših

ša klošarja: «A boš denar porabil

kar lahko sam naredi.«

iz sobe 111. Kdaj odprete bar?«

vonjav okoli sebe in da sem precej

Receptor odgovori: »Ob osmih

za viski?« Klošar reče: «Ne! Piti

grozen na pogled.« Direktor ga že

janez in policist

zjutraj.« Ob šestih spet pozvoni

sem nehal že pred nekaj leti.«

vleče za seboj in reče: «Ne skrbi!

»Veš, da sem se v soboto zvečer

na recepciji hotela: »Spet Janez.

Direktor vpraša: «A ga boš porabil

Rad bi ji pokazal, kakšen je videti

za hazardiranje?« «Za hazardira-

hudo stepel s policistom,« reče

Kdaj boste odprli vaš hotelski bar?« »Saj sem vam povedal, da

nje? Tega nisem počel že celo več-

človek, ki se je odpovedal pijači,

Janez prijatelju. »Kaj res?« »Ja,

boste lahko šli noter ob osmih in

nost.« Direktor vpraša: «A ga boš

hazardiranju in igranju golfa.«

grozno je bilo! On je mene tepel

nič prej.« »Pa kdo hoče iti noter?

porabil mogoče za igranje golfa?«

DOJENČEK

z gumijevko, jaz pa njega s pra-

Jaz bi rad prišel ven.«

«Ne! Ne spomnim se, kdaj sem

V šoli se je Barbara pohvalila:

nazadnje igral golf.« «Potem ti

»Mamica je rodila dojenčka!«

je končalo?« »On je zmagal, ker

pa ne dam denarja. Namesto

Zgrožena učiteljica, že precej za

nisem mogel tako hitro prazniti

Direktor nekega podjetja se spre-

tega te vabim k sebi domov na

časom, jo je okarala: »Barbara!

steklenic.«

haja po mestu, ko ga nagovori

večerjo, ki jo bo skuhala moja

Ne reče se tako! Morala bi reči,

direktor in klošar

INTERNA REVIJA september–november 2016

znimi steklenicami.« »In kako se

jubilej

Jubilanti 10 let

10 let

Martina Fajfar,

Janez Ferencek,

Tadej Golob,

Mojca Frešer,

Panvita Kmetijstvo d. o. o. Panvita MIR d. d.

Jože Gungl,

Pomgrad d. d. Pomgrad d. d.

Janez Horvat,

Panvita MIR d. d.

Pomgrad – CP d. d.

Andreja Poredoš,

Gregor Kocuvan,

Panvita Agromerkur d. o. o.

Milan Železen,

Panvita Agromerkur d. o. o.

20 let Marija Arklinič,

Pomgrad d. d.

Vlatko Maček,

SGP Pomgrad – GNG d. o. o.

Jasmin Omahić,

SGP Pomgrad – GNG d. o. o.

Matej Petković,

Pomgrad – GM d. o. o.

Ezib Tutnjić,

Panvita MIR d. d.

SGP Pomgrad – GNG d. o. o.

Bojan Dogša,

20 let

Panvita MIR d. d.

30 let

Brigita Banfi,

Milan Maček,

Jožef Gjergjek,

Miran Maučec,

Panvita d. d.

Breda Kuronja,

Panvita Agromerkur d. o. o.

Antonija Kerman,

Miran Gjergjek,

Anton Škaper,

Panvita d. d.

Janez Maroša,

Panvita Kmetijstvo d. o. o.

Srečko Kocbek,

Štefan Pisnjak,

Bojan Husar,

Ludvik Vukan,

Drago Balaško,

Panvita MIR d. d.

Panvita Veterina d. o. o.

40 let Vladimir Kovačič,

Panvita MAROF d. o. o.

Silvester Plaznik, Panvita MIR d. d.

INTERNA REVIJA september–november 2016

Pomgrad - CP d. d. Pomgrad d. d. Pomgrad d. d. Pomgrad d. d.

Pomgrad d. d. Pomgrad d. d. Pomgrad d. d. Pomgrad d. d.

Drago Kosednar, Pomgrad d. d.

30 let

Bela Bohnec,

Franc Koren,

Pomgrad d. d.

Pomgrad - VGP d. d.

Čedo Đajić,

Alojz Štiblar,

SGP Pomgrad - GNG d. o. o.

Pomgrad d. d.