Naš Krog by Skupina Panvita

INTERNA REVIJA junij–avgust 2015

AVE novosti

Oviratlon 2015

Pomen slike v tržni komunikaciji

Zanimive, koristne, zabavne, …

INTERVJUJI IZTOK LOVIŠČEK Regal GH d. o. o.

NATAŠA LEOPOLD Panvita MIR d. d.

BOJAN BELCL

Panvita MIR d. d.

Dean BAŠA

SGP Pomgrad – GM d. o. o.

Tatjana MARTINUZZI

SGP Pomgrad d. d.

kolofon

Izdajatelj Panvita, d. d.

Vsebinsko kazalo

Lendavska 5, Rakičan 9000 Murska Sobota

Kolumna | Kristian Ravnič

Novice | Skupina Panvita

Simona Petek Čerpnjak

Gradimo | SGP Pomgrad

Uredniški odbor

Novice | Regal GH

Intervjuji

Novice | Vila blok Vrbišče

Fotoreportaža | Oviratlon 2015

Poučno | Pomen slike v tržni komunikaciji

Poudarki iz kroga znanja | Zdravstvo, begunci, sprava

1.800 izvodov

Informatika | Zanimive, koristne, zabavne, …

Vprašanja, predlogi in pripombe

Naši nasveti | Zdrave rastline

simona.petek@panvita.si

Zabava | Sudoku in vici

Jubilanti

tel: 02 530 36 10 fax: 02 530 36 32

Odgovorna urednica

Dušan Banfi Helena Čirič Boštjan Donša Matej Fišer Dominik Ketiš Boštjan Kojzek Urša Koplan Peter Polanič Kristian Ravnič Alenka Samec Radonjić Aleš Zver

Naklada

kolumna

Vzhodno od raja Začetek vesolja se je začel z velikim pokom in sama sreča je, da takrat še ni bilo prisotnih ljudi, saj bi se večini zdela to strašno slaba ideja in bi o njej razpravljali še danes.

Večina bi bila tako proti, kot so pač proti vsem spremembam,

šljanje v naši državi na stopnjo, ko zdrava kmečka ali recimo v

bi se pa verjetno vsi strinjali, da bi to sami storili mnogo bolje.

našem primeru zidarska logika odpove in je vse skupaj samo

Tisti, ki bi se pa morali odločiti o začetku, pa se ne bi, da ne bi

še en velik resničnostni šov, v katerem smo zaenkrat na srečo

slučajno bili krivi, če bi šlo kaj po zlu. Ko je družbeno sprejemlji-

uspešen tekmovalec. Upam in verjamem, da v tem nismo sami.

vejše, da se ne odločiš, kot pa da se odločiš, veš, da smo v teža-

Idealistično celo verjamem, da nas je vedno več.

vah. Normalno je, da vsaka odločitev pomeni, da se del ljudstva z odločitvijo ne bo strinjal, vendar ni normalno, da se temu delu, recimo mu destruktivnemu, da večji pomen, kot tisti večini, ki vidi možne prednosti odločitve. In zato lahko samo opazujemo, kako je nagnjenost k nesprejemanju odločitev pri večini ljudi iz leta v leto izrazitejša in jo verjetno vsi srečujemo pri vsakodnevnem delu ali življenju. Na srečo ne pri vseh.

Glede na to, da so se podjetja iz Našega kroga vajena soočati s predsodki in pomilovanja vrednim zgrešenim gledanjem na naš del Slovenije, ki ga ustvarjajo osrednjeslovenski mediji skupaj z literarnimi predsodki iz preteklosti in se zato še vedno soočamo z začudenostjo in nejevernostjo zaradi naše uspešnosti, verjamem, da se bomo uspešno soočili tudi z vsemi ovirami in izšli kot zmagovalci. Njihovo podcenjevanje je v resnici naša

Verjamem, da uspešnost in rezultati vseh naših podjetij kažejo,

prednost, zato se ne dajte nikomur gledati zviška in še naprej s

da smo drugačni, da si drznemo, da verjamemo in da zmoremo.

ponosom ter uspešno zastopajte naše barve.

Pa vendar so ovire, s katerimi se vsakodnevno srečujem, vedno bolj neverjetne. Pravi Oviratlon z ovirami, ki bi bile smešne, če ne bi bile njihove posledice resne. Stanje duha v državnih in lo-

Ni lepšega kot pogled z zmagovalnega odra na ne več tako vzvišenega nasprotnika.

kalnih organih, bankah, finančno in organizacijsko stanje naših podizvajalcev ter tudi konkurentov je očitno pripeljalo razmi-

INTERNA REVIJA junij–avgust 2015

Kristian Ravnič

novice

AVE GRILL

TELEČJI ČEVAPČIČI

Najlepša hvala vremenarjem, da so napovedali poletje. Čeprav smo žar kurili tudi pozimi in to uspešno, saj je Rogla in še nekaj drugih smučišč bilo tudi letos odetih v rdeče barve AVE Grill, se vseeno prava poletna zabava začne, ko se temperature zunaj žara dvignejo na primerno temperaturo. V Panviti MIR vsekakor nismo spali in se

Tokrat lahko priznamo, da smo poizku-

trudili, da bo tudi letošnje poletje za vse

sili nešteto variant in ta, ki je sedaj na

vas zanimivo in okusno. Tako kot pri for-

prodajnih policah, vsekakor zmaga pri

muli 1. Poleg najboljših stvari iz prejšnje

najširšem spektru poskuševalcev. Pojej

sezone, smo tudi letos naredili korak

in povej. Zanima nas vsak vaš odziv.

naprej v želji, da vam popestrimo paleto okusov. Telečji čevapčiči so novost, ki dopolnjuje mavrico okusov.

PIŠČANČJI GYROS

s papriko, sladko koruzo in cacikijem SESTAVINE za 4 osebe • 1 kg piščančjega gyrosa Ave • 2 zeleni papriki • 2 paradižnika • 250 g sladke koruze • 1–2 čebuli • olje za peko • kruh pita ali lepinje CACIKI • 1 manjša kumara • 300 g grškega jogurta • sesekljana meta

INTERNA REVIJA junij–avgust 2015

PRIPRAVA 1. Za caciki kumari odstranimo semena, jo naribamo in zmešamo z jogurtom in sesekljano meto. 2. Papriko narežemo na trakce, paradižnik na koščke, čebulo pa na lističe. 3. Gyros popečemo na plošči žara. Skupaj z zelenjavo ga nadevamo na kruh pita ali lepinjo in ponudimo s cacikijem. Namesto s kruhom lahko gyros s prilogami postrežemo tudi v tortiljah, ki jih prej opečemo na žaru.

novice

REZULTAT PANVITA

AGROMERKUR D. O. O. ponovno najboljši 21. maja 2015 je bilo v Budimpešti, tako kot vsaki dve leti, srečanje poslovnih partnerjev jugovzhodne Evrope in podjetja Aviagen. Srečanje je bilo organizirano kot izobraževalni seminar, ki smo se ga udeležili Tomislav Kovačič, Danijel Petrovič, Jože Vöröš in Jurij Bertalanič. Po zaključku seminarja so bila podeljena priznanja za najboljše dosežke. PANVITA Agromerkur d. o. o. je kot edino podjetje v tem delu Evrope, tako kot pred dvema letoma, ponovno prejelo priznanje za izjemen dosežek v reji brojlerjev. Priznanje je prevzel g. Jože Vöröš, saj je ta rezultat bil dosežen na farmi brojlerjev Panvita posestvo Motvarjevci d. o. o.

INTERNA REVIJA junij–avgust 2015

Podelitev priznanja

% spitanih piščancev X povprečna teža (kg) P.I. = X 100 starost (dni) X konverzija krme * % spitanih piščancev: 97,4 % / povprečna teža: 2,54 kg / starost: 37,6 dni / konverzija hrane: 1,57 kg/kg ž. t. Proizvodni indeks: 419

gradimo

V MURSKI SOBOTI KMALU NOV BENCINSKI SERVIS Skupina Pomgrad v neposredni bližini kompleksa »Mura« v Murski Soboti gradi nov sodoben bencinski servis. Bencinski servis bo zgrajen po najnovejših tehnoloških in okoljskih standardih. Izgradnja bencinskega servisa, s katero smo pričeli konec meseca aprila, je po besedah vodje gradbišča Darka Kovača, razdeljena v dve fazi, tako prva faza obsega izgradnjo bencinskega servisa s pripadajočo zunanjo ureditvijo in s potjo na obstoječo Panonsko regionalno cesto, medtem ko druga faza obsega izgradnjo priključka na južno obvozno cesto mesta Murska Sobota. Bencinski servis bo tlorisnih dimenzij 10,26 m x 19,71 m, v katerem bo prodajalna, tehnični prostori, kava bar s pomožnimi prostori ter javnimi sanitarijami. Na severni strani ob baru je predvidena nadstrešna terasa.

Objekt je temeljen na pasovnih temeljih, nadstrešnica kava bara je točkovno temeljena. Nosilna konstrukcija oboda stavbe je iz opečnih zidakov z AB vezmi in nosilci ter delno z AB strešno ploščo, delno pa s prednapetimi AB ploščami. Notranji prostori so pregrajeni s suhomontažnimi predelnimi stenami. Pred objektom bencinskega servisa na vzhodni strani je pretakalna ploščad z nadstrešnico s tremi točilnimi otoki. Poleg izgradnje bencinskega servisa se gradi še skladiščni objekt EKO PLIN. Kovač verjame, da bo objekt zgrajen in predan naročniku v roku, in sicer julija 2015.

OBNOVILI SMO DEL “ŠTAJERSKE” AVTOCESTE V skupini Pomgrad smo med aprilom in majem v 45 dneh obnovili odsek avtoceste med Arjo vasjo in Šentrupertom. Kratek pregled, kako potekajo obnovitvena dela na voziščni konstrukciji avtoceste, je podal vodja gradbišča Marjan Černčič. »Predmet tega projekta je bila obnova voziščne konstrukcije avtoceste na odseku med Arjo vasjo in Šentrupertom od km 6,370 do km 8,100, vredna nekaj manj kot 3,7 milijonov evrov. Obnova voziščne konstrukcije na tem odseku se je izvajala pod preusmeritvijo prometa na sosednje prometne pasove preko začasnega prehoda na srednjem ločilnem pasu, kjer je bila potrebna demontaža obstoječe betonske varnostne ograje – BVO na dolžini 2 x 100 m. Dostop je do gradbišča potekal po obstoječi cestni infrastrukturi. Gradbiščni transport pa se je odvijal po trasi avtoceste in priključkov na njo. Najprej se je izvedla demontaža obstoječih protihrupnih ograj – PHO, betonskih varnostnih ograj – BVO in jeklenih varnostnih ograj – JVO, nato se je izvedlo rezkanje poškodovanega oz. dotrajanega asfalta. Na odrezkanih površinah se je vgradil asfalt v debelini od 8 do 10 cm do višine obstoječega asfalta (lokalne sanacije). Vsi temelji BVO in LTŽ pokrovi ter LTŽ rešetke obstoječih jaškov in peskolovov so se dvignili na novo niveleto za 14 cm in so se zamenjali z novimi. Na treh podvozih na območju obnove se je odstranila stara hidroizolacija in se je zamenjala z novo hidroizolacijo. Po lokalnih sanacijah obstojeINTERNA REVIJA junij–avgust 2015

čega asfaltnega vozišča se je izvedla izravnava asfaltne podlage, nato pa se je asfaltirala nadgradnja voziščne konstrukcije z 10 cm nosilne asfaltne plasti in s 4 cm obrabno zaporne asfaltne plasti po celotni širini vozišča (zav./posp. pas/OP + VP + PP + loč. pas). Območje obdelave vozišča znaša cca. 45.000 m² asfaltnih površin, na katerih se je porabilo cca. 18.000 ton AC 32 base asfaltne mase za nosilne plasti in cca. 6.000 ton SMA 11 PmB asfaltne mase za obrabno zaporne plasti. Za lokalne sanacije in izravnave se je porabilo cca. 5.000 ton asfaltne mase AC 32 base in AC 22 base. V sredinskem ločilnem pasu se je vgradila nova BVO v dolžini 1,8 km, torej v celotni dolžini obravnavanega odseka. Sanacija vozišča z nadgradnjo se je izvedla tudi na vseh štirih krakih priključka A1/0192 Šempeter, kjer so se zamenjali stari betonski robniki z novimi, izvedla se je razširitev ter utrditev bankin in vgradila se je nova JVO. Po končanih gradbenih in asfalterskih delih se je izvedla ponovna montaža in sanacija obstoječih BVO in PHO na zunanjih pasovih AC, ponovna postavitev začasno odstranjene vertikalne prometne signalizacije in ponovna izvedba horizontalne prometne signalizacije. Na gradbišču je bilo dnevno prisotnih povprečno 50 delavcev.« Dela na projektu so bila zaključena v pogodbenem roku, ki je znašal 45 koledarskih dni.

gradimo

MODERNIZACIJA NIVOJSKIH PREHODOV NA »SKLOPU E« V ZAKLJUČNI FAZI

ALTERNATIVNA TEHNOLOGIJA GRADNJE VIADUKTA V GROBELNEM

Dela na 15,4 milijonov vredni modernizaciji nivojskih prehodov z železnico se na »sklopu E« prevešajo v zaključno fazo. Po nadvozu in podvozu v Ljutomeru že poteka promet.

Le slabi dve leti po uvedbi v delo je promet že preusmerjen preko novo zgrajene ceste in viadukta, kateri je bil zgrajen na inovativen način. Konec del je predviden za mesec avgust 2015.

V okviru projekta Modernizacija nivojskih prehodov Pragersko–Hodoš »sklop E« sta se v Ljutomeru zgradila nadvoz in podvoz. Nadvoz Ljutomer je zasnovan kot prekladna armirano betonska prednapeta plošča na dveh krajnih upornikih ter s šestimi vmesnimi stebri. Podpore so globoko temeljene na pilotih. Na pilotnih gredah so zasnovani stebri višine od 5,5 m do 7,5 m. Potek gradnje je bil kontinuiran tako, da smo v prvih oseh že pripravljali na betoniranje prekladne konstrukcije, v zadnjih pa še izdelavo pilotnih gred. Betoniranje prekladne konstrukcije je potekalo v 3 fazah. Sledila je izvedba hidroizolacije, polaganje kamnitih robnikov ter izdelava robnih vencev. Postavila se je tudi cevna varovalna ograja za pešce. Takoj po odprtju asfaltne baze (spomladi 2015) je bil nadvoz pripravljen na zaključno fazo – asfaltiranje. Dolžina nadvoza med dilatacijami znaša 184 m s širino 12,6 m. V sklopu izgradnje nadvoza smo izvedli tudi povezovalne ceste vključno s priključki. Podvoz Ljutomer je zasnovan kot armiranobetonski keson U oblike svetle širine 12,95 m in dolžine 150 m, ki ga premoščata dve ploščati prekladni konstrukciji, ena za železniško progo (B = 6,70 m, L = 17,51 m, α1 = 56 °), druga pa za INTERNA REVIJA junij–avgust 2015

dostopno cesto (B = 7,00 m, L = 14,55 m, α2 = 90 °). Na mestu premostitev se odprti keson lokalno spremeni v zaprti škatlasti okvir. Debelina spodnje plošče kesona je 100 cm (80 cm), debelina sten znaša 80 cm (60 cm), debelina ploščate prekladne konstrukcije pa od 90 do 100 cm. Temeljenje je plitvo na spodnji – temeljni plošči zaprtega okvirja, je tehnične značilnosti obeh objektov povzel vodja projekta Jožef Trstenjak, ki je še posebno ponosen na to, da smo večino del izvedli sami znotraj skupine Pomgrad. Trstenjak kot posebnosti pri gradnji obeh objektov izpostavlja velik obseg pripravljalnih del (rušitve objektov, prestavitve komunalne in energetske infrastrukture) in delo znotraj urbanega območja. V začetni fazi nam je največ težav povzročalo reguliranje cestnega prometa na regionalni cesti. Zato smo za nemoteno odvijanje prometa izvedli obvozni cesti in začasni zavarovan nivojski prehod. V zaključni fazi oz. pred preusmeritvijo prometa na nadvoz smo za dva tedna postavili popolno zaporo edine povezovalne ceste v Ljutomeru. Kljub težavam je bila izdelava začasnih obvoznih in dostopnih cest vključno z zaporami uspešna, k temu pa je doprinesla dobra organizacija del v tem času (podaljšano in dvoizmensko delo v času zapor). Objekta sta bila spuščena v promet v aprilu 2015, in sicer pred predvidenim rokom, kar je okoliško prebivalstvo kljub skeptičnosti sprejelo za dobrodošlo v smislu nove pridobitve glede funkcionalnosti in izgleda, še doda Trstenjak. Trenutno se izvajajo zaključna dela na priključkih in cestah, zaključek projekta s tehničnim pregledom je predviden za mesec junij 2015.

Okoli 12,4 milijonov evrov vreden projekt izvennivojskega križanja v Grobelnem je zaznamovala inovativna tehnologija gradnje. Po besedah predlagatelja spremembe tehnologije gradnje, vodje projekta Leona Ruhitla, bi imel prvotno predlagan klasični način monolitne gradnje za posledico začasno prilagoditev vozne mreže, zato je predlagal popolnoma novo tehnološko rešitev, kjer bi se objekt nad železnico gradil na višini + 1.20 m nad projektirano koto. S tem je bil zagotovljen potrebni svetli profil nad železnico tudi v fazi gradnje, tako da ne bi bila potrebna nikakršna dodatna prilagoditev vozne mreže. Kot glavno prednost tega načina gradnje Ruhitel izpostavlja bistveno krajši rok izgradnje viadukta, ki je v tem primeru znašal kar tri mesece manj od predvidenega. Poleg že omenjenega viadukta, katerega dolžina med dilatacijami znaša 216 m, smo izvedli še glavno cesto v skupni dolžini 1540 m, priključne ceste, železniške objekte in opremo, podhod za pešce in kolesarje pod mednarodno dvotirno železniško progo, vodnogospodarsko ureditev Šentviškega potoka, oporni zid v skupni dolžini 230 m, rekonstrukcijo obstoječe brvi in mostu, izgradnjo novih manjših mostov preko Šentviškega potoka ter rušitev obstoječega mostu in nivojskih železniških prehodov, še doda Ruhitel. Gre za projekt izjemnega pomena za okoliške prebivalce, saj je bil promet na izjemno obremenjeni cesti skozi Grobelno do sedaj močno oviran zaradi treh železniških prehodov. Promet po novi cesti bo varnejši, predvsem pa se bo povečala potovalna hitrost. Rok za končanje vseh del na projektu je 31. avgust 2015.

novice

POČITNIŠKO VZDUŠJE V TRAVEL VALUE & DUTY FREE Travel Value & Duty Free diši po Parizu, belgijski čokoladi in italijanski modi. S 15. majem 2015 je namreč prodajalna Travel Value & Duty Free postala kombinacija treh evropskih prestolnic. Vsaka prestolnica predstavi svojo prepoznavno značilnosti in nas vsaj za trenutek popelje drugam. Romantični Pariz se tako predstavlja s svojimi opojnimi dišavami, Bruselj mika z belgijskimi čokoladami, Rim pa nas poskuša očarati z bogato izbiro vrhunskih sončnih očal in ročnih ur. V mesecu juliju in avgustu vas v prodajalni Travel Value & Duty Free popeljemo na oddih. Preverite, kakšna je nujna oprema za super dopust ob morju in kako dneve na plaži preživeti s stilom. Zato nas, preden z letališča Jožeta Pučnika Ljubljana odletite na lepše, ne pozabite obiskati v naši prodajalni in si tako že pred odhodom pričarajte počitniško vzdušje. Lepo vabljeni!

INTERNA REVIJA junij–avgust 2015

ZADIŠITE PO POLETJU Toaletna vodica Calvin Klein »One Summer« je kot osvežujoč, s soncem prepojen agrum – na osnovi gina in tonika z ledom ter s svežim pridihom citrusa. Brinove jagode in zvezdasti janež dodata razposajeno in energično noto, medtem ko vas preplet mošusa in cedrovine prepriča kot omamen poletni vetrič. Unisex toaletna voda je namenjena tako moškim, kot tudi ženskam, testirate pa jo lahko v vseh Travel Free Shopih. Naj očara tudi vas!

intervju

Iztok LOVIŠČEK Regal GH d. o. o.

3. Kako poteka vaš običajni delovni dan? Zbujam se poln energije. Zelo rad imam jutra in svežino, ki jo prinašajo. Ko vstanem, najprej razmislim o načrtih za prihajajoči dan ter o tem, kako jih bom izvedel. V lepši polovici leta se v službo vozim s kolesom. Kolesarjenje do službe me dodatno napolni z energijo in motivacijo. Dobim občutek, da ničesar ni nemogoče rešiti in se lažje lotim tudi kompleksnih službenih vprašanj. Poleg tega veliko bolj uživam v gneči na kolesarski stezi kot v gneči na glavni ljubljanski vpadnici v center.

1 . Kaj ste si želeli postati kot otrok? Večji del otroštva sem preživel na kolesu, s katerega sem odkrival okolico. Oboževal sem pustolovske romane. Želel sem si postati potopisec ali raziskovalec novih dežel. Del tega pustolovskega duha sem uspel zadržati do danes, zato se tako veselim novih odkritij, vsake nove elektronske napravice, ki ima uporabno vrednost, vsake inovacije na področju modernih tehnologij, pa tudi novih začetkov in še neodkritih poti (tako konkretnih kot tudi tistih v prenesenem pomenu).

2. Vaši začetki na Regal GH-ju? Moja prva zaposlitev v podjetju je bila leta 2005, ko sem postal vodja izmene v Travel Value & Duty Free Brnik. Dobri dve leti kasneje se je moja poklicna pot nadaljevala

Moje delo sestavljajo vsakodnevni izzivi, reševanje novih problemov oz. iskanje novih rešitev. Tudi aplikacija pozitivnih praks v novih situacijah. Ta del svoje službe imam še posebno rad. Po službi običajno obiščem fitnes, medtem ko so večeri rezervirani za kakšno knjigo, film ali sprehod po mestu s prijatelji. Običajno si tudi pripravim večerjo in se pripravim na naslednji dan.

4. Nam lahko poveste kakšno anekdoto iz življenja oz. službe? Oh, anekdot je mnogo. Morda bi izpostavil le eno, ki se je redno ponavljala. In sicer izgubljanje po Italiji. Navigacijski sistem se namreč močno razlikuje od realne Italije, tako da je bilo veliko truda vloženega v iskanje pravih poti. Mnogokrat sem ujel letalo v zadnjem hipu. Vendar pa ima tudi to svoje lepote, sploh v Italiji, kjer vedno naletiš na kakšno čudovito mestece ali predel, ki ti polepša dan.

na upravi v Ljubljani, sprva kot vodja pisarne

5. Kaj vas spravi v dobro voljo?

in sedaj kot vodja splošnih služb. Karierni

Lep sončen dan. Nasmejani sodelavci. Obveznosti, ki jih končam pred rokom. Nova kolesarska steza skozi Tivoli, vonj borovcev. Miške na Šmarni gori, ki si jih privoščim po vzponu, kava poleg Ljubljanice.

napredek v Regal GH je spremljala tudi moja osebna rast, kolektiv in atmosfera v podjetju sta me sooblikovali v človeka, kakršen sem danes.

6. S čim se ukvarjate v prostem času? V prostem času se najraje ukvarjam s športom: hodim v fitnes in kolesarim. Uživam v naravi, najraje nekje ob obali morja ali jezera. V Ljubljani imam najraje leseni pomol ob Koseškem bajerju in park pri Špici ob Ljubljanici. Rad pa tudi pogledam dober film ali nadaljevanko. V zadnjem času sem se začel ukvarjati tudi s sestavljanjem koles, aktivnost, ki me še posebno izpolnjuje. Sestavljanje delov v popolno delujočo enoto, kolo kot sistem

INTERNA REVIJA junij–avgust 2015

prenosa energije, dodelovanje detajlov, tako da vse skupaj še bolje deluje, to me res veseli. Posebno sem se navdušil nad »fixed gear« kolesi, ki ti dajejo bolj neposreden občutek pri vožnji in zahtevajo višjo fizično pripravljenost.

7. Kako preživljate dopust? Dopust vedno povežem z gibanjem, pa najsi sem izbral kolo, avto ali letalo. Nahrbtnik imam vedno pripravljen in samo z njim bi lahko šel na pot okoli sveta . Zame je dopust tudi preživet popoldan ob obali Krke, ko obiščem Hudičev turn. Zelo rad odkrivam nove kotičke Slovenije, ki jih še nisem obiskal. Prav tako rad odkrivam nove kraje po Evropi, njene skrajne meje, kot so Gibraltar, Andaluzija in Velika Britanija so mi še posebno všeč, ker se mi zdi, da se tam bolj občuti mešanje različnih kultur. Podobno energijo imajo tudi moja tri najljubša mesta, Berlin, London in Madrid, kamor se vedno znova vračam. V prihodnosti si iz enakega razloga želim obiskati še dve skrajni točki Evrope, južne grške otoke in Istanbul. Moj zadnji dopust pa je bil Tajska. Navdušila me je njihova kuhinja, prav tako prijaznost lokalnih prebivalcev. Njihova spontana pomoč, ki jo je poleg vsega spremljal še nasmeh, mi je polepšala vsak dan. Priznati sem si moral, da prava eksotika leži izven Evrope, hkrati pa sem ob povratku opazil, kakšno srečo imamo z naravnimi danostmi v Sloveniji.

8. Katere vrednote cenite? Poštenost, pristnost, pozitivnost, iskrenost, odprtost do ljubezni, pa tudi natančnost, doslednost in vztrajnost.

9. S čim se radi pohvalite oz. na kaj ste ponosni? Hvalim se ne, ponosen pa sem na vse dosežke v svojem življenju.

10. Vaše sanje/cilji za prihodnost? Sanj je veliko, čeprav se trudim ostajati na realnih tleh. Cilj za prihodnost je uspešno končati doktorski študij.

11. Imate kakšen nasvet za sodelavce? Bodite zvesti samemu sebi in svojim vrednotam, ne pretvarjajte se, ne poskušajte graditi kariere na ramenih drugih sodelavcev, ter predvsem, ne sproščajte svojih frustracij na sodelavcih oz. osebah, ki so vam blizu.

intervju

Nataša LEOPOLD Panvita MIR d. d.

plani porušili. V tem primeru pa med vsemi vpletenimi pade kar nekaj hudih besed, a

Bojan BELCL Panvita MIR d. d.

na koncu vse uredimo tako, kot mora biti. Moj delovni dan je fizično sicer končan malo po 14. uri, na daljavo pa se takrat šele začne.

4. Nam lahko poveste kakšno anekdoto iz življenja oz. službe? V teh letih jih je bilo kar nekaj in težko bi izpostavila kakšno posebej. Takšna skoraj že vsakdanja anekdota so sigurno nepredvidene situacije naročil ali matičnih kartic izdelkov – ko nekdo od nas zahteva skoraj nemogoče in to »danes do 13.30«. V tem primeru padejo med vpletenimi, večinoma po telefonu, hude kletvice v visokih tonih, iz katerih se kasneje do solz nasmejimo in se ob tem tudi sprostimo. So

1 . Kaj ste si želeli postati kot otrok

hitro pozabljene in nikoli ne terjajo zamer, saj se zavedamo, da brez nenehnega

Kot otrok sem si najprej želela postati

sodelovanja naše delo ne more biti dobro

trgovka prodaje čez pult, nato bančna

opravljeno.

uslužbenka, ki šteje denar. Postala sem

5. Kaj vas spravi v dobro voljo?

inženirka živilstva .

V dobro voljo me spravi dobro opravljeno

2. Vaši začetki na Panviti-ju?

delo in pa moja otroka.

Na Mir-u sem zaposlena že 22 let. V

6. S čim se ukvarjate v prostem času?

tem času sem se seznanila z delom po vseh oddelkih v proizvodnji, katero mi je prineslo veliko znanja za lažje opravljanje mojih sedanjih nalog kot vodja Operativne priprave dela. Podjetje mi je omogočilo

V prostem času rada kolesarim ali se odpravim na pohod. Posebno veselje oz. sprostitev pa je zame pleskanje.

tudi nadaljne šolanje, kar mi daje še več

7. Kako preživljate dopust?

energije in elana za dobrobit podjetja.

Dopust običajno preživim nekje v Dalmaciji.

3. Kako poteka vaš običajni delovni dan? Na delovno mesto pridem nekaj po 6. uri. Moje delo je planiranje proizvodnje, bdenje nad stanjem zalog izdelkov, uporabo in knjiženjem surovine ter repromateriala na delovnih nalogih idr. Zjutraj najprej pregledam realizacijo prejšnjega dne, varnostne zaloge izdelkov in e-maile, ki jih je vsako jutro veliko. Ker sem nekakšna vez med proizvodnjo, nabavo in prodajo, je potrebno veliko komunikacije z vsemi oddelki. Glede na potrebe (stanje zalog, naročila in napovedane akcije ter možne kapacitete) izdelam

oseba, ki ima rada visoke temperature.

Rodil sem se v delavski družini. Oče in mati sta bila vinogradniška delavca. V otroštvu je bila moja želja postati vojak, vendar moje fizične sposobnosti to niso dopuščale. Ker za drugo šolanje nismo bili finančno sposobni, sem se vpisal v brezplačno rudarsko šolo. Šolanje sem uspešno zaključil ter si s tem pridobil naziv rudarski tehnik.

8. Katere vrednote cenite?

2. Vaši začetki na Panviti?

Resnica brez olepšav, torej samo resnica.

V svojem poklicu sem delal 5 let, nato sem bil zaposlen v povsem drugih panogah. V živilstvu sem delal 30 let. Nato pa se mi je ponudila priložnost, da bi se preko posrednika (A. Kosi) zaposlil v podjetju Panvita, na kar sem po 6 mesecih dela z veseljem sprejel ponudbo in se zaposlil direktno preko Panvite.

Moj dopust pa nikakor ne mine brez tega, da bi pokukala v dogajanje na Mir-u. Tako na daljavo rada pomagam sodelavcem. Na dopustu veliko plavam, igram odbojko, namizni tenis, takrat si vzamem tudi čas za branje in »praženje« na soncu, saj sem

9. S čim se radi pohvalite oz. na kaj ste ponosni? V ponos sta mi sigurno moja otroka, posebej rada pa se pohvalim s plavalnimi uspehi hčerke Kaje.

plan proizvodnje, tako za izdelke kot za

10. Vaše sanje/cilji za prihodnost?

grill program in upam, da se med dnevom

Moje sanje naj ostanejo le moje, mogoče

ne zgodi kaj nepričakovanega, da bi se

jih kdaj dosanjam.

INTERNA REVIJA junij–avgust 2015

1. Kaj ste želeli postati kot otrok?

3. Kako poteka vaš običajni delovni dan.

intervju

Moj delovni dan se vedno začne zelo zgodaj. Ne glede na to ali moram v službo

Dean BAŠA SGP Pomgrad – GM d. o. o.

ali pa ne, rad zgodaj vstajam in opravim

Vsako leto sem za čas mojega rojstnega dne na letnem dopustu, pa ne zato, da ne bi želel sodelavce in prijatelje počastiti, ampak nama z ženo samo v tem času urnik tako dopušča. Tako so se moji prijatelji odločili, da mi za trideseti rojstni dan pripeljejo torto kar na dopust. (Ni bila samo torta, ampak … : )). Skratka nepozabno.

se kakšno delo okrog svojega doma.

4. / 5. Kaj vas spravi v dobro voljo? V dobro voljo me vsekakor spravijo moji člani družine. Kot dedek se zelo rad poigram s svojimi vnukinjami. Na področju

5. Kaj vas spravi v dobro voljo?

službe pa je uspešno delo tisto, ki mi

Moram povedati, da me nekdo ali nekaj zelo težko spravi v slabo voljo, za vsako stvar se najde rešitev.

vsakodnevno polepša dan.

6. S čim se ukvarjate v prostem času?

V prostem času se ukvarjam z vrtnarstvom in urejanjem okolice. Rad izdelujem izdelke iz lesa. Občasno pa svoj prosti čas zapolnim tudi z ribištvom.

7. Kako preživljate dopust? Dopust vsako leto preživljam v krogu svoje družine. Vsekakor pa se zelo radi skupaj odpravimo na morje.

8. Katere vrednote cenite? Vrednote, ki jih cenim so: spoštovanje, radost veselje, iskrenost ...

9. S čim se radi pohvalite oz. na kaj ste ponosni? Ponosen sem na svojo družino, predvsem na način življenja, ki smo ga ustvarili in

Prostega časa imam zelo malo, ga skoraj ni, vzamem si pa čas za ogled kakega dobrega filma, ribolov, druženje s prijatelji in družino.

“

Nerad se hvalim,

sem pa ponosen na svojo družino, ki me vedno podpira in pa seveda na zelo dobre sodelavce.

”

1. Kaj ste želeli postati kot otrok? Cilj je bil jasen, postati gradbinec.

ga še ustvarjamo s skupnimi močmi. Vse

2. Vaši začetki na Pomgradu?

skupaj odraža pozitivne odnose, tako

Moji začetki na Pomgradu segajo v leto

doma kot tudi v službi.

10. Vaše sanje/cilji za prihodnost? Veliko stvari v življenju je tistih, katere so del naših sanj. Ampak cilji so tisti, ki nam morajo predstavljati nek zagon za naprej, torej za našo prihodnost. Za dosego ciljev pa je vsekakor potrebna strpnost, volja in pogum.

11. Imate kakšen nasvet za sodelavce? Delo je pomembna vrlina v življenju, h kateremu je potrebno pristopiti z dobro voljo in biti zagnan k doseganju njegovih ciljev.

2002, ko sem začel delati kot vodja laboratorija na betonarni. Ker sem bil star 21 let in sem ravno postal očka dvojčkov, sem se dela zelo razveselil. Po 13 letih pestrega in zanimivega dela v laboratoriju, mi je bilo ponujeno napredovanje na delovno mesto

7. Kako preživljate dopust? Dopust preživljam z družino in s prijatelji. Poleti na morju, pozimi na smučanju. Dopust pa vsekakor mora biti čim bolj aktiven.

8. Katere vrednote cenite? Življenje te zasuje z vsem. Najbolj cenim iskrenost in poštenost.

9. S čim se radi pohvalite oz na kaj ste ponosni? Ne rad se hvalim, sem pa ponosen na svojo družino, ki me vedno podpira in pa seveda na zelo dobre sodelavce.

10. Vaše sanje/cilje za prihodnost? Sanje: Zadeti na loteriji. Ker pa ne kopujem srečk, bodo sanje ostale le sanje. Imam pa trdne cilje, tako na službenem, kot na privatnem področju, kajti človek brez cilja je kot rastlina brez vode, počasi oveni.

tehničnega vodje gramoznic in kamnoloma, katerega opravljam danes. Delo, ki ga opravljam me veseli, saj je zelo dinamično in polno vsakodnevnih izzivov.

3. Kako poteka vaš običajen delovni dan? Sem zelo jutranji človek, saj se mi zdi, da je življenje prekratko, da bi ga kar prespal. Začnem z jutranjo kavo ob družbi žene ali

Delovno mesto, ki sem ga opravljal v

pa na poti v službo s sodelavci. Telefon pa

podjetju Panvita je narekovalo delitev

že itak ponori pred sedmo. Moj delovni dan

pozitivnih idej in nasvetov za uspešno

je vsak dan drugačen, dinamičen in poln

opravljeno delo.

nepredvidljivih situacij.

INTERNA REVIJA junij–avgust 2015

4. Nam lahko poveste kakšno anekdoto iz življenja oz. službe?

11. Imate kakšen nasvet za sodelavce? Zavedati se moramo, da smo odgovorni za to, kar delamo, pa tudi za tisto, česar ne delamo.

intervju

Tatjana MARTINUZZI SGP Pomgrad d.d.

Moj delovni dan se začne obvezno z zajtrkom

Dopust preživljam z možem, v hladnih dneh

in dobro kavico, tako da v službo pridem

se ponavadi grejeva v kakšnih prijetnih

običajno že ob 7.15 uri, malo poklepetam s

toplicah, v poletnem času pa greva za nekaj

svojimi sodelavkami, potem pa sledi delo, in

dni tudi na morje, seveda slovensko Primorje.

sicer od izstavljanja računov po pog. in zapisnikih, vodenje glavne knjige, usklajevanja stanj s pomožnimi knjigami, priprava davčnih obračunov, usklajevanje z našimi poslovnimi partnerji, skratka dela mi nikoli ne zmanjka in je kar zelo pestro.

4. Nam lahko poveste kakšno anekdoto iz življenja oz. službe? Ne vem, če je to sploh anekdota, najbolj mi je ostal v spominu začetek moje službe, ko smo bili vsi zaposleni režijski delavci v eni pisarni,

1 . Kaj ste si želeli postati kot otrok

Kot otrok sem želela postati zobozdravstveni tehnik, v Ljubljani sem celo opravila sprejemni izpit, vendar sem se odločila drugače, da ostanem doma in sem se vpisala na Ekonomsko šolo v Murski Soboti.

2. Vaši začetki na SGP Pomgradu?

Na Pomgrad sem prišla s pripojitvijo podjetja SOBOTA TOZD Gradbeništvo, kjer sem se zaposlila v juliju 1978 k takratni predhodnici POMGRAD-a, družbi POMURJE, kjer sem ostala že kot dotrajano osnovno sredstvo vse do danes.

3. Kako poteka vaš običajni delovni dan?

INTERNA REVIJA junij–avgust 2015

in sicer direktor, tajnica, obračunovalci, vodje gradbišč kot ena mala družina okoli velike

Rada pa imam tudi kakšen lep izlet v tujino, to pa seveda s hčerko.

8. Katere vrednote cenite? Cenim iskrenost, poštenost in spoštovanje do vseh ljudi.

9. S čim se radi pohvalite oz. na kaj ste ponosni? Ne vem, s čim se naj pohvalim, to naj rajši ocenijo drugi. Ponosna pa sem na svoja otroka, ki sta dosegla zastavljene cilje in pa seveda na svojega moža, ki mi vedno stoji ob strani.

pisarniške mize.

10. Vaše sanje/cilji za prihodnost?

5. Kaj vas spravi v dobro voljo?

Ker mi več dosti ne manjka do upokojitve, si

V dobro voljo me spravi lep sončen dan, ker

želim, da obdržim službo vsaj še leto, morda

potem tudi vsi problemi niso tako težki za

dve in pa ostati zdrav, zdrav … Ker bom

rešiti in pa seveda dobro opravljeno delo tako

potem tudi vse še neizpolnjene želje lahko

v službi kot tudi doma.

uresničila oz. še marsikaj doživela.

6. S čim se ukvarjate v prostem času?

11. Imate kakšen nasvet za sodelavce?

Prosti čas posvečam družini, seveda kolikor me še potrebujejo, drugače pa sem najrajši v naravi na vrtu med rožami, ki so moje največje veselje.

7. Kako preživljate dopust?

Nimam nasveta, vsak sami pri sebi najbolj zna, kaj je za njega najbolje, dodala bi pa eno misel: »Sreča ni v glavi in ne v daljavi, ne pod palcem skrit zaklad. Sreča je, ko se delo dobro opravi in ko imaš nekoga rad.«

novice

VILA BLOK VRBIŠČE

Slogan, nam enjen

kupcu stanov

Z vsakim za anja, je že izbran: deneš, z vsakim do biš!

NOVI PROJEKT IMO-REALA Po nekajletnem premoru na področju stanovanjske gradnje smo spoznali, da je čas za nov stanovanjski projekt. Ta bo sicer manjši, zato pa tem bolj privlačen. Naziv projekta razkriva tudi lokacijo. Obrobje mesta, tik ob Fazaneriji in malo za mestnim parkom. Do centra mesta je dobrih pet minut hoje (za upokojence nekaj več), do kopališča in prve gostilne pa precej manj. Nekdo bi rekel: »Tu bluzik za kuklom.« Objekt, sestavljen iz dveh zgradb, podzemno z garažo združenih v celoto, daje vtis, kot da bi se preteklost srečala s prihodnostjo in si s prijazno radovednostjo ogledovala okolico ter zrla v mimoidoče. Na videz asketska zunanjost, ki zakriva

racionalno in funkcionalno notranjost, namensko prilagojeno uporabnosti in udobju. Stanovanja, ustrezna manjšim ali večjim družinam, med njimi dve takšni, v kateri lahko namestimo tudi taščo, pa to ne bo povzročalo vsakodnevnih prepirov.

Suhoparni podatki pa pravijo tako: 2 x pritličje: 79 m2, 60 m2, 79 m2 2 x nadstropje 1: 93 m2, 60 m2, 79 m2 2 x nadstropje 2: 93 m2, 60 m2, 79 m2 2 x nadstropje 3: 182 m2

ža s 26 parkirnimi mesti in shrambami ter

Pohvale, kritike ali predloge ter seveda vprašanja pričakujemo na Imo-Realu na ulici Štefana Kovača 10, telefonu 02 534 9840 ali e-pošti stanka.donosa@ imo-real.si

kolesarnico. Ob tem pa privlačno urejena

Hvala.

Dve zgradbi torej, s po štirimi nadzemnimi etažami, v vsaki deset stanovanj - od cca. 60 m2 do dobrih 182 m2; pa podzemna eta-

okolica z zunanjimi parkirišči.

Mi iz IMO-REAL(a)

Opomba: Članek ne sodi med oglaševanje in je informacija internega značaja!

INTERNA REVIJA junij–avgust 2015

fotoreportaža

OVIRATLON 2015 Pomgrad in Panvita sta primogla, da je bil prvič v Prekmurju uspešno izveden Oviratlon. Gre za športni dogodek, kjer udeleženci na desetkilometrski progi premagujejo različne ovire. Zmagovalna ovira prekmurske preizkušnje je bilo premagovanje Pomgradovega usedalnika peska. Glede na odzive tekmovalcev in gledalcev ni ovir, da ta športno družabna prireditev ne bi postala tradicionalna. Foto: Kristian Ravnič

poučno

POMEN SLIKE V TRŽNI KOMUNIKACIJI Ali lahko Kate Moss prodaja čevapčiče?

Ima krive noge, premajhne prsi in ni dovolj velika za manekenko. Kate Moss. Ikona modne industrije, ki prodaja. Proda vsak produkt, pri katerem se pojavi. Ko so urednika Vogua vprašali, zakaj je že tretji mesec zapored na naslovnici Kate Moss, je bil odgovor kratek. Zato, ker prodaja. Zato, ker ko je ona na naslovnici, prodamo več kot običajno. In prodaja že skoraj trideset let. Zakaj kupujemo stvari, ki jih ne potrebujemo, zakaj smo za posamezni izdelek pripravljeni plačati več, kot je njegova dejanska vrednost ali kot stane izdelek primerljive kakovosti in zakaj nekaterim izdelkom ali blagovnim znamkam uspe pridobiti status ikone? To so vprašanja, na katera ni enoznačnih odgovorov. Komunikacija je vsekakor eden ključnih orodij, s katerim “kupce prepričamo”, da je nekaj vredno več ali manj. Vidni del komunikacijskih sporočil pa je tisti del, ki pomembno vpliva na zaznavo. Besedilo, ton in slika so neke vrste primarni tehnični nosilci sporočila. In pojmovni okvir. Tisti del v posameznikovi mentalnem zaznavnem polju, skozi katerega smo sposobni sporočilo dekodirat in interpretirati. Kot je pred leti obrambni minister ZDA, Donald Rumsfeld dejal: - there are known knowns: so stvari, za katere vemo, da jih vemo, - there are known unknowns: stvari, za katere vemo, da jih ne vemo, - there are unknown unknowns: stvari, za katere ne vemo, da jih ne vemo, je zakotalil kroglo, ki ima svoje posledice tudi v tržni komunikaciji. Rumsfeld je izjavo podal na brifingu v povezavi z orožjem za množično uničevanje v Iraku. Izjava je dobila širši odmev izven omenjenega konteksta in postala ne neki način uporabna v marsikaterem delu družbe, tudi v oglaševanju oz. komunikaciji. Slavoj Žižek je Rumsfeldovo izvajanje nadgradil s še eno stopnjo, in sicer: - there are unknown knowns. So stvari, za katere ne vemo, da jih vemo. In prav tukaj je zanimivi del, ki ga v vsakdanji komunikaciji zavzema vizualni del. Se pravi sporočilo, za katerega ne vemo, da ga poznamo. To je tisti del sporočila, ki ga zavzema slika oz. tisto sporočilo, ki ga dekodiramo, čeprav ne vemo, da smo ga zaznali.

Teoretični okvir Razvoj množičnih medijev preko svoje linearnosti, do interaktivnosti in multimedialnosti vedno vzporedno vzgaja tudi publiko ali prejemnike sporočil. Čeprav ima posameznik v nekem trenutku še vedno občutek, da sam kreira vsebino, se sam odloča, katere vsebine bo konzumiral, je za zdaj še vedno znotraj nekega medija, ki tako ali drugače usmerja pozornost, bodisi z uredniškim posredovanjem bodisi s sugestijami ali izborom, ki posamezniku omogoča izbor. Če začnemo na začetku kreiranja mnenja v javnosti, ko se je mnenje ustvarjalo v majhnih skupinah in preko pojava množičnih medijev, ki so mnenje posredovali brez možnosti bralca, da se na to mnenje aktivno odzove, pa do današnjih dni, ko je v prekomuniciranem okolju mnenj toliko, da je že selekcija napor, ki ga posameznik ne zmore, gre še vedno na eni strani za nekoga, ki nekaj sporoča in na drugi strani nekoga, ki to sporočilo sprejema, ne glede na kanal, po katerem sporočilo potuje. Posameznik skozi interakcijo z okolico izgrajuje svoje mnenje, ki je ali ni v skladu z njegovimi vrednotami. Self ali sebstvo kot element psihologije, ki se razvija skozi zaznavo sebe, okolice in kreira v neki interakciji med temi elementi, je osnova neke vrste pojmovnega okvirja, v katerega je posameznik sposoben sprejeti sporočilo in ga razumeti, interpretirati (ne glede na to ali se z vsebino strinja ali ne). Je osnova tako realne identitete kot tudi neke vrste želene identitete. Tiste, ki jo posameznik želi, da bi bila njegova. Med dejstvom, kakšen posameznik dejansko je, kako ga vidijo drugi, kako on vidi sebe in kako bi želel, da ga vidijo drugi, obstajajo nenehne napetosti in odstopanja. V teh odstopanjih je mesto za prodajo po višji ceni. Slika kot nosilec sporočila, ali bolje povedano eden od elementov sporočila v tržni komunikaciji, ima izjemen pomen prav pri tako imenovanem prodajanju sanj. Posameznik jo lahko prebere tako na neki univerzalni način kot tudi s semantičnimi podrobnostmi. Se pravi tistim vsebinskim pomenom, ki ga slika nosi in prepričuje. Boj med prej omenjenimi pozicijami identitet se zelo enostavno odraža pri prodaji kopalk. Vemo, da je začetek poletja zelo stresno obdobje, predvsem za ženski del publike. Katere kopalke obleči na plažo, je verjetno vprašanje, ki za seboj vleče milijardno industrijo kopalk. Še posebej, če preko zime nismo bili posebej aktivni, je ta stres toliko večji. In se pojavi izjemno dekle v kopalkah na gigant plakatu. Podatki kažejo,

INTERNA REVIJA junij–avgust 2015

poučno

da se prav tistega modela in tiste barvne kombinacije kopalk, ki je na reklami v celotni paleti posameznih proizvajalcev, proda vsaj dvojno količino kot tistih, ki jih ni na sliki v reklami.

Skratka, klasična Maslowova piramida, ki je citirana nešteto krat, vendar generalno še vedno drži in je na tem mestu pomembna zaradi zaznavanja ravni komunikacije.

Če še malo poteoretiziramo z zgornjimi identitetami, bi branje takšnega oglasa potekalo na naslednji način: Debela Vilma vidi manekenko v rdečih kopalkah na plakatu – realno Vilma ve, da ni takšna kot model na sliki (njena realna identiteta), vendar bi Vilma želela biti videti kot model na sliki (njena želena identiteta). Obleče si rdeče kopalke in gre na plažo (kot želi, da jo vidijo drugi). Genovefa, ki je prav tako videla oglas za kopalke, pohvali Vilmo, da je v teh kopalkah videti odlično (kot jo vidijo drugi). Genovefa tako postane Vilmina najboljša prijateljica in referenca za dober okus. Vilma pa začne počasi verjetni, da v rdečih kopalkah dejansko izgleda kot model na sliki.

Posameznik želi vedno pri lastnem ravnanju vzpostaviti ravnovesje, skladnost svojega ravnanja s svojimi zaznavami. Leon Festinger je leta 1957 v svoji knjigi A Theroy of Cognitive Dissonace, teorija kognitivne disonance (zaznavne neskladnosti) na relativno enostaven način opisal, da posameznik zaradi zaznavne neskladnosti stremi tudi k spremembi mnenja, da bi odpravil neskladnost.

Skratka, ne glede na dejstvo, da je mogoče v tej relaciji tudi kaj laži ali pristranosti, cena omenjenih kopalk niti ni toliko pomembna kot razmerja med akterji. Se pravi tistimi, ki so sporočilo spustili v javnost in tistimi, ki to sporočilo sprejemajo. Kot pravimo, se ljudje pri nakupu obnašajo racionalno. Vendar moramo pri tem racionalnem upoštevati, kateri so elementi, ki ga tvorijo. Ni zgolj fizična vrednost kopalk, da pokrijejo dele telesa, ki jih ne želimo pokazati delu racionalnosti posameznika, marveč je treba upoštevati tudi emocionalni del sporočila oz. emocionalni del, ki pomembno vpliva na racionalnost pri nakupu omenjenih kopalk. Glede na to, kaj je Vilma dobila za ceno rdečih kopalk iz plakata, je vsekakor racionalno, da za njih odšteje nekoliko več kot za nekatere druge. Odvisno, koliko si lahko privošči in koliko ji celotna stvar pomeni. To pa je odvisno, na kateri ravni psihološke zaznave pri posamezniku komuniciramo. Abraham Maslow je leta 1943 v članku A Theory of Human Motivation naredil piramido, v kateri opisuje hierarhijo potreb pri posamezniku: Gre za ravni, ki se po širini delijo na naslednje (najnižje so najbolj razširjene, višje na lestvici pa posebne oz. tiste, za katere potrebuje več napora, da jih uresniči). Generalno gre za hierarhijo, pri kateri naslednja faza na neki način ne more biti uresničena, če predhodna faza ni uresničena.

Samoaktualizacija potrebe po uresničitvi potencialov …

Hierarhija potreb pri posamezniku (po A. Maslowu)

Potreba po ugledu spoštovanju da smo od drugih spoštovani, pomembni … Estetske potrebe potrebe po lepoti, umetnosti … Potreba po ugledu spoštovanju da smo od drugih spoštovani, pomembni … Potreba po pripadanju in ljubezni izražanje naklonjenosti, sprejemanje in izražanje ljubezni, zaupanje v druge … Potrebe po varnosti psihični in socialni Fiziološke potrebe potreba po hrani, vodi, kisiku, počitku, spolnosti, gibanju …

INTERNA REVIJA junij–avgust 2015

Festinger povzema svojo teorijo v naslednjih tezah: 1. Obstaja lahko disonanten ali neusklajen odnos med kognitivnimi elementi. 2. Obstoj disonance povzroča pritiske v smeri zmanjševanja disonance in izogibanju povečanja disonance. 3. Pojavi, v katerih se izraža delovanje teh pritiskov, vključujejo vedenjske spremembe, kognitivne spremembe in previdno izpostavljanje novim informacijam in novim mnenjem (Festinger, 1957/1962:9). Povzeto po S. Splichal, Javno mnenje 1997

Tako se komunikacija, ki je usmerjena v nižje ravni potreb po Maslowu, osredotoča na zadovoljevanje le teh, tista komunikacija, ki pa želi zadovoljiti višje potrebe posameznika, pa cilja na drugo raven. Posameznik sprejema informacije v skladu in z željo po odpravljanju disonance oz. vzpostavljanju ravnovesja pri zadovoljevanju potreb. Pri tem izbira tudi tehnike in taktike selektivnega zaznavanja in sprejema zgolj informacije, ki potrjujejo njegovo »vero«. Vilma bo bolj verjela informacijam Genovefe, kot nekomu drugemu, ki ji bo trdil nasprotno.

Uporaba Opomnimo lahko, da sama narava izdelka ne pogojuje načina oz. potreb, ki jih bomo z njim zadovoljevali. Vsi vemo, da funkcija plašča, ki ga kupimo ni zgolj, da je topel, ampak z nakupom zadovoljujemo še kakšno drugo potrebo, kot je zaščita pred mrazom. Način komunikacije in vsebina sporočila je tako ključnega pomena, da v posamezniku vzbudimo neke vrste disonanco oz. neskladje tako, da začne spreminjati svoje mnenje v smeri, ki bo doseglo naše komunikacijske in tržne cilje. Nižje potrebe zadovoljujemo, večja je konkurenca in večji je pritisk na ceno. Če gremo čisto na primarno raven, lahko ob trditvi »s to hrano boste siti«, najdemo široko paleto izdelkov in alternativ, s katerimi bomo zadovoljili lakoto. Ko pa komunikacijo dvignemo na višjo raven, se piramida zožuje in lahko zatrdimo, da boste kot najboljši žar mojster, ki je pripravil domači piknik za prijatelje, postali spoštovana oseba, sprejemljiva med prijatelji, če boste premogli še nekoliko vinskega znanja in k posameznim jedem postregli kozarec izjemnega vina, postali tako spoštovani od drugih, kot tudi uresničili nekakšno svojo idejo o poznavanju kombiniranja hrane in vina. Način vizualne prezentacije sporočila je tukaj ključnega pomena. Ker medijski formati ne prenesejo pripovedovanja dolgih zgodb, je ključno, da je slikovni del sporočila tisti, ki s svojim semantičnim delom

poučno

sporoči, kaj smo želeli povedati. Zaradi tega bo dovolj, da pri ciljih, ko želimo zadovoljiti nekakšna bazične potrebe, pokažemo zgolj produkt in ceno, rdeče kopalke po 5 EUR (primer telopov v trgovskih akcijah), za gradnjo znamk, katerih cilj je zadovoljevanje nekaterih višjih ravni in posledično doseganje razlikovalne prednosti, pa je ključno, da v komunikacijo integriramo emocionalni del, ki ga znajo ciljne skupine prebrati, tudi če ne vedo, da to vedo. Rdeče kopalke na Pameli Anderson v Baywatch in modre kopalke na Danielu Craigu v James Bondu Casino Royale nosijo drugačno sporočilno vrednost, kot isti kosi oblačil v trgovskem telopu. Vizualni del gradnje znamke tako temelji na sistematičnosti in konsistentnosti. Govorimo predvsem o vizualni konsistentnosti, ne glede na to, na katero ciljno skupino se nanaša. Ko vzpostavimo neki vizualni okvir, ni priporočljivo, da od njega odstopamo, saj bomo skozi sistematiko in konsistentnost dosegli bolje dosegli cilje, kot če potrošnike znova in znova učimo osnovne abecede.

Ko imamo enkrat vzpostavljen vizualni okvir, po katerem smo prepoznani, lahko znotraj njega nagovarjamo tako različne ciljne skupine, kot tudi komuniciramo različne produkte. Ključno je, da je

vizualni okvir konsistenten skozi različne kanale komunikacije in dolgoročno. To ne pomeni, da ga ni možno spremeniti, je pa ključno,

da se ga vsaj nekaj časa držimo, in s tem pridobimo zaupanje in razlikovalno prednost. Postati mora prepoznan v širši javnosti ali javnostih, ki jih potencialno nagovarjamo. Lep primer vizualne konsistentnosti v komunikacije je mineralna voda Römerquelle. Od sedemdesetih let naprej, ko so v vizualni komunikaciji začeli uporabljati magični trikotnik treh oseb (ménage à trois) in slogan »Römerquelle stimulira čutila«, pa vse do letošnjega leta so nagovarjali različne ciljne skupine z različnimi produkti. Vmes so zamenjali tako podobo logotipa, obliko steklenice in etikete, vendar je osnovni vizualni okvir komunikacije ostal enak. Skoraj več kot štirideset let.

Ikone so lep primer, ko je vizualna konsistenca osnovni nosilec sporočila. Kot je Kate Moss tista, ki pač prodaja, ker jo potrošniki zaznavajo kot ikono. Več kot blagovno znamko, več kot supermodel. Kako je nastala ikona, je drugo vprašanje in na tem mestu ni prostora za tovrstno razpravo, je pa nekoč to pozicijo imela ali skoraj naredila Brigitte Bardot. To kar je B. B. v 50 in 60 letih, lahko bi rekli, postavila kot neki vrhunec pop kulture in emocije, ki jih je v javnosti zbujala, je na neki način postalo temelj za percepcijo sladkega življenja in uživaštva. Čeprav je takratni čas imel nekatere svoje potrošniške in medijske omejitve, je v svetovnem merilu bila prisotna grenkoba druge vojne in ljudje so čutili nekakšno osvoboditev, ki je bila poosebljena v B. B. Ko se je kasneje pojavila Claudia Schiffer, bi lahko rekli, da je pri delu javnosti, ki je bila eksponirana skozi B. B. s svojo podobnostjo vzbudila prav iste emocije. Bolje povedano, Claudia Schiffer je tiste, ki so odraščali z B. B., naredila spet mlade. Kopiranje ikon v vizualnem delu in uporaba znanih oseb v komunikaciji je uporabna predvsem zaradi dejstva, ker le te že nosijo s seboj neke emocije, ki naj bi jih povezali s produktom. Tako kot je fenomen Kate Moss, ki naj bi bila eno navadno dekle iz predmestja in že sama sporoča, da lahko vsakemu v življenju uspe, kot je bila B. B. sinonim za sladko življenje, tako imamo poskuse uporabe znanih oseb na vseh ravneh. In prav s ciljem doseči vizualni učinek, pri katerem ni treba posebej razlagati, kaj že v osnovi pooseblja. Ljudje to vedo, čeprav ne vedo, da vedo. Sporočilo slike v tržni komunikaciji ni zgolj na tako imenovani dobesedni, marveč tudi na pomenski ali emocionalni ravni in je pomemben del pri prepričevanju ali doseganju razlikovalne prednosti. Drugačnost ali radikalna deviacija je eden od elementov, ki jih uporabljamo za kratkotrajne in hipne učinke, sistematičnost in konsistentnost pa je osnova, ko želimo dolgoročno prepričati uporabnike, da je naš produkt ali blagovna znamka tista, ki bo najbolje zadovoljila njegove fizične in emocionalne potrebe. Slika predvsem prepričuje v tako imenovanem emocionalnem delu, ko želimo produkt na razumljiv način dvigniti iz bazično funkcionalnega v unikatnega, za katerega je vredno odšteti več denarja, ker nam nudi večje zadovoljstvo. Če ga prodaja Kate Moss, pa je zadovoljstvo še toliko večje. Brigitte Bardot / Claudia Schiffer / Nadine Leopold

INTERNA REVIJA junij–avgust 2015

Matej Fišer

poudarki iz kroga znanja

ZDRAVSTVO, BEGUNCI, SPRAVA

Dušan Banfi

so tri vsakodnevne »udarne teme« vseh naših medijev; ne moreš jim ubežati, tudi če se skriješ pod šank. Pa vas bom z njimi na kratko pognjavil še jaz.

Kot veste, imam z zdravstvom, ki postaja vse večji problem, bogate izkušnje. Po raku na grlu in nato na pljučih (oba sta čudežno izginila), so mi ga vrli dohtarji sedaj napovedali še na vrhu glave, kjer sem nekoč imel lase. No, v kratkem bomo videli in o tem enkrat drugič. Je pa res, da sem osnovno šolo obiskoval v času, ko so nas učitelji še lahko blago tepli, in jaz, ki sem bil najmanjši, sem jih po navadi dobil z redovalnico po glavi. Včasih sem se sicer pritožil ravnatelju, na žalost pa je to bil moj oče, tako da imam zaradi tega tudi večje desno uho. Ne veste pa, da imam zanimive izkušnje z danes tako popularno nevrološko kliniko UKCL. Davnega leta 1970 sem v njej preživel cel mesec, kar lahko posvedoči moj takratni cimer. No, natančno rečeno, ni bila današnja, nova, bila je tista iz časov blagopokojnega cesarja Jožefa II; v sobi pa nas je bilo kar 15 (ja, prav ste prebrali – petnajst). Od takšnih, ki smo še migali, do takšnih, ki so komaj še dihali »na škrge«; pa dva epileptika, ki sta bila na posteljo

INTERNA REVIJA junij–avgust 2015

privezana, sicer bi ob napadih padla z nje. Smo se pa razumeli in si med seboj pomagali; kot najmlajši sem bil zadolžen za dobavo alkohola. Moram se pohvaliti, da sem bil pri tem kar uspešen, solidarnost delitve pa je bila popolna. Tisti, ki so samo še dihali, so ga pač srkali po slamici. Tudi s sestrami in z zdravniki sem se dobro razumel, ob tem pa imel še to srečo, da se dr. Radan takrat še ni rodil. Edini, ki me ni maral in mi nikoli ni privoščil besede, je bil primarij, gospod stare šole, ki me je preziral zaradi tega, ker sem v sobi kadil, na steni nad posteljo pa imel izobešen »šoferski koledar«. Ja, mladost – norost, ki se je pri meni malo zavlekla.

Sprava med rdečimi in črnimi, partizani in domobranci, levimi in desnimi, … je pa sploh kronični problem našega vsepovprek skreganega občestva. Prepire seveda ves čas netijo politiki in s tem pozornost ljudi usmerjajo na »včeraj«, medtem ko so nam »danes« in »jutri« že zapravili. Pa bi bilo to nesrečno spravo simbolično tako enostavno izpeljati. Sredi Ljubljane bi umestili visok obelisk, izklesan iz pohorskega tonalita, ki bi ga izkopali na mestu, kjer je padel Pohorski bataljon, postavili pa bi ga na podnožje, zgrajeno iz ostankov gradu Turjak, kjer je padlo kar nekaj domobrancev oz. belogardistov. Tudi napis sem »sklepal«:

Drugi potencialni problem so begunci. Najprej je bilo govora o tem, da jih bomo sprejeli kakšnih 20, nato se je število dvignilo na 100, danes je naraslo že na 700. Kolikšno bo to število jutri ali čez leto dni, ne ve nihče. Soglašam, treba je pomagati nemočnim – otrokom, ženskam, starcem – seveda v mejah zmožnosti in upravičenosti. Ko pa po televiziji vidim med njimi pretežno množico mladeničev oz. možakarjev v najboljših letih, se vprašam sam pri sebi: »Kje, za hudiča, pa so se med 2. svetovno vojno proti nemškemu okupatorju borili naši partizani; morti v Somaliji?« Bilo bi komično, pa ni, ker je tragično, da iz muslimanskega sveta bežijo tako muslimani kakor tudi kristjani, ne tako redko pa kristjane pogoltne morje, tako da v krščansko Evropo priplujejo samo muslimani. Kot bi rekel moj prijatelj Anton, s. p.: »Kitajci z vzhoda, begunci z juga, siromaštvo pa od vsepovsod.« Uboga Slovenija!

Naj klic ljudi se v spravi zaori, naj srca se odpro in misel povedo: Nekoč bili smo vsak na svoji strani, zdaj združeni smo v skupni jami. Pa bodo rdeči celi, črni siti, vsi ostali pa zadovoljni. Dušan Banfi

Tožbe in zgražanja so odveč, saj je vse zgoraj zapisan o izmišljen o, kar dokazujem s tem , da n imam večjega desn ega ušesa – večje je l evo!

informatika

Zanimive, koristne, zabavne, … aplikacije, ki naj ne bi manjkale na nobeni mobilni napravi  Evernote

Toshl Finance

Evernote ni klasična digitalna beležka.

Aplikacijo Toshl Finance je treba omeniti, saj gre za izdelek slovenskih programerjev iz Kranja, ki so z njo dosegli več milijonov uporabnikov in prejeli ponudbo za nadaljnji razvoj aplikacij in storitve v Silicijevi dolini v Kaliforniji.

Mnogi uporabniki po svetu imajo Evernote za najboljše orodje za ustvarjanje zapiskov ali beležk na mobilnih-prenosnih napravah. Kot zapisek ali beležka so v Evernotu lahko poleg besedila tudi fotografije, grafični elementi, glasovni posnetki, deli ali cele spletne strani. Dodajamo jim lahko vse vrste priponk, ki jih poljubno kategoriziramo, jih opremimo z opombami in jih izvozimo v obliki zvezkov, ki jih odpiramo na različnih napravah in platformah z nameščeno aplikacijo Evernote. V kolikor imamo napravo, ki ima oz. podpira paličico (»pen« ang.), je vse to še lažje in bolj »ročno«, saj se zadeva dejansko zelo približa klasičnemu »papirnatemu« delanju zapiskov oz. beležk. Na voljo za: Windows, Mac, Android, iOS, Linux in Blackberry.

Dropbox Eden izmed najstarejših ponudnikov, če ne celo najstarejši ponudnik hrambe podatkov in datotek »v oblaku«, Dropbox, ponuja v sklopu brezplačnega paketa Dropbox Basic 2 GB (dva gigabajta) prostora za shranjevanje datotek. Zagotavlja varen in zanesljiv arhiv, dostop od koderkoli in enostavnost kar se tiče deljenja hranjenih datotek. Ponuja namenske aplikacije za različne operacijske sisteme ter spletni vmesnik za pregled datotek, kar lahko zelo pohitri delo. Če vam 2 GB (dva gigabajta) brezplačnega prostora za shranjevanje preprosto nista dovolj, lahko paket nadgradite za 9,99 evra na mesec. Za ta znesek vam Dropbox ponuja en terabajt (tisoč gigabajtov) prostora ter, poleg že omenjenih, še dodatne funkcionalnosti, med drugim tudi, da lahko shranjene podatke izbrišete na daljavo. Izpostavimo tudi, da vas Dropbox ne bo omejeval z največjo dovoljeno velikostjo posamezne datoteke, kar je pogosta praksa med ponudniki omejenih storitev. Na voljo za: Windows, Mac, Android, iOS, Linux in Blackberry. INTERNA REVIJA junij–avgust 2015

Toshl (domači slovenski izraz za denarnico »tošl«) ponuja upravljanje z osebnimi financami prek mobilne platforme na intuitiven, preprost in (pogosto) zabaven način. Z aplikacijo beležimo dnevne, mesečne in letne stroške ter izdatke, sledimo sprotni potrošnji in hitrosti porabe sredstev ter si nastavimo in upravljamo s proračunom za določeno časovno obdobje. Toshl deluje tudi kot opomnik za plačevanje položnic in pretvornik valut. Za uporabo Toshla, ki sta ga med drugim pohvalila tudi The New York Times in BBC, se morate registrirati na spletni strani storitve Toshl Finance. Aplikacija, ki podatke nato sinhronizira med vsemi povezanimi napravami, pa je na voljo v brezplačni osnovni in plačljivi različici Toshl Pro, ki stane dvajset dolarjev letno. Uporabnik Toshl Pro lahko upravlja z več proračuni hkrati in podatke izvaža v obliki datotek PDF, Excel in Google Docs. Na voljo za: Android, iOS, Windows Phone, Symbian.

Fitocracy Pametni telefon ali tablico lahko hitro z ustrezno aplikacijo spremenimo v privatnega osebnega trenerja, ki prevzame nadzor nad telesno aktivnostjo, prehrano in s tem poskrbi za izboljšanje splošnega počutja. Po navadi sicer nadzor prav tako hitro izgubi, kakor ga prevzame, ampak … to je druga zgodba . Aplikacije, ki uporabniku pametne mobilne naprave povedo, koliko je pretekel, prevozil, koliko je (bi naj) pojedel in kako hitro teče, kolesari, mu bije srce, so največkrat prenesene in najpogosteje uporabljane aplikacije s servisov Google Play (Android) in App Store (iOS). Ker je beleženje športnih dejavnosti in vnosa prehrane z njimi lažje kot kadarkoli prej, so številni strokovnjaki s področij medicine športa in prehrane prepričani, da so le te aplikacije mnoge telesno neaktiv-

informatika

ne posameznike pritegnile k spremembi načina življenja, posledično pa so spremenili tudi slabe prehranjevalne navade.

Obstajajo pa možnosti – aplikacije, da

Primarno poslanstvo aplikacije in pripadajočega spletnega portala Fitocracy je predvsem spremljanje napredka pri treningu z utežmi, a ponuja veliko več kot le to. Pri Fitocracy menijo, da je spremljanje treninga lahko tudi zabavno, zato aplikacija ponuja številne mini igre, ki se odlično dopolnjujejo z opravljenimi treningi z utežmi – zbirajo se točke, odklepajo dosežki, igrajo domišljijski boji s sovražniki – lenobnimi zmaji …

varčuje namesto nas. Eno boljših tovrstnih

Uporabniki Fitocracy se preko lastnega družbenega omrežja povezujejo v veliko skupnost, ki med sabo delijo znanje, izkušnje in motivacijo.

baterije in tudi skrajšati čas polnjenja.

Revija Men's Health je Fitocracy izbrala za fitness aplikacijo leta 2014, za najbolj priljubljeno spletno stran in aplikacijo na področju športa in zdravega načina življenja pa so jo v preteklosti označili tudi portali, kot so Mashable, Tech Crunch, CNN, Lifehacker in The New York Times. Na voljo za: Android, iOS.

Battery Doctor Večina uporabnikov, če ne vsi, pametnih telefonov si želi maximalno avtonomijo baterije njihove mobilne naprave. Ker zaenkrat še nič ne kaže, da bi v prihodnje baterije modernih telefonov zdržale z enim polnjenjem več kot dva dni (upoštevajoč neko normalno, povprečno uporabo naprave), se pač moramo uporabniki glede tega znajti vsak po svoje.

naprava z električno energijo oz. baterijo orodij je Battery Doctor. Aplikacija Battery Doctor, ki je bila prenesena že na več kot 100 milijonov naprav z Androidom in 50 milijonov iPhonov in iPadov ponuja uporabniku marsikaj. Dejansko gre za pomočnika, ki pomaga zmanjšati porabo Funkcija, ki najprej pade v oči, je pokazatelj stanja baterije v odstotkih ali z grafičnim prikazom in predvidenega časa delovanja naprave do popolne izpraznitve. Battery Doctor uporabniku tudi pokaže, katere aplikacije najbolj obremenjujejo baterijo ter mu ponudi orodja, s katerimi lahko podaljša njeno življenjsko dobo; onemogočanje in zapiranje aplikacij, ki se jih trenutno ne uporablja, a še vedno delujejo v ozadju, s samo enim klikom, hitre bližnjice do vklopa ali izklopa povezav LTE, Wi-Fi, Bluetooth, različni stadiji polnjenja: hitro (takrat, ko je baterija že zelo prazna), zmerno in vzdrževalno (takrat, ko je baterija polna, Battery Doctor skozi kabel spušča ravno toliko elektrike, kot jo naprava potrebuje za delovanje in baterijo ohranja na 100 odstotkih napolnjenosti), … Na voljo za: Android, iOS.

POSLOVNO SREČANJE V INGOLSTADTU Ob robu sejma MIBA v Ingolstadtu smo Pomurska gospodarska zbornica, RRA Mura in Mestna občina Murska Sobota skupaj organizirali poslovno srečanje pomurskih in tamkajšnjih gospodarstvenikov, med njimi sta se predstavili tudi naši podjetji POMGRAD in MAROF. Srečanja, ki ga je z nemške strani podprla bavarska industrijska in trgovinska zbornica (Industrie- und Handelskammer), se je udeležilo 18 pomurskih podjetnikov s področja gradbeništva, elektro in kovinsko-predelovalne industrije, s področja kulinarike in vinarstva ter turizma. Srečanja se je udeležil tudi generalni konzul Republike Slovenije v Münchnu Jožef Keček, ki je predstavil prednosti gospodarskega sodelovanja s Slovenijo ter Majda Rozina Dolenc, direktorica slovenske turistične organizacije v Münchnu.

INTERNA REVIJA junij–avgust 2015

Po predstavitvenem delu je sledilo mreženje in individualni razgovori med nemškimi in slovenskimi podjetji, ki se je zaključilo s kulinarično predstavitvijo Pomurja, ki so jo pripravila podjetja.

naši nasveti

ZDRAVE RASTLINE Tako kot ljudje tudi rastline potrebujejo dober imunski sistem, kar pomeni, da so potem odpornejše na bolezni in škodljivce. Večkrat je opaziti, da se tako uši kot plesni ali druge bolezni lotijo tistih rastlin, ki so že na oko slabotnejše. Zato moramo skrbeti za dvig njihove odpornosti, poleg zagotavljanja rodovitnih tal tudi s pripravki, ki vsebujejo huminske kisline in druge mikroelemente, ki jih v tleh primanjkuje, torej rastlinam izboljšajo imunski sistem (kot na primer ameriški slamnik pri ljudeh). Sama imam najrajši pripravek Algoplasmin, pripravek iz vitaliziranih rdečih morskih alg in sedimentnih mineralov (tudi po analogiji, da so alge dobre za ljudi). Letos opažam, da imamo trenutno največ težav s polži, kot standardno pa bomo imeli težave s plesnijo na paradižniku, predvsem pri paradižniku, ki raste na prostem.

Polži Polži imajo radi mlade poganjke in sočne rastline, ki vsebujejo veliko vode. Najraje imajo solato, jagode in kapusnice. Zadnja leta pa opažam, da so vedno manj izbirčni, saj se z veseljem spravijo tudi na bučke, kumare oz. na skoraj vsako listnato zelenjavo, ki se znajde na njihovi poti. Najučinkovitejši način borbe proti polžem je vsekakor sprehod po vrtu v zgodnjih jutranjih urah z ostrim orodjem, s katerim jih učinkovito pobijemo. Čeprav se sliši krvoločno, pa je to vseeno humanejši način, kot stari recepti o pobiranju polžev in potem njihovo utapljanje oz. soljenje, kar pomeni počasnejšo in bolj bolečo smrt.

V naravnem vrtu lahko vlogo ubijalca prepustimo ježkom, kačam, krastačam, kuščarjem, rovkam, pticam in racam (indijske tekačice). Lahko namestimo fizične pregrade, kot so bakreni trakovi ali žice, saj bo polže ob dotiku stresla elektrika. Okoli rastlin nasujemo material, preko katerega polži s težavo pridejo, kot je žagovina, jajčne lupine, kamena moka, kavna usedlina, pesek ali otrobi. Nasutje mora biti debelo vsaj nekaj centimetrov in široko vsaj 10 cm. Lahko uporabimo tudi zastirko iz bezga, praprota, vratiča, rmana, preslice ali kleka, saj so to rastline, ki polžem smrdijo. Ob robove gred lahko zasadimo tudi belo gorjušico, kapucinke, črniko, glavinec, gozmejo, grobelnik ali pa posadimo okvir iz čebule in česna.

Plesen na paradižniku

Najprej paradižniku odstranimo vse liste na spodnjem delu rastline, odstranimo tudi vse zalistnike, pa tudi okužene liste. Na spletu sem zasledila še eno naravno škropivo, katero se mi zdi, da bi res moralo delovati, kajti eterično olje cimeta deluje protivirusno, protibakterijsko, fungicidno in insekticidno, baje odganja tudi polže. Soda bikarbona deluje kot fungicid, tudi protibakterijsko. Neemovo olje je znano kot zdravilec tisočerih bolezni. V 5 litrov vode (najbolje deževnice) raztopimo 20 g sode bikarbone. Dodamo žličko neemovega olja in 1 žlico olivnega olja, v katero smo predhodno vmešali 15 kapljic eteričnega olja cimeta (skorja). Dodamo še 1 žlico doma narejenega tekoče mila. Dobro pretresemo. Škropimo proti večeru, ko sonce zaide. Postopka pa ne smemo ponavljati preveč pogosto. Želim vam veliko veselja in uspehov na lastnem vrtu.

Saša Štraus, direktorica Pan-nutri, kmetijsko živilskega tehnološkega centra, d. o. o., je v službi odgovorna za razpise in nove projekte, ki se dotikajo trajnostnega kmetijstva, iz katerega je doktorirala, v prostem času pa se ukvarja z ekološkim kmetovanjem.

INTERNA REVIJA junij–avgust 2015

zabava

SUDOKU V mrežo 3 x 3 kvadratov, od katerih vsak vsebuje 3 x 3 polja, umeščamo številke od 1 do 9 z naslednjimi omejitvami: • v vsaki vrstici (9 polj) je vsaka številka vpisana le enkrat; • v vsakem stolpcu (9 polj) je vsaka številka vpisana le enkrat; • v vsakem kvadratku s 3 x 3 polji je vsaka številka vpisana le enkrat. Obilo zabave ob reševanju.

IGRIVI SUDOKU

LAHKI SUDOKU

3 7

2 4

3 2

6 6

1 5

7 7

6 2

5 8

TEŽJI SUDOKU

5 7

8 7

6 6

9 8

1 9

7 8

9 5

3 2

5 2

vici SMS SPOROČILO

SEVERNA MEDVEDA V SAHARI

DOBER ŠEF

GOSTILNA PRI ŠEFU

Žena piše SMS: »Dragi, v službi je

Uslužbenec vpraša šefa:

Gorenjec pride v gostilno pri šefu

gužva, pridem komaj okoli šestih.

Po Sahari se sprehajata dva se-

»Šefe, ali lahko grem danes prej

in stopi do glavnega natakarja:

Pojdi v vrtec po Jančija in skuhaj

verna medveda. In pripomni prvi

domov, pomagat moram ženi

»Tu imate 1 euro!«.

večerjo.«

drugemu: »Tule je morala biti pa

okrog dela po hiši?«

resna poledica, da so tako močno

»Ne!«

posipali.«

»Hvala šefe, vedel sem, da se na

Gorenjec: »Ne. Zvečer pridem z

vas lahko zanesem.«

žensko, rekel vam bom za mizo,

In čez eno uro: »Da ne pozabim, zjutraj sem ruknila avto.« Čez 5 sekund dobi SMS: »Kako, koliko, kje????« Ona: »Šalim se, samo sem hotela preveriti, ali si dobil prejšnje sporočilo.«

ZADETEK NA LOTU V šoli pišejo spis 'Kaj bi naredil, če bi imel milijardo Eurov'. Janezek odda prazen list, učiteljica vpraša: »Janezek, zakaj nisi naredil nič?« »Ker če bi imel milijardo Eurov, bi delal točno to.”

INTERNA REVIJA junij–avgust 2015

Natakar: »Ali želite rezervacijo?«

vi pa recite, da je vse na žalost

PANIKA

zasedeno.«

Stoji skupina otrok pred cerkvijo in gleda par, ki se je pravkar poročil. »Glej zdaj paniko!« reče eden od mulcev, steče do ženina in reče: »Žiiivjooo ati!«

jubilej

Jubilanti 10 let

Milena Berden

10 let

Kristjan Gomboc

Panvita MIR d. d.

SGP Pomgrad ABI d. o. o . – v likvidaciji

Panvita Agromerkur d. o. o.

SGP Pomgrad d. d.

Panvita MIR d. d.

SGP Pomgrad d. d.

Panvita MIR d. d.

MURA – VGP d. d.

Mihael Hari

Tone Kristl

Aziz Redžić

Karla Lobnik

Darinka Rožman

Tomaž Matek

Petra Sukič

Stanislav Sedonja

Darko Šiftar

20 let

Panvita Kmetijstvo d. o. o.

SGP Pomgrad d. d.

Panvita Kmetijstvo d. o. o.

20 let

Vladimir Štefanec

Panvita Agromerkur d. o. o.

SGP Pomgrad ABI d. o. o . – v likvidaciji

Karel Kuhar Janez Virag

SGP Pomgrad d. d.

Andrej Vöröš

30 let

Panvita d. d.

Boštjan Žagar

Bela Gaber

Panvita MIR d. d.

SGP Pomgrad d. d.

30 let

Jožef Jug

SGP Pomgrad d. d.

Slavko Ošlaj

Jurij Bertalanič

SGP Pomgrad d. d.

Panvita Agromerkur d. o. o.

Darinka Cmor Panvita d. d.

Etelka Kovač

Panvita Agromerkur d. o. o.

Srečko Močnik

Panvita Agromerkur d. o. o.

Nada Špoljarič

Panvita Agromerkur d. o. o.

Boris Traven

- 10 %

Panvita MIR d. d.

40 let Štefan Kovač

Panvita Posestvo Motvarjevci d. o. o.

Janko Rantaša Panvita MIR d. d.

INTERNA REVIJA junij–avgust 2015

- 20 % - 10 %

Na wellness in zdravstvene storitve.

Rok vnovčitve: do 31.8.2015

Akcijske ponudbe izključene.

Rok vnovčitve: Na nakup cele torte v do 31.8.2015 slaščičarni Cafe Praline. Ob nakupu paketa (2 kosa) Prekmurske gibanice v slaščičarni Cafe Praline.

Na vse sladice v slaščičarni Cafe Praline.

Rok vnovčitve: do 31.8.2015