Naš krog by Skupina Panvita

INTERNA REVIJA september–november 2014

AVE novosti

Baška 2014

Največji AVE piknik

Letos pa zalivalka počiva

INTERVJUJI LUKA PIRHER Panvita MIR d. d.

BRIGITA KARBA BAKAN

SGP Pomgrad d. d.

DANIJELA MARKOČ

SGP Pomgrad d. d.

BORIS KAMIN GH Holding d. d.

MATEJ LUKAČ Komunika d. o. o.

GRADIMIR SAVIČ Panvita d. d.

kolofon

Izdajatelj Panvita, d. d.

Vsebinsko kazalo

Lendavska 5, Rakičan 9000 Murska Sobota

Kolumna | Andreas Curt Winnen

Novice | Skupina Panvita

Simona Petek Čerpnjak

Gradimo | SGP Pomgrad

Uredniški odbor

Novice | Regal GH

Intervjuji

Fotoreportaža | Baška 2014

In memoriam | Andreja Banko

Novice | Podelitev nagrad Finger Lakes New York v Ljubljani

Poudarki iz kroga znanja | Od predsednika vlade do mrliča ...

1.800 izvodov

Fotoreportaža | Največji AVE piknik

Vprašanja, predlogi in pripombe

Informatika | … saj Panvitinih mesnih izdelkov tudi kar tako ne vzamemo ...

simona.petek@panvita.si

Naši nasveti | Letos pa zalivalka počiva

Zabava | Sudoku in vici

Jubilanti

tel: 02 530 36 10 fax: 02 530 36 32

Odgovorna urednica

Dušan Banfi Helena Čirič Dean Donko Boštjan Donša Matej Fišer Dominik Ketiš Urša Koplan Peter Polanič Kristian Ravnič Alenka Samec Radonjić Aleš Zver

Naklada

kolumna

Močni smo le KOT EKIPA! Ponosen sem, da sem lahko postal del skupine »Našega kroga« kot direktor podjetja Regal GH. V veselje mi je bilo potovati po Sloveniji in spoznati vse zaposlene ter si ogledati vse naše prodajalne.

Slovenijo sem dodobra spoznal šele pred kratkim in moram

Slovenijo sem dodobra spoznal šele pred kratkim in moram priznati – navdušila me je! Vse od visokogorja, Jadranske oz. slovenske obale, Krasa in Panonske nižine državo preveva izrazita zelena barva, ki ljudi navdaja z vitalnostjo in s pozitivno energijo.

prednosti, postanemo še močnejši.

priznati – navdušila me je! Vse od visokogorja, Jadranske oz. slovenske obale, Krasa in Panonske nižine državo preveva izrazita zelena barva, ki ljudi navdaja z vitalnostjo in s pozitivno energijo. Skupek situacij mi je omogočil, da sem v to čudovito državo prišel iz poslovnih razlogov, to vitalnost in pozitivno energijo pa bi rad skupaj s kolektivom le še okrepil. Prepričan sem, da lahko kot homogena ekipa, v kateri se lahko brezpogojno zanesemo drug na drugega ter pri drugemu iščemo in spodbujamo le njegove Trenutno se borimo tako s posledicami krize v Ukrajini in na Bližnjem Vzhodu, ki so občutno spremenile nakupovalne navade, kot tudi z novimi pogoji na hrvaški meji, ki pa na srečo ni več zunanja meja EU. Najpomembnejši člen podjetja so naše prodajalke in prodajalci, ki strankam vsakodnevno nudijo prijazno, prijetno in kompetentno okolje, v katerega se te rade vračajo. Vendar pa je potrebno pripomniti, da je lahko prodajno osebje uspešno le takrat, ko ima zagotovljene optimalne pogoje za prodajo, zato jim nudimo najboljše možnosti za izobraževanje in ekskluzivne izdelke, po katerih kupci povprašujejo. Glede slednjega imamo veliko srečo, saj imamo v ponudbi predvsem izdelke, ki so namenjeni razvajanju sebe in drugih – to pa ljudje vedno znova radi počnemo. Da bi še bolj okrepili timski duh, je organizacija podjetja trenutno v fazi preoblikovanja. Spremembe bodo pozitivno vplivale na zaposlene ter vzpodbujale samostojno odločanje in odgovornost posameznika znotraj »pravil igre«. V sklopu teh sprememb so osrednjega pomena transparentna in sprotna komunikacija ter odprta in poštena kritika ter pohvala. Moje vodilo je: ne šteje posameznik, temveč celoten kolektiv. Vsak od nas je lahko le tako uspešen, kot mu to omogočajo ostali v podjetju. Radi bi dosegli, da bomo še bolj ponosni na to, da smo člani kolektiva Regal GH in del ekipe 8 podjetij, ki so zastopana v reviji Naš krog. Močni smo le kot ekipa! Andreas Curt Winnen

INTERNA REVIJA september–november 2014

novice

AVE NOVOSTI Ker nas je poletje ves čas priganjalo, da gledamo v nebo, smo tudi v mesnem delu skupine že zelo hitro začutili, da bo jesen hitro pred vrati. Jesenske novosti, ki so pripravljene, imajo skupni imenovalec, da se kuharija seli iz vrta in grilla v kuhinjo. Vsebinsko je razvoj potekal v dveh smereh. Prva smer se je nanašala na tako imenovan tradicionalne izdelke, druga pa na izdelke, ki so v skladu s sodobnimi življenjskimi navadami. Tradicionalni izdelki V tako imenovanem tradicionalnem

VITA – izdelki s 25 % manj soli

delu smo se osredotočili na zaseke,

Panvita MIR se je priključila iniciativi,

ki jih v mesariji že dolgo pripravljamo,

katere cilj je zmanjševanje vsebnosti

vendar smo jih tokrat oblikovno po-

soli v prehrambnih izdelkih. Poleg

sodobili in priredili uporabo v domači

dejstva, da smo že pred leti iz celot-

kuhinji. V mislih smo imeli predvsem

ne proizvodnje izključili sestavine, ki

potrošnika, ki lahko kupi več izdelkov v

povzročajo alergije (razen pri izdelkih

manjši embalaži, a hkrati več raznovr-

s sirom zaradi mlečnih beljako-

stnih. Zasedenost domačega hladil-

vin), smo tokrat pripravili program

nika je vsekakor tema, na katero je

izdelkov, ki imajo 25 % manj soli od

potrebno najti odgovor, saj se velikok-

tako imenovanih generičnih izdelkov.

rat zgodi, da izdelki, ki jih nakupimo,

Program so poimenovali VITA. Gre

zavzamejo v hladilniku preveč prosto-

za izdelke, ki se uporabljajo vsak

ra. Tokrat smo se odločili, da uvedemo

dan. Tako boste v programu z manj

nov tip embalaže za namaze, in sicer

soli lahko posegali po PIŠČANČJIH

lonček. V lončku boste tokrat našli ZA-

HRENOVKAH, ŠUNKI IN PIŠČANČJIH

SEKE V TREH OKUSIH, KLASIČNO, S ČE-

PRSIH. Tudi paleto teh izdelkov bomo

BULO IN ČESNOM. Lonček je uporaben

v prihodnosti še razširili predvsem

tudi če izdelka ne porabite naenkrat,

v smeri različnih prodajnih oblik

ampak ga lahko ponovno zaprete z

(majhna pakiranja, narezani izdelki,

zaščitnim pokrovčkom. Paleta izdelkov

izdelki za delikateso …) in raznovr-

v lončku se bo vsekakor širila tudi v

stnosti izdelkov.

prihodnje, saj se bodo v lončku pojavile tudi paštete, mast, mast z ocvirki, ocvirki in ocvirkov namaz.

INTERNA REVIJA september–november 2014

Zgoraj navedene novosti boste lahko v jesenskem delu našli na policah vseh pomembnejših trgovskih sistemov, nekateri pa so že prisotni v naših mesnih centrih.

novice

SKUPINA PANVITA NA SEJMU AGRA 2014

NOVA

EMBALAŽA LUBENIC Skupina Panvita je tudi letos ponovno trgu ponudila edinstveno mini lubenico, na katero smo še posebej ponosni, saj smo prav mi pionirji njene proizvodnje v Sloveniji!

Tudi letos se je Skupina Panvita predstavila na 52. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA 2014, ki je potekal od 23. do 28. avgusta 2014 v Gornji Radgoni. Tokrat smo se predstavili v hali B, kjer smo obiskovalcem z veseljem predstavili Panvitine novosti na področju krmnih mešanic ter jih seznanili o pogodbenem sodelovanju na področju ozimnih žit, oljne ogrščice, povrtninarstva ... Hkrati smo se tudi letos z našimi blagovnimi znamkami v okviru kampanje

Gre za svojevrsten sadež z relativno majhnimi plodovi in izjemno tanko lupino. Rdeče meso je zelo sladko in osvežujoče, predvsem pa brez trdih črnih koščic. Vse dobre lastnosti smo letos zaokrožili še z odlično inovativno embalažo (nosilni karton), v kateri lubenico brez težav odnesete iz trgovine.

Kupujem slovensko predstavili na prostoru GZS-Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, v hali A.

PANVITA Z NOVO SUŠILNICO Panvita Kmetijstvo d.o.o. je zaključila naložbo, ki prispeva k stabilizaciji dohodkov, povečanju splošne učinkovitosti in produktivnosti dela. Posebej pomembna je nova sušilnica, kjer je bilo osem sušilnih stolpov iz leta 1978 zamenjanih z novim, prav tako pa se je izvedla zamenjava čistilne in transportne opreme. Z investicijo v rekonstrukcijo sušilnice se je bistveno zmanjšala poraba električne energije. Z zamenjavo energenta (kurilno olje je zamenjano z zemeljskim plinom) se je povečala tudi energetska učinkovitost in zmanjšali so se negativni vplivi na okolje. Druga velika pridobitev je robotska paletizacija. Ta je zaokrožitev ovrečevalne linije, ki je bila inštalirana leta 2007, celotna naložba pa prispeva k večji avtomatizaciji dela pri pakiranju, optimalni pripravi izdelkov za trg in izboljša delovne pogoje zaposlenih.

Na voljo so vam v trgovskih sistemih po celotni Sloveniji. Želimo vam obilo vitaminskih užitkov z našimi mini lubenicami!

Celotna vrednost naložbe je znašala cca. 1,5 milijona evrov, od katerih je 30 % prispeval Evropski sklad za razvoj podeželja.

INTERNA REVIJA september–november 2014

gradimo

GRADIMO NAJVEČJA NAMAKALNA SISTEMA V SLOVENIJI Pomgrad na Panvitinih poljih v okolici Rakičana ter med Nemščakom in Beltinci gradi dva največja namakalna sistema v Sloveniji Glede na dejstvo, da suša je v zad-

Mitje Vogrinca, je izgradnja nama-

njih 40 letih kar 30-krat prizadela

kalnega sistema razdeljena na dva

kmetijstvo, so se v skupini Panvita z

sklopa. »Tako je namakalni sistem

namenom povečanja konkurenčnosti,

Nemščak predviden za namakalno

zmanjšanja odvisnosti od vremenskih

območje cca. 300 ha kmetijskih povr-

razmer ter zagotavljanja kakovostne

šin, med tem ko je namakalni sistem

lokalno pridelano hrane, odločili za

Rakičan predviden za namakalno

vzpostavitev sistema namakanja.

območje velikosti cca. 460 ha. Sistema

Tako so že junija na Panvitinih poljih

se bosta napajala z vodo iz gramozni-

v okolici Rakičana in med Nemšča-

ce ob Bakovski cesti v Murski Soboti in

kom ter Beltinci zabrneli Pomgradovi

iz štirih vodnjakov ter prek podtalnice,

gradbeni stroji in začeli graditi dva

povezanih z reko Muro pri Nemščaku.«

doslej največja namakalna sistema v

»Glede na to, da dela na projektu,

Sloveniji, v skupni dolžini 34 km. obratovanje je bil 16 mesecev, sedaj sledi enoletno poskusno obratovanje.

vrednem cca. 5,4 milijonov evrov, potekajo nemoteno, naj bi projekt izgradnje namakalnih sistemov zaključili

Po besedah vodje projekta izgradnje

v pogodbenem roku, to je do pozne

namakalnih sistemov pri Pomgradu,

jeseni letos,« je še povedal Vogrinec.

SKUPINA POMGRAD GRADI NA HRVAŠKEM

Skupina Pomgrad v Zlatar Bistrici na Hrvaškem gradi proizvodni objekt, za enega izmed vodilnih svetovnih proizvajalcev in predelovalcev usnjenih izdelkov avstrijsko podjetje BOXMARK. Potem ko smo v skupini Pomgrad uspešno zaključili večmilijonski projekt izgradnje Boxmarkovega poslovno industrijskega objekta v Kidričevem, nam je Boxmark zaupal tudi izgradnjo novega industrijskega objekta v Zlatar Bistrici na Hrvaškem. Nova proizvodna hala bo namenjena za krojenje, skeniranje, skladiščenje in zaključno

INTERNA REVIJA september–november 2014

gradimo obdelavo usnja, locirana pa je med dvema že obstoječima halama v Boxmarkovem obratu v Zlatar Bistrici. Proizvodni objekt se razprostira na površini 2.200 m² v pritličju in 90 m² v 1. nadstropju, sama višina objekta pa znaša 10,30 m. Osnovo objekta predstavlja montažna armirano-betonska konstrukcija, ki je sestavljena iz stebrov, nosilcev in fasad. Za izvedbo gradbenih del in betonsko ploščo je bilo porabljeno 1.250 m³ betona in 81.500 kg železa. Montažna konstrukcija pa je vsebovala 400 m³ betona in 66.500 kg železa, je povedal vodja gradbišča, Mitja Vogrinec. Po Vogrinčevih besedah je projekt izgradnje proizvodne hale v zaključni fazi, objekt vreden 0,57 milijona evrov pa naj bi bil predan investitorju v uporabo v mesecu septembru.

OTROCI V SVETEM TOMAŽU s septembrom V NOV SODOBEN VRTEC v okviru projekta izgradnje novega štiri oddelčnega otroškega vrtca kapacitete 22 otrok na oddelek s skupno neto površino 630 m², urejena tudi zunanja igrišča 1200 m², kakor tudi vsa ostala pripadajoča infrastruktura (elektrika, telefon, fekalna in meteorna kanalizacija, urejene so bile tudi površine parkirišč in dovozna cesta v skupni površini 1000 m² ter požarni nadzemni hidrant). Vrtec se bo ogreval na lesno biomaso, samo poraba energije za ogrevanje pa znaša manj kot 25 kWh/(m2a). Kovač je izpostavil tudi širše koristi investicije, ki jih bo imel vrtec na lokalno okolje, le te segajo od izboljšane vzgojnoizobraževalna infrastrukture zaradi novih in urejenih povečanih prostorov, izboljšani kvaliteti vzgojno-izobraževalnega procesa

V občini Sveti Tomaž smo uspešno zaključili gradnjo energijsko varčnega otroškega vrtca za 88 otrok INTERNA REVIJA september–november 2014

Izgradnja nizko-energijskega otroškega vrtca v Občini Sveti Tomaž, v vrednosti 0,9 milijona evrov, predstavlja eno izmed največjih investicij v sicer kratki zgodovini ene izmed najmanjših in najmlajših občin

predšolske mladine ter nenazadnje tudi povečanih možnosti ohranitve poseljenosti lokalnega okolja na že tako demografsko ogroženem področju občine Sveti Tomaž.

v Sloveniji. Kratek opis projekta nam je podal vodja gradbišča Jože Kovač, ki pravi, da so bila

novice

RAZŠIRITEV TRAVEL FREE SHOPA Radelj Že v začetku leta 2012, ko smo prevzeli poslovanje do tedaj delujoče prodajalne Radelj Pass Shop na mejnem prehodu Radelj, smo v tej lokaciji videli velik poslovni potencial. V letošnjem juliju smo izkoristili dodatne prostore, ki so nam bili na voljo in tako je Travel Free shop Radelj zaživel v novi podobi. Shop smo s prvotnih 30 m² razširili na 144 m², na katerih ponujamo visokokakovostne izdelke vrhunskih blagovnih znamk po izjemno privlačnih cenah. Z razširitvijo smo močno obogatili ponudbo kozmetike in parfumerije (po novem ponujamo tudi blagovne znamke L'Occitane, The Body Shop, Rituals, Dior, Lancôme ...), sladkarij in alkoholnih pijač ter dodali tudi nove kategorije izdelkov, ki jih prej nismo imeli. Tako lahko najdete tudi privlačen izbor sončnih očal (Rayban, Polaroid), ročnih ur (Fossil, Ice Watch, Guess) in igrač. Z razširjeno ponudbo želimo okoliškim prebivalcem s slovenske in avstrijske smeri omogočiti čudovito nakupovalno izkušnjo.

NOV ADRIA KATALOG S 1. septembrom je prišel v veljavo nov Adria katalog, katerega izdelki so na voljo na vseh letih Adrie Airways izven EU, netrošarinske izdelke pa nudimo tudi na t. i. čarter letih znotraj EU. Letošnji katalog smo konceptualno in dimenzijsko spremenili in ga odeli v bolj moderno verzijo. Na 52 straneh lahko potniki izbirajo med vrhunskimi izdelki parfumerije in kozmetike, modnih dodatkov, sladkarij, alkoholnih pijač, poseben del pa je namenjen tudi spominkom znamke Adria in raznovrstnim slovenskim proizvajalcem. Po novem bo katalog izhajal dvakrat letno, najnovejšo različico pa lahko prelistate tudi na naši spletni strani www.duty-free.si. September 2014 - Marec 2015 / September 2014 - March 2015

NOVA DIŠAVA

HUGO BOSS – BOSS MA VIE!

Letošnje poletje je na police Travel free shopov prišla nova dišava Hugo Boss Ma Vie. Navdih za dišavo so odkrili v ženski neodvisnega duha. Najbolj očarljiva je, ko za trenutek postoji in se preda preprostim stvarem v življenju, saj takrat izžareva ženstvenost in samozavest. Svež, prizanesljiv in izpolnjujoč vonj, ki so ga ustvarili okoli cvetov kaktusa, vas zapeljivo mami, da si vzamete čas in življenje užijete s polno žlico. Obraz dišave je priznana hollywoodska igralka Gwenthy Paltrow.

JESENSKE KOLEKCIJE

S.OLIVER in DESIGUAL

Sonce se skriva, vedno hladneje postaja, zato je pravi čas za obnovo toplejše garderobe z novimi jesenskimi kolekcijami. V Travel Free shopih lahko na policah že pobrskate nove kolekcije, kot sledi: • Travel Free Shopa Gornja Radgona in Starod: nova jesenska kolekcija S.Oliver (moška, ženska in otroška) in Desigual (ženska in otroška) • Travel Free shopi Vič, Dravograd in Petišovci: nova jesenska kolekcija S.Oliver (moška, ženska in otroška) • Travel Free shop Metlika: nova ženska in moška jesenska kolekcija S.Oliver • Travel free shop Gruškovje (Stanošina): nova moška jesenska kolekcija S.Oliver

INTERNA REVIJA september–november 2014

Vse to in še več vas pričakuje v Travel free shopih.

Vljudno vabljeni!

intervju Luka PIRHER Panvita MIR d. d.

4. Nam lahko poveste kakšno anekdota iz življenja oz. službe?

Brigita KARBA BAKAN SGP Pomgrad d. d.

Prične se z dobrim zajtrkom, včasih še z jutranjo telovadbo, nato pa se nadaljuje zelo

Teh trenutkov je bilo toliko, da bi težko katerega posebej izpostavil.

dinamično in pestro na delov-

5. Kaj vas spravi v dobro voljo?

sestanki, pogajanja s podizvajalci

Dobro opravljeno delo, zado-

nje zadolžitev znotraj oddelka,

voljstvo s sodelavci in seveda

usklajevanja z ostalimi službami,

druženje s prijatelji.

korespondenca tudi s tujimi

nem mestu. Tu so vsakodnevni in z dobavitelji, porazdeljeva-

trgi, …

6. S čim se ukvarjate v prostem času?

Pogosto se delovni čas zavleče krepko čez uradni delovni čas.

Rad se ukvarjam z različnimi športi, kot so tenis, odbojka, pozi-

1. Kaj ste želeli postati kot otrok?

mi rad smučam, poleti pa kajtam in vejkam.

Kot otroku je bil zame sanjski

7. Kako preživljate dopust?

poklic mojega strica, veterinar.

Dopuste rad preživljam aktivno,

2. Vaši začetki na Panviti?

morju.

V Panviti Mir d. d. sem zaposlen nekaj manj kot 11 let. Začel sem kot pomočnik poslovodje v mesnem centru Murska Sobota, po dobrih 2 letih sem postal komercialist, to funkcijo sem opravljal 2 leti, nato sem prevzel funkcijo vodje pospeševalne službe, v začetku leta 2011 sem postal vodja prodaje za piščančje meso, v letošnjem letu sem še prevzel mesto produktnega vodje za program hrenovk in vodje ključnih kupcev za trgovski sistem Spar.

pozimi na snegu, poleti pa na

8. Katere vrednote cenite? Poštenost, samoiniciativnost, iskrenost, spoštovanje, iznajdljivost, mislim, da so te vrednote ključnega pomena za doseganje ciljev in dobrih medsebojnih odnosov.

9. S čim se radi pohvalite oz. na kaj ste ponosni? Predvsem sem ponosen na to, da

4. Nam lahko poveste kakšno anekdota iz življeIlustratorka, kot Jelka Reichman. nja oz. službe? 1. Kaj ste želeli postati kot otrok?

2. Vaši začetki na SGP Pomgradu?

v spominu iz samega začetka na Pomgradu: Moj prvi šef mi je na

Segajo v leto 1998; bili so polni

moje začudenje nad načinom ko-

izzivov, saj sem iz negradbene

municiranja nekaterih, s širokim

branže prišla v gradbeno, iz

nasmehom na obrazu, dejal: »Ja,

prodaje v nabavo. Začela sem kot

na gradbeniške prijeme pa se boš

vodja nabave, kasneje pa sem

morala privaditi.«

prevzela še vodenje kooperant-

se mi skozi življenje uresničujejo

skega oddelka.

skoraj vsi zastavljeni cilji.

3. Kako poteka vaš običajni delovni dan?

10. Vaše sanje/cilji za prihodnost?

Ena iz službe mi je ostala močno

5. Kaj vas spravi v dobro voljo?

3. Kako poteka vaš običajni Upam, da bo tako tudi v prihoddelovni dan? nje  Zaradi zelo raznolikega dela dne. Vsakodnevno sem v stiku

11. Imate kakšen nasvet za sodelavce?

s kupci v koordinaciji z našima

Življenje postane težko, če

proizvodnjama in drugimi tržniki

jemljemo delo kot muko in ne kot

v podjetju.

užitek.

skoraj nimam »običajnega«

INTERNA REVIJA september–november 2014

intervju

“

Lepa beseda, lepo mesto najde.

”

Danijela MARKOČ SGP Pomgrad d. d.

Ljudje s pozitivno energijo, … pogosto pa že malenkosti, kot npr.

“

topli sončni žarki, dober komad na radiu, pogled na artičoke, ki so zrasle na domačem vrtu, …

Sicer pa je lepo opazovati tudi naravo

6. S čim se ukvarjate v prostem času?

zjutraj; najlepše je, ko se peljem, v daljavi pred mano pa vidim sončni vzhod. Tudi tako

Ogledam si dober film ali kako članke, telovadim, zadnje časa

kak sončni žarek ...

tudi tečem; še posebej pa takrat, ko imam več časa, preurejam po hiši: obesim novo sliko, zamenjam okrasne blazine z novimi, postavim kako lepo dekoracijo, …

7. Kako preživljate dopust? Zdaj že kar nekaj let s poležavanjem pod borovci z dobro knjigo v roki v Južni Dalmaciji.

8. Katere vrednote cenite? Odkritost, poštenost, zanesljivost, odločnost, spoštovanje, marljivost, …

9. S čim se radi pohvalite oz. na kaj ste ponosni? Raje vidim, da me pohvalijo drugi … Ponosna sem na vse, kar mi je uspelo v življenju, še posebej na hčerki Kajo in Zalo.

10. Vaše sanje/cilji za prihodnost?

”

je lahko dan lepši, če že zjutraj nate posije

dobro oddajo, preberem zanimive

1. Kaj ste želeli postati kot otrok? Kot otrok in vse do konca osnovne šole sem se imela željo izobraževati v medicinskem poklicu; pa tudi slovenski jezik in književnost sta mi bila zelo pri srcu, saj sem sodelovala pri številnih natečajih v šoli, tako da sem razmišljala tudi nekaj v tej smeri ... No, na prigovarjanje

tje, vendar sem zdaj že drugo leto

daljša, okrog pol ure, zato se tudi

spet tukaj na lokaciji Bakovska,

odpravim malo prej od doma,

saj se je zaradi uvedbe novega

kajti nikoli ne veš, kaj vse te lah-

elektronskega sistema vnašanja

ko preseneti na cesti, še posebej

računov spremenila sama pot in

pozimi. Sicer pa je lepo opazovati

vnašanje dokumentov. Prešli smo

tudi naravo zjutraj; najlepše je, ko

na nov računalniški dokumenta-

se peljem, v daljavi pred mano pa

cijski system –SharePoint.

vidim sončni vzhod. Tudi tako je

3. Kako poteka vaš običajni delovni dan?

lahko dan lepši, če že zjutraj nate posije kak sončni žarek ... Delovni čas v službi vedno prehitro teče,

Moj delovni dan se začne po peti

saj je tempo dela vedno hitrejši.

kraja in navezanosti na dom sem

uri, obvezno z veliko skodelico

Delovno mesto zahteva hitrost,

izbrala čisto drugačno pot – eko-

kave z mlekom in zajtrkom. Kava

natančnost, odgovornost, saj je

nomsko šolo v Murski Soboti.

mora biti obvezno, saj si brez di-

gradbeništvo specifična in zah-

šeče arome ne predstavljam dne-

tevna panoga. Običajno najprej

va. Sledi urejanje, včasih pa tudi

pregledam prejeto pošto, maile,

že kaj skuham. V službo, če se le

naloge in dela, ki mi jih pošljejo

da, pridem okrog sedmih, čeprav

v dokumentacijski sistem vodje

se naš delovnik začne ob pol

gradbišč; bodisi da se kak račun

osmih. Ker prihajam iz Goričkega,

ali situacija zavrne, spremeni

je tudi moja pot v službo malo

stroškovno mesto ali nosilec ...

domačih in oddaljenosti mojega

2. Vaši začetki na SGP Pomgradu? Na Pomgradu sem od začetka leta 2007. Takrat se mi je ponudila priložnost, da sem zamenjala sodelavko, ki je odšla na porodniški dopust. Opravljala sem delo likvidatorja/knjigovodja,

Sanje naj ostanejo skrivnost.

kar z veseljem počnem še danes.

Eden izmed ciljev pa je prav

Prej smo bili v računovodstvu v

gotovo ostati čim dlje »fit« tako

razširjeni sestavi, vsi v eni pisarni,

telesno kot mentalno.

ločeni s predelnimi stenami; zdaj smo drugače razporejeni. Kot

11. Imate kakšen nasvet za sodelavce? Kako že pravi star pregovor: »Lepa beseda, lepo mesto najde.«

likvidator/knjigovodja sem začela delati za SGP Pomgrad Gradnje in na tem mestu sem tudi ostala. Bilo je polno zgodb in prigod. Vmes smo se malo preselili na lokacijo v Lipovce na Cestno podje-

INTERNA REVIJA september–november 2014

intervju

pestrem in napornem delavniku

Ker je računovodkinja Gradenj na

pa zvečer rada pogledam kak film

lokaciji v Lipovcih, sem tudi z njo

in preberem trač revijo. Za kakšno

veliko na vezi, preko maila ali te-

knjigo pa mi zmanjka časa, čeprav

lefona ... tako da je kar pestro ...

si želim, da mi malo izboljšala moj

V pritličju na upravi, kjer sem v

književni nabor ...

pisarni še z dvema sodelavkama, je več oddelkov; tu je še finančni

7. Kako preživljate dopust?

sektor, pa kadrovski, recepcija ...

Dopust s partnerjem najraje pre-

tako da se vedno kaj dogaja in

živiva na hrvaški obali. Že nekaj

pride kdo z novimi nalogami ...

let je najina priljubljena desti-

Nato dobim novo pošto, račune

nacija južna Dalmacija. Odklop,

in situacije za vnašanje. Ker je

lenarjenje, polnitev baterij, zabava,

Gradnje velika firma z veliko

predvsem pa morje, morje ...

gradbišči po vsej Sloveniji, ob delu spoznavam tudi nove lokacije, firme in večji krog ljudi. Račune nato razvrstim, nalepim kode in poskeniram. Prešli smo na novejši način vnašanja in obdelave računov, zato imamo tudi novejšo tehnologijo za boljše in hitrejše delo. Za skeniranje uporabljamo skener, ki prepozna dokumente s pomočjo nalepljenih kod in jih pripravi za nadaljnjo uporabo. Račune/situacije potem obdelam, vnesem pomembne podatke, ki so potem osnova za nadaljnje delo za likvidiranje in glavno knjigo (datum, številka računa, obdobje opravljene storitve, zaporedna številka računa, vrsta računa, opis, razkontacija davka, stroškovni nosilec in mesto, odgovorni vodja gradbišča ...). To je kar veliko podatkov, zato je pomembno, da si pri delu zbran in natančen. Baterije si napolnim potem, ko pridem domov iz službe, v mojo domačo vas, Dolnje Slaveče, na naš breg,

8. Katere vrednote cenite? Marljivost, poštenost, odkritost,

od koder imam prelep razgled in kjer me najprej pozdravi naš kuža

ljubezen in spoštovanje so ključne

Riki ter ko mojim domačim kaj

vrednote za doseganje ciljev in

dobrega skuham.

dobre medsebojne odnose s

4. Nam lahko poveste kakšno anekdoto in življenja oz. službe? Joj, teh je kar nekaj  Zelo natančno se spominjam svojega prvega delovnega dne na

sodelavci. V dobro voljo me spravi uspešen delovni dan, kakšna prigoda v

službi, dober vic mojih sodelavcev, Hvalo prepuščam drugim; kateri dobro vedo, da se potem ponosna sem nase, ko dosežem rada in od srca nasmejim, kava v

Pomgradu ... Polna pisarna žensk,

dobri družbi (doma in v službi), po-

srednjih let, iz različnih krajev

slušanje glasbe ... pa tudi kakšna

Prekmurja ...

malenkost, katere bi se mogli vsi

“Te pa pride ena (takrat še mlada)

večkrat posluževati, npr. ko te

Goričanka ... (ena je že bila, tak

kdo pokliče ali ti na mail napiše

ka sve bile potem dve) ... s čisto

kakšno nalogo, pa te v pozdrav

drugim dialektom, tak ka smo

najprej vpraša: KAK SE? 

dostikrat nucali skoraj google prevajalnik, samo ka če je un tou vse te še nej znau!!!”

5. Kaj vas spravi v dobro voljo?

6. S čim se ukvarjate v prostem času? Kot v službi sem tudi doma rada med ljudmi. Rada kuham in pečem pecivo. Skoraj ni vikenda, ko ne spečem kaj. Ni lepšega dne kot je kava s kakšnim dobrim kosom peciva; rada imam rože, vrtnarim ... V teh mesecih, sploh pa letos, ko je tako mokro leto, se rada odpravim v bližnji gozd, saj tam vedno najdem kaj, se pravi, da imam/znam že mesta, kjer raste kaj. Najrajši nabiram jurčke, lisičke, zdaj rastejo že tudi marele (dežniki). Marele so izvrstne pohane, boljše kot meso. Po

INTERNA REVIJA september–november 2014

9. S čim se radi pohvalite oz. na kaj ste ponosni?

zastavljeni cilj 

10. Vaše sanje/cilji za prihodnost? Planov in želja seveda nikoli ne zmanjka. V življenju imam seveda še veliko načrtov ... pa naj ostane skrivnost  moja tiha in največja želja :-) Seveda pa je za izpolnitev le teh potrebno predvsem zdravje in zadovoljstvo ... Upam, da se me bo to držalo, zato si še naprej želim sodelovati in biti del te uspešne zgodbe, ki mi/nam jo daje Pomgrad. Saj, če imaš službo, ki jo z veseljem opravljaš in ti hkrati pomeni tudi varnost, potem lahko imaš tudi sanje.

11. Imate kakšen nasvet za sodelavce? Ostanite zvesti svojim vrednotam, veliko se smejte, kajti to bo pomenilo, da ste zdravi in sledite cilju, ki si ga zastavite.

intervju Boris KAMIN GH Holding d. d.

3. Kako poteka vaš običajni delovni dan?

7. Kako preživljate dopust?

Zjutraj kot pri večini staršev

večino dopusta družinsko name-

najprej jutranji ritual z dvema hčerkama. Po prihodu v službo pa je, ker sem bolj nočni tip, jutranja kavica s kratko sproščujočo debato s sodelavci nujna. Potem pa je več ali manj vsak

“

Z ženo sva morska tipa, tako da nimo morju. Morje pa asociiram s potapljanjem, podvodnim ribolovom, smučanjem na vodi ter navtiko. Za piko na i pa nujno obilje morske hrane.

dan zgodba zase. Zaradi narave

8. Katere vrednote cenite?

dela se delovne operacije skoraj

Odkritosrčnost, poštenost, zane-

nikoli ne ponavljajo in tako je

sljivost – česar pa pri ljudeh na

skoraj vsak dan drugačen. Delovni

žalost ni prav veliko. Najbolj me

dan ponavadi zaključim med 17.

moti spletkarstvo in neodkritost.

in 18. uro. Po prihodu domov se dan po pravilu prehitro konča, saj

Po prihodu domov se dan po pravilu

prehitro konča, saj tudi mojim hčerkam ne

”

manjka domišljije za preživljanje prostega časa z očijem in mamico. 

1. Kaj ste želeli postati kot otrok? Od nekdaj imam zelo bujno domišljijo, tako da mi kot otroku vsekakor ni manjkalo zanimivih

tudi mojim hčerkam ne manjka domišljije za preživljanje prostega časa z očijem in mamico.

4. Nam lahko poveste kakšno anekdota iz življenja oz. službe? Anekdote … hmmm. Ob takem sproščenem in inovativnem kolektivu jih zagotovo ne zmanjka. Na tem mestu ne bi izpostavljal konkretnega dogodka. Je pa kar nekaj takih, ko ti ob podoživljanju prikradejo solze smeha na lica.

gasilec, pilot, astronavt, izumitelj 

Privatno – preživljanje »prostega« časa (ki ga je zelo malo) z mojo

2. Vaši začetki na GH Holding-u? Pred približno štirimi leti sem pre-

družino, na delovnem mestu pa uspešno zaključene odisejade.

sem osem let pridobival izkušnje

6. S čim se ukvarjate v prostem času?

in znanje na področju signalno-

Rad se sprostim s športnimi ak-

varnostnih naprav na železniški

tivnostmi, za katere mi je zadnja

infrastrukturi. GH Holding, takrat

leta primanjkovalo časa. Sedaj,

še z zelo majhnim kolektivom, mi

ko sta hčerki že bolj samostojni,

sedlal s Slovenskih železnic, kjer

Vsekakor sem ponosen na mojo družino in se rad pohvalim z dosežki otrok in njihovim odnosom do narave in živih bitij.

10. Vaše sanje/cilji za prihodnost? Povem, ko se mi uresničijo 

11. Imate kakšen nasvet za sodelavce? Ostanite taki kot ste, ker soustvarjate kolektiv, ki je sposoben

5. Kaj vas spravi v dobro voljo?

idej. Med drugim sem si želel biti

9. S čim se radi pohvalite oz. na kaj ste ponosni?

marsičesa. Od popolne profesionalnosti do sproščenosti, kadar je to potrebno. Posvetite kolikor je le možno časa sebi in svojemu zdravju, ker je tempo življenja hiter, velike obremenitve pa že bolj pravilo kot izjema.

je nudil velik izziv glede pridobiva- najdem vedno več časa tudi za nja novih delovnih izkušenj na po- kakšno popoldansko aktivnost. dročju vodenja projektov. Moram

Rad se ukvarjam z gorskim

reči, da mi motivacije ne zmanjka,

kolesarstvom, potapljanjem,

zato mi ni bilo nikoli dolgčas in mi,

podvodnim ribolovom, pozimi pa s

kot kaže, tudi še nekaj časa ne bo.

smučanjem.

INTERNA REVIJA september–november 2014

intervju Matej LUKAČ Komunika d. o. o.

načeloma do ene ure, popoldan pa si vzamem čas za sestavo po-

Gradimir SAVIČ Panvita d. d.

običajnih delovnih dni.

4. Nam lahko poveste kakšno anekdota iz življenja oz. službe?

nudb, kreiranje novih jedilnikov in dokumentacijo.

4. Nam lahko poveste kakšno anekdota iz življenja oz. službe?

Jih je (pre)veliko, da bi jih strnil v par besedah.

5. Kaj vas spravi v dobro voljo?

Teh je veliko, mislim pa, da niso za revijo.

V dobro voljo me spravlja dobra

5. Kaj vas spravi v dobro voljo?

družba.

6. S čim se ukvarjate v prostem času?

Pozitiven odnos do dela, dobra volja sodelavcev …

1. Kaj ste želeli postati kot otrok?

6. S čim se ukvarjate v prostem času?

V otroških letih batman, tam

Največ prostega časa namenim

okrog desetega leta vojak, ko pa je napočil čas za izbiro, pa sem ugotovil, da brez kuhinje ne bo šlo.

Kolikor mi dopušča čas, rad pogledam kakšno tekmo.

7. Kako preživljate dopust? Večji del dopusta preživim v rojstnem kraju.

svoji dragi.

8. Katere vrednote cenite?

7. Kako preživljate dopust? Družim se z ljudmi, katere imam

Poštenost, odkritost.

delu, ki je povezano z mojo

1. Kaj ste želeli postati kot otrok?

službo ali s kuhanjem.

Mehanik (šlosar).

prvi velik dogodek – kuhinja na

8. Katere vrednote cenite?

2. Vaši začetki na Panviti?

poletnem festivalu v Veliki Polani

Iskrenost, delavnost, prijaznost.

2. Vaši začetki na Komuniki? Začetek je bil naporen, saj sem prišel na Komuniko, ko se je delal

in sem bil dobesedno zasipan z

rad in vsaj eno uro na dan ob

V KG Rakičan sem prišel leta 1985. 18 let sem bil zaposlen kot sezonski delavec v poljedelstvu.

9. S čim se radi pohvalite oz. na kaj ste ponosni? Na dobro opravljeno delo, ki ga dnevno opravim.

10. Vaše sanje/cilji za prihodnost?

prav ta dogodek še bolj navdušil

9. S čim se radi pohvalite oz. na kaj ste ponosni?

in motiviral za nadaljnje delo, saj

Da ni stvari v življenju, katere se

3. Kako poteka vaš običajni tako, kot je do zdaj. Upam, da bo podjetje ohranilo pozitivno delovni dan?

ne bi upal lotiti.

Zjutraj po razporedu dela grem

delom … Ampak mislim, da me je

sem ugotovil, da kjer je volja, se da vse.

3. Kako poteka vaš običajni delovni dan? Začnem ob pol sedmih. Najprej je pregled kuhinje, skladišč, delovnih površin ... Sledi kava s sodelavci in ob tem kratek sestanek ter navodila za delo. Po prvi kavici sledi naročilo dobaviteljem za naslednji dan,

10. Vaše sanje/cilji za prihodnost?

naravnanost do nas delavcev.

opravljam različne delovne ope-

11. Imate kakšen nasvet za sodelavce?

racija s traktorjem in priključki, ni

Delajmo naprej tako kot do sedaj.

pripravit stroj in traktor. Ker

Moje sanje … hmmm … Delati s katerim od svetovno znanih kuharjev. Zasebno pa, da bo dojenček, ki je na poti, zdrav ter da bo v kratkem dobil bratca ali sestrico.

do desete ure, dokler se ne odpre

11. Imate kakšen nasvet za sodelavce?

restavracija. Ob desetih delo z

Kjer je volja, je uspeh in prej

ekipo v kuhinji, pokušanje ter

ali slej je trud na nek način

preverjanje kakovosti. To traja

nagrajen.

potem urejanje dokumentacije

V privatnem življenju, da bi bilo

INTERNA REVIJA september–november 2014

fotoreportaža

BAŠKA 2014 Fundacija Marof je letos že 6. organizirala letovanje v Baški za otroke zaposlenih v Skupini Panvita, skupini SGP Pomgrad, Regal GH in Komuniki. Kot že nekaj zadnjih let smo tudi letos povabili še nekaj nadarjenih otrok iz Pomurja.

Sedemdnevnega letovanja, ki je potekalo med 25. junijem in 1. julijem, se je udeležilo 107 otrok v starosti od 6 do 13 let. Otroci so bili razdeljeni v dvanajst skupin, zanje pa je skrbelo 13 strokovno usposobljenih pedagogov, vzgojiteljev in učiteljev plavanja ter pedagoški vodja. Med drugim je za naše otroke letos skrbela zdravnica Edith Sapač Žižek. Tudi letos so si otroci ogledali akvarij, šli na panoramsko vožnjo z ladjo med otoki ter na različne pohode. Domov so se vrnili polni vtisov in lepih spominov.

In memoriam

Andreja Banko (1965 – 2014) V petek, 25. julija 2014, smo se na pokopališču v Murski Soboti poslovili od naše dolgoletne sodelavke družbe Panvita MIR d. d., gospe Andreje Banko. Njeni prezgodnji odhod nas je globoko pretresel in nam pustil veliko lepih spominov. V Skupini Panvita je pustila lepši del svojega življenja. S svojimi

tehnologije in vezni člen med novo in staro generacijo pomurskih

izkušnjami pridobljenimi v času šolanja in Pomurki, na katero je

živilskih tehnologov. Ona je poznala vse in vsi so poznali njo.

vedno govorila s spoštovanjem in ponosom, se je brez zadržkov

Bila je del ekipe, ki je iz nekdanje Mesne industrije Radgona,

pridružila ekipi, ki je začela postavljati novo zgodbo v pomurski prehrambni industriji. Ne zgolj, da se je ekipi pridružila, ampak je bila eden njenih ključnih členov. Strokovnost in napredno tehnološko znanje, ki ga je nesebično delila z ekipo je vedno povezovala s tistim primarnim, dobrim domačim okusom. Andrejin podpis je v vseh izdelkih, ki prihajajo iz podjetja Panvita MIR. S svojo ekipo sodelavcev, ki ji je neizmerno zaupala in jo cenila, je vedno bila pripravljena narediti korak naprej, razviti nov izdelek ali izboljšati obstoječega. Vsako, še tako nenavadno idejo je vedno pretehtala s strokovne

naredilo podjetje, ki spada med najpomembnejša živilska podjetja v državi. Veliko strokovnih odločitev je temeljilo prav na njenem znanju, ki so ga upoštevali, tako vodilni kot delavci v proizvodnji. Vedno bomo tudi pogrešali njene hudomušne pripombe, ko je znala vodilnim zagroziti, da bodo morali priti delat k njej v proizvodnjo, obenem pa pogrešamo njen odmevajoči glas, ko se je po hodnikih zaslišalo…”Naci, idi v zölh pa prinesi ovo nouvo šunko”. Andrejin glas še vedno odmeva po hodnikih Panvite MIR.

strani, poleg tega je vedno bila prisotna z visoko stopnjo čustev. Brez zadržkov lahko rečemo, da je bila prvi človek Panvitine mesne

Njene sodelavke in sodelavci

magisterij Dne 05. 06. 2014 je naš sodelavec, Boštjan Donša, uspešno zagovarjal znanstveni magisterij, na Fakulteti za gradbeništvo v Mariboru, z naslovom ENERGETSKA UČINKOVITOST STAVB KOT ODLOČITVENI DEJAVNIK PRI NAKUPU in si pridobil naziv: MAGISTER ZNANOSTI S PODROČJA GRADBENIŠTVA. Ob tej priložnosti se zahvaljuje podjetju Pomgrad za vso podporo. V nadaljevanju sledi povzetek magistrskega dela Magistrsko delo se loteva področja energetske varčnosti v gradbeništvu. Gradbeništvo je dejavnost, ki se mora vedno znova spoprijemati z novostmi in inovacijami. V zadnjem času pridobiva na pomenu energetsko varčna gradnja. Energetsko varčni objekti so v tujini stalnica že kako desetletje. Pri nas pa lahko rečemo, da postajajo običajni šele v zadnjem času s pojavom novih zahtev iz pravilnikov o gradnji objektov, ki zahtevajo večjo energetsko varčnost. Teoretični del magistrskega dela obravnava izbrane vidike energetsko varčne gradnje. Prikazane so nekatere temeljne smernice, ki so na področju energetsko varčne gradnje v uporabi v razvitih državah Evropske unije, pri čemer je izpostavljen primer Avstrije, ki velja za nekakšnega pionirja na tem področju. V nadaljevanju so, glede na temeljni namen magistrskega dela, to je ugotoviti vpliv energetske varčnosti na prodajno ceno nepremičnin kot nakupnega dejavnika,

INTERNA REVIJA september–november 2014

analizirane študije, ki so bile na to temo izvedene v svetovnem merilu. To je predstavljalo izhodišče za pripravo hipotez. V empiričnem delu magistrskega dela je preverjena hipoteza, ali energetska varčnost lahko predstavlja enega izmed odločitvenih kriterijev pri nakupu nepremičnin. Ugotovitve so podobne, kot ugotavljajo že študije, ki so bile izvedene v Evropi, Aziji, Avstraliji in ZDA. Energetska varčnost je za uporabnike in kupce nepremičnin pomemben dejavnik in vpliva na odločitev o nakupu nepremičnine. Kupci so za energetsko varčno nepremičnino pripravljeni plačati več. Iskrene čestitke in upajmo, da bo s pridobljenim znanjem pripomogel k nadaljnji uspešnosti podjetja. Pripravila: Simona Petek Čerpnjak

novice

Podelitev nagrad Finger Lakes New York v Ljubljani Slovenski vinarji, ki so se konec marca udeležili vinskega tekmovanja Finger Lakes v New Yorku, so prejeli priznanja v Ljubljani. Slovencem kar 58 visokih priznanj, med njimi največ, kar sedem, za vina Marof. Finger Lakes International Wine

in kemijsko tehnologijo, tudi ocenjeval-

Competition (FLIWC) sodi med tri

ca vin v New Yorku, potekala v Vinoteki

najpomembnejša vinska ocenjevanja

Hedonia v Ljubljani.

v Ameriki, hkrati pa je FLIWC največje svetovno ocenjevanje vin, ki ima tudi dobrodelno noto. Vzorci vin so namreč na koncu ocenjevanja prodani na dobrodelni dražbi, zbrana sredstva pa namenjen kliniki za zdravljenje otrok, ki so zboleli za rakom.

V New York je svoje vinske vzorce poslalo 21 slovenskih vinarjev, ki so prejeli kar 58 visokih priznanj, dve dvojni zlati, eno zlato, dvajset srebrnih in petintrideset bronastih. Največ priznanj, kar sedem, od tega dve srebrni in pet bronastih, so prejela prekmurska vina

Na letošnjem ocenjevanju je sodelovalo 3756 vzorcev vin iz 20 držav, pri tem so gostitelji prijavili vzorce iz kar 50 ameriških zveznih držav in kar 887 vinskih kleti. Organizatorji FLIWC so za letošnje ocenjevanje oblikovali najbolj raznoliko mednarodno skupino ocenjevalcev do sedaj, da bi zagotovili čim bolj globalnemu okusu, všečnosti

Marof. Visoka priznanja je slovenskim vinarjem predal namestnik veleposlanika ZDA v Sloveniji, David Burger, slovesnosti pa se je udeležil tudi Vladimir Kolmanič, veleposlanik in vodja sektorja za Severno in Latinsko Ameriko ter Karibe pri MZZ.

in mnenju. Podelitev medalj sloven-

V imenu vinske kleti Marof je nagrade

skim vinarjem je na pobudo prof. dr.

prevzela Marjetka Škafar, vodja proda-

Marina Beroviča, s Fakultete za kemijo

je za domači trg.

Nagrajena vina Marof MEDAL

CLASS

VINTAGE

BRAND

APPELLATION ESTATE

GRAPE VARIETY

SILVER

Chardonnay

2012

Marof Chardonnay

Prekmurje

100 % Cardonnay

SILVER

Red Blend - Vinifera

2011

Marof Zweigelt

Prekmurje

100 % Zweigelt

BRONZE

Late Harvest White (24 Brix+)

2009

Marof Cherdonnay suhi jagodni izbor

Prekmurje

100 % Cardonnay

BRONZE

Riesling

2011

Marof Renski rizling

Prekmurje

100 % Riesling

BRONZE

Sauvignon Blanc

2012

Marof Sauvignon

Prekmurje

BRONZE

Sauvignon Blanc

2012

Marof Sauvignon Breg

Prekmurje

100 % Sauvignon Blanc

BRONZE

White Blend - Vinifera

2012

Marof Beli križ

Prekmurje

50 % Welsch Riesling 30 % Chardonnay 20 % Sauvignon

INTERNA REVIJA september–november 2014

100 % Sauvignon Blanc

poudarki iz kroga znanja

Od predsednika vlade do mrliča ali Subjektivni slovar oseb in pojmov Miro Cerar, (bodoči) predsednik vlade Republike Slovenije. Na slovenskem političnem nebu je zažarel kot meteor, vzbudil nešteto upov in pričakovanj, hkrati pa že v štartu izkazal pomanjkanje političnih izkušenj in spretnosti pri koalicijskem trgovanju, kar ga kljub priseganju na transparentnost in poštenost lahko zapelje na z dobrimi nameni tlakovano pot v pekel. Tvegano!

Moja Pravica. Pripada mi vse, kar potrebujem ali si želim, ne

Moja Malica, povzeto iz Mladine št. 36. Jedilnik in cene v parla-

Karel Erjavec, (sedanji in bodoči) zunanji minister. Politik, ki za

mentarni restavraciji v torek, 26. avgusta 2014. Menu 1 - 4,00 € Menu 2 - 4,00 €

Pivo - 1,40 € Potica - 1,10 €

Golaž - 2,00 € Juha - 0,40 €

Podrobnosti (specifikacija menujev) so izpuščene. Arogantno!

Alenka Bratušek, (bodoča) evropska komisarka. Vzorna učenka slovenske politične bratovščine, ki je na koncu presegla svoje učitelje in se zatekla v varno zavetje bruseljske birokracije in to v skladu s pregovorom iz izvornega okolja svojega nekdanjega političnega botra: Ko umije, tome dvije (prev.: Kdor zna, temu dva). Balkansko! Moja Obremenitev. To je nekaj, kar nam pove statistika in ta nas poduči, da v Sloveniji 1 (en!) zaposleni preživlja še 2,2 delovno neaktivni osebi (otroci, upokojenci, brezposelni, študentje,…); breme torej, ki bi bilo preveliko tudi za Indijo Koromandijo. Pa bo jutri ta obremenitev še večja in vsi mi še revnejši. Grozljivo! Petra Lorber, zdravnica in človek. Čeprav takih, kot je ona, ni malo, jih vsekakor ni dovolj, verodostojno pa lahko sodbo o tem podamo/ podajo samo pacienti. Prisluhnila mi je (ne samo meni) in verjamem, da tudi razumela, takrat, ko je bilo to najbolj potrebno. Ob tem pa moram iskreno priznati, da je bila z mano bolj potrpežljiva, kot sem si s svojo pogosto sitnostjo zaslužil. Ni bila edina in to nam lahko kljub godlji, v kateri smo se znašli, vzbuja vsaj kanček upanja. Vzpodbudno!

INTERNA REVIJA september–november 2014

glede na to, če sem (si) to zaslužil ali kako drugače upravičil. Pripada mi brezplačno zdravljenje, pa tudi šolanje, nadomestilo za brezposelnost in regres, štipendija in operacija v Švici, … Vse to mi pripada v imenu solidarnosti, enakopravnosti, etike in morale, saj je najprej bila beseda in beseda je pravica postala. Zlorabljano! razliko od večine drugih ni bedak, ampak preračunljivi in ambiciozni karierist, ki mu ne zadošča izpolnitev načela »DESUS, to sem jaz«, temveč stremi še bistveno više. Simptomatično za inbecilnost naše politične scene pa je, kljub svoji predvidljivosti in ciljni naravnanosti vsakega od svojih partnerjev vedno znova neprijetno preseneti. Sedem življenj, štiri noge in en rep – to je ………….. Prebrisano!

Moja Obveznost, nekaj, kar je podobno »sitni teti iz sosednje uli-

ce«, ki me neupravičeno nadleguje in podučuje, da je najprej potrebno nekaj ustvariti, če želimo kaj deliti in porabljati. Že mogoče, vendar prepogosto naletimo na delitev vlog v drami, kjer eni ustvarjajo in drugi delijo in porabljajo. Ustvarjanje z veseljem prepuščam drugim in raje nastopam v vlogi Moje Pravice, saj mi naša demokratična ureditev, v kateri dva bedaka preglasujeta enega pametnega, to omogoča. Halo!

Neimenovani Neznanec, pacient in mrlič. Moj levoležeči sosed iz bolniške sobe 101. Najino poznanstvo je bilo kratkotrajno in površno in o njem ne vem nič, razen tega, da je trpel in si zelo želel (pre) živeti. Ni mu bilo usojeno. Umrl je popoldne, v soboto, 30. avgusta. Prizadelo me je. Žalostno!

Član ek, ki v mn ogočem odstopa od m ojih predh odn ih , je n astal n a Klin iki Gol n ik v začetku septembra 2014. Dioptrija pogl eda Dušan Banfi pacienta v progasti pižami je pogosto popačen a, tako kot je popačen a tudi dioptrija kazn jen ca v progasti un iformi n a Dobu . Optimizem pa je skrit m ed vrsticami; poiščite ga .

fotoreportaža

NAJVEČJI AVE PIKNIK V sodelovanju z Radiem 1 smo pripravili največji piknik vseh časov. Na travniku pred Termami Čatež se je zbralo več kot 700 udeležencev piknika. Za dobrote z žara smo poskrbeli z AVE čevapčiči, za dobro voljo je poskrbel Denis Avdič, za glasbo pa Samuel Lucas.

INTERNA REVIJA september–november 2014

informatika

… saj Panvitinih mesnih izdelkov tudi kar tako ne vzamemo iz trgovskih polic, brez da bi jih plačali!? Naš krog … mail od Simone, joj, spet je čas za članek? Kako čas beži. Se mi zdi, da sem komaj od sodelavcev dobil zadnji članek, pa je spet čas za novega. Ok, ni kaj, premislim, o čem bi lahko kaj pametnega in seveda po možnosti zanimivega napisali ter se z nekom dogovorim za pripravo vsebine. Ampak, kot vse ostalo, je tudi to tokrat malo težje – čas dopustov seveda. Vmes sem seveda tudi sam bil odsoten in malo pozabil … Oprosti, Simona  In sem še zmeraj pri tem; o čem naj pišemo, kakšen nasvet vam lahko damo, kaj pametnega sporočimo, …

večkrat instalirati, kopirati oz. dobesedno ukrasti, če se malo bolj dramatično izrazim.

Ali naj nadaljujemo s tematiko legalizacije in uporabe (ne)legalne programske opreme?

Predvsem pa se je spremenilo to, kar je manjkalo v preteklosti, in sicer kontrola in nadzor nad samo uporabo (ne)legalne programske opreme.

Sam sem v bistvu prepričan, da je vsakomur jasno, da je uporaba nelegalne programske opreme dejansko kraja, kraja intelektualne lastnine nekoga, ki je vložil na (sto) tisoče ur in na (sto) tisoče EUR-ov v razvoj nečesa, kar zdaj prodaja, da bo lahko financiral razvoj novih rešitev ter pokrival sprotne stroške delovanja podjetja. V podjetjih, kjer smo mi dobavitelj in ponudnik programske opreme, se to ne dogaja. No, mogoče se dogaja, ampak ne v takšni meri, da bi sploh bilo vredno omembe. Vodilnim in tudi uporabnikom so te stvari jasne in samoumevno je, da je vse uradno, legalno, ker le kot takšno lahko izpolnjuje naloge in dosega cilje, ki so tovrstni opremi namenjeni oz. določeni. Zelo, zelo pa me preseneča uradni podatek, da je v Sloveniji skoraj polovica (45 % je podatek iz junija 2014 – raziskava organizacije BSA oz. Business Software Alliance) vse nameščene programske opreme nelegalne – tukaj govorimo skupaj o podjetjih, se pravi programski opremi za poslovno rabo, kakor tudi o domačih uporabnikih, se pravi programih, ki jih uporabljamo doma za privatne namene. In mislim, da ravno v tem oz. predvsem tem, zadnjem, grmu tiči zajec. V relativno daljni preteklosti s(m)o bili vsi navajeni, da za doma Windowsov ne kupimo, prav tako ne Office paketa, kaj šele kakšne drage rešitve, kot so Photoshop, Corel, AutoCad, … Saj poznamo nekoga, ki nam to »zrihta« ali pa prijatelj ali znanec pozna nekoga … Kaj bi to kupovali, saj itak nihče tega nima legalno kupljenega  Tako je bilo in še marsikje je. Ampak, ali to pomeni, da se ni nič spremenilo? Ne. V marsikateri glavi se je marsikaj spremenilo. Spremenilo se je to, da je celoten IT in z njim programska oprema postala ključna za naše delo, marsikje in marsikomu tudi ključna za življenje na sploh. Z razvojem opreme, storitev, rešitev se je razvijal tudi način distribucije programske opreme, varnostne zaščite, načini licenciranja, … tako da marsičesa sploh več ne gre samo tako, še posebej pa ne INTERNA REVIJA september–november 2014

Vsi proizvajalci in prodajalci programske opreme (predvsem pa veliki) že od leta 2008 opažamo upad prodaje strojne računalniške opreme in posledično seveda tudi programske opreme. S tem seveda tudi upad prihodkov iz tega segmenta. Po drugi strani, pa je potrebno vedno hitreje razvijati nove rešitve, kar zahteva še več resursov in posledično viša stroške. Kaj zdaj? In logično sledi pritisk na tisti del trga, ki še zmeraj uporablja nelegalno programsko opremo. Tam je velika pogača, ki nikoli ne pride oz. do sedaj še ni prišla do tistih, ki s(m)o jo spekli. Po ustanovitvi BSA in njihovem načinu obravnavanja kršiteljev – v večini primerov gre za izvensodne poravnave, se je aktivno v ta »posel« še vključila tržna inšpekcija, ki vedno pogosteje izvaja inšpekcijske kontrole pri uporabnikih (zaenkrat še le v podjetjih in institucijah) in pri ponudnikih, ki ponujajo možnost namestitve nelegalne programske opreme. Vrag je vzel šalo oz. jo bo. Ali smo potemtakem tudi na tem segmentu prišli tako daleč, da je represija edini način vzpostavitve reda? Da povzamem po BSA, kot lep zaključek tega pisanja, ki sicer ni nek konkreten nasvet iz računalništva, bo pa naj izhodišče v razmislek, da se vsi moramo zavedati, da je eden od najbolj pomembnih pristopov za izboljšanje skladnosti licenc programske opreme dvigovanje zavesti glede negativnih finančnih in poslovnih vplivov, s katerimi se soočamo vsi. Načini ter aktivnosti za zagotavljanje skladnosti licenc so namenjeni vsem končnim uporabnikom z namenom izobraževanja o pomembnosti upravljanja licenc programske opreme in vrednosti zakonite programske opreme. Torej; uporabljajmo le legalno kupljeno programsko opremo. Sicer pa, saj Panvitinih mesnih izdelkov tudi kar tako ne vzamemo iz trgovskih polic brez da bi jih plačali!? Dominik Ketiš

novice gradimo

5. ROJSTNI DAN Gornja radgona Maximus Gornja Radgona s svojo ponudbo že 5 let osrečuje svoje obiskovalce in ti so se ob obletnici zbrali v zelo velikem številu. Po otroški predstavi Zeko teatra in rajanju z levčkom Maxom je nastopil znan narodno zabavni ansambel Gadi, ki je obiskovalce kar hitro spravil na plesišče. Seveda ni manjkalo kolesa sreče, degustacij in rojstnodnevne torte, pa tudi dobre volje ne.

KRST KLOPOTCA

NA MAROFU

Postavitev klopotca na Marofu vsako leto naznanja vesel dogodek ob kozarcu dobrega, domačih jedeh in dobri družbi. S prijetnim družabnim dogodkom v objemu vinogradov se tako prične obdobje pesmi klopotca, ki oznanja zorenje trte in prihajajočo trgatev. Tudi ta sobotni popoldan je bilo lepo. Spoznali smo veliko resnic o vinu, s slovensko vinsko kraljico Špelo Štokelj nazdravili klopotcu in z dobro voljo celo premagali dež. Če ste zamudili - klopotec še stoji in vabi na Marof!

gradimo gradimo

USPEŠNO ZAKLJUČENA PRVA FAZA GRADNJE PODVOZA MURSKA SOBOTA

železa. Sam podvoz je armirano-betonska konstrukcija dimenzije 13,0 m x 25,0 m, izdelana v obliki črke U. Sestavljena je iz dveh glavnih nosilcev višine 2,0 m in širine 1,2 m, katera povezuje plošča debeline 66 cm. Po besedah vodje gradbišča Tomaža Kavnika, gre za zelo zahteven inženirski objekt, katerega priprava na namestitev je trajala 3 mesece, sama postavitev podvoza na končno lokacijo pa je trajala dva dni. Tehnologija premika plošče je bilo vlečenje, s hitrostjo 3-5 m/uro.

V sklopu modernizacije nivojskih prehodov Pragersko – Hodoš je skupina Pomgrad uspešno izvedla oz. namestila armirano-betonsko ploščo podvoza pod železniško progo v Murski Soboti na križišču regionalnih cest: Panonska cesta, Industrijska ulica in regionalna cesta Murska Sobota – Lipovci. INTERNA REVIJA september–november 2014

V sklopu tega projekta so bili pred tem že uspešno nameščeni podvozi: Ljutomer, Grlava, Kamenščak in Tajčarjeva. Podvoz Murska Sobota je največji izmed prej omenjenih podvozov, njegova teža znaša kar 850 ton. Vgrajenega je bilo 274 m3 betona in 40 ton armaturnega

Do predvidenega zaključka gradnje, to je do 17. 10. 2015 se v nadaljnih fazah izgradnje predvideva izvedba preostalih delov podvoza, cest, krožišč in ostale infrastrukture, kot so vodovod, plinovod in električni vodi. V skupini Pomgrad z izvedbo tako zahtevnih gradbenih del dokazujemo, da je slovensko gradbeništvo še zmeraj sposobno izvajati najzahtevnejše inženirske objekte.

naši nasveti

Letos pa zalivalka počiva Toliko dežja kot ga je bilo letos, pa se v zadnjih letih ne spomnim. Prav tako se ne spomnim, da bi bila koruza tako zelena še konec avgusta, pa tudi da bodo buče še cvetele, kot da mislijo, da bodo plodove rodile še za božič. Sezona na vrtu se bliža h koncu. Če pod svojim vrtom potegnem črto, nisem najbolj zadovoljna. Ravno danes, ko sem z „bataši“ korakala po vrtu in se je slišalo „čop cop“, sem razmišljala, da bi bilo najbolje na moji ilovnati gorički zemlji gojiti rižo :-) V začetku poletja je bilo suho, ravno takrat, ko sem posejala korenček, 1 mesec ni bilo dežja in korenček je vzklil le tu in tam. Glede plevela se je sicer spet izkazala setev na grebene, obenem pa bi bilo potrošenje semena s kupljeno zemljo bolj uspešno, če bi bi bil dež oz. če bi posevek bil oskrbljen z rednim zalivanjem. Med plodovkami sta paprika in jajčevci rasla kot za stavo. Ker so bili letos jajčevci dovolj daleč od krompirja, jih niti koloradski hrošči, ki imajo jajčevce še raje kot krompir, niso našli. Tudi bučke so veselo rasle in rodile, vendar so jih avgustovske nižje temperature in obilo dežja premagale, edino „patišonke“ še kljubujejo. Paradižnik je v začetku svoje rodnosti, po tistem, ko je ravninskega skurila vročina, nekaj časa še uspeval, vendar ga je na koncu pokosil dež, ki je padal vsak dan. Še vedno sem mnenja, da pridelava paradižnika pod milim nebom ni uspešna. Paradižnik nima rad mokrih listov, pa tudi pomanjkanja kalcija

(kar se vidi kot rjave packe na spodnjem delu sadeža) ne. Je pa paradižnik odličen sosed kapusnicam, kar se je letos spet potrdilo. Ena vrsta paradižnika, ena vrsta cvetače, paradižnik, brokoli, paradižnik, zelje, paradižnik. In ni bilo bolhačev, ni bilo gosenic, ne kapusovih stenic. Juhej, tako lepih velikih belih cvetač in velikih brokolijev in ne preluknjanih glav zelja, brez vseh EKO pripravkov, še nisem imela. To je moj glaven nasvet za naslednje leto: kapusnice med paradižnik. Deževno vreme je bilo všeč tudi stročnicam, grah sem obirala trikrat. Fižolu dobro kaže, vendar je pomembno zastiranje s slamo ali pokošeno travo, da polni stroki ne ležijo na zemlji, kajti ob tej vlagi to lahko pomeni edino gnitje. Tudi s kebrom sem zadovolja, edino kar me je presenetilo, je bilo, da smo večkrat podaljševali oporo, kajti keber je kot Disneyev Čarobni fižolček, zdi se mi, da bi po njem lahko splezala do neba. Leto je bilo uspešno tudi za čebulnice, tako za česen kot za čebulo, por pa je tako lep, da ga je škoda pojesti. Za česen in čebulo, tudi majski srebrnjak, obvezno priporočam jesensko setev, ki

pa naj bo tudi dovolj zgodaj, da se okoreninita pred zmrzaljo, zato je najboljši čas za saditev čebulčka nekje sredi oktobra. Sama ju sadim na grebene (zaradi odtekanja vode pozimi in borbe proti plevelom), v vmesne prostore med grebeni pa posejem oljno redkev, ki odganja strune v tleh. Pomembno pa je, da oljno redkev spomladi po cvetenju pokosimo, kajti drugače se nam lahko zgodi, da težki stroki polni semena zadušijo posevek česna ali čebule. In kaj sem se letos še naučila na vrtu v zvezi z mojim najboljšim in najštevilčnejšim prijateljem – plevelom? Vse kar se da, se takoj po saditvi zastre s pokošeno travo ali slamo vsaj 10 cm na debelo. In ko vidiš male sejančke trave, ki imajo dva ali tri listke, vzameš okopalnik („rajser“) ali motiko in tisto majhno travico uničiš, kajti lahko se zgodi, da bo za 3 dni, ko se ti je zdel bolj primeren čas, ravno deževalo ali pa bo deževalo 2 dni prej in ne moreš na njivo, trava je pa že tam in v letošnjem poletju, ko je bilo vlage v izobilju, je rasla kot za stavo. Skoraj sem se sesedla od šoka, ko sem v nedeljo videla še tiste drobčkane sejančke muhviča, ki pa so v sredo imeli že cvetne nastavke. Vsak, ki pa je kdaj že plel vrt, ve koliko več energije je potrebno, da uničimo že večjo travo, da o slaku in osatu sploh ne bom govorila. Brstični in listni ohrovt, zelje, cvetača, por, zelena in korenje so rastline, ki so lahko čim dalj časa na prostem. Septembra lahko sejemo redkvico, motovilec, zimsko solato, pa tudi špinačo in blitvo. Oktobra sadimo še čebulček in česen, ostale vrtnine pa pripravljamo na zimo. Želim vam obilo veselja na lastnem vrtu, ki naj zagotavlja zdravo in okusno hrano pridelano na ekološki način.

Saša Štraus, mlada raziskovalka iz gospodarstva, zaposlena na Panviti, d. d., je uspešno zagovarjala doktorat na FKBV, smer kmetijstvo, s tematiko indikatorjev trajnosti za oceno kmetijskih sistemov (konvencionalni, integrirani in ekološki), v prostem času pa se ukvarja z ekološkim kmetovanjem.

INTERNA REVIJA september–november 2014

zabava

SUDOKU V mrežo 3 x 3 kvadratov, od katerih vsak vsebuje 3 x 3 polja, umeščamo številke od 1 do 9 z naslednjimi omejitvami: • v vsaki vrstici (9 polj) je vsaka številka vpisana le enkrat; • v vsakem stolpcu (9 polj) je vsaka številka vpisana le enkrat; • v vsakem kvadratku s 3 x 3 polji je vsaka številka vpisana le enkrat. Obilo zabave ob reševanju.

IGRIVI SUDOKU

LAHKI SUDOKU

7 8

3 2 3

9 8

7 6 9

3 4

8 5

7 7

5 6

7 1

4 9

6 6

8 1

3 1

7 4

9 3

7 1

4 6

8 2

4 8

1 1

6 3

TEŽJI SUDOKU

3 2

vici TEKMOVANJE Mož in žena večerjata v fini restavraciji. Naenkrat se njuni mizi približa prekrasna mladenka, da možu masten francoski poljub, mu pove, da se vidita kasneje in odide. »Kdo, za vraga, je bil to?« je besna žena. »Eh, ona je moja ljubica.« »Dovolj te imam! Hočem ločitev!« ponori ona. »Čisto razumem, ampak rad bi te samo spomnil, da če se bova ločila, to pomeni, da ni več nakupovalnih izletov v Pariz, ni več prezimovanja na Barbadosu, poletij v Toskani, ni več beemveja in mercedesa v garaži. Ampak, seveda, odločitev je tvoja.«

V tistem trenutku vstopi v restavracijo družinski prijatelj v spremstvu dolgonoge lepotice. »Kdo je ta ženska, s katero je Francelj?« »Njegova ljubica.« »Najina je lepša!« pribije žena.

TAKŠNA KOT TVOJA V bolnišnico pripeljejo hudo zdelanega moškega. Zlomljen nos, izbiti zobje, modrici na očesih, okrog vratu sledovi davljenja. Seveda ga zdravnik vpraša, kaj se mu je zgodilo. Moški začne: Bil je sončen dan in z ženo sva mirno igrala golf. Pri posebno

INTERNA REVIJA september–november 2014

težki luknji sva vsak svojo žogico udarila na sredino travnika, na katerem so se pasle krave. Iskal sem ju in nenadoma opazil, da ima ena od krav pod repom nekaj belega. Stopil sem bliže in ji dvignil rep. Žogica z ženinim monogramom je bila zabita točno v sredino kravje riti. Z dvignjenim repom v roki sem se obrnil k ženi in zavpil: “Ej, ta je takšna kot tvoja!”

OBŽALOVANJE

sosedovo igranje na trobento res nevzdržno!« »Pa obžalujete svoje dejanje?« »Seveda, saj se je skozi razbito okno trobenta še bolj slišala!«

NOVI SKLON »Koliko sklonov pozna slovenščina?« je učence vprašala učiteljica. Janezek se oglasi: »Sedem!« Učiteljica: »Janezek, si prepričan?« Janezek: »Seveda, sedmi je novi. Imenuje se podkupovalnik, vprašamo pa se, komu in koliko.«

“Je res, da ste sosedu v okno vrgli velik kamen?” »Res je, toda moram vam povedati, gospod sodnik, da je bilo

jubilej

Jubilanti 10 let Peter Ferjan

Panvita MIR d. d.

Aleš Hrvatin

Panvita MIR d. d.

Robi Kaštrun

e s a j Zacen a n o z e s A V NO

A G N I L W O B

Panvita MIR d. d.

Andreja Markoja Panvita d. d.

Borut Sraka

Panvita MIR d. d.

Monika Ščančar Panvita MIR d. d.

Anuška Zver

Panvita Agromerkur d. o. o.

20 let

Katarina Bezjak Panvita MIR d. d.

Brigita Rajnar Panvita MIR d. d.

30 let Karel Jauk Panvita MIR d. d.

Štefan Maučec

IKI N Z E M A POS N I E P I K E ITVI V N A L Č V IK VABLJEN LIGO. G N I L W BO . 02 526 A TEL. ŠT

MACIJ N

R VEČ INFO

1599.

POSEBNA UGODNOST ZA ZAPOSLENE INTERING HOLDING 1 URA BOWLINGA ob ponedeljkih samo 1,00 € po osebi. *Minimalno 2 igralca na stezo, najem bowling čevljev 1,00 € po osebi.

Panvita Agromerkur d. o. o.

Anton Petek Panvita Kmetjstvo d. o. o.

Marijan Petek Panvita Kmetjstvo d. o. o.

Suzana Smodiš Panvita Agromerkur d. o. o.

40 let

Vladimir Tkalec

Panvita Kmetijstvo d. o. o.

10 let Silvo Horvat

SGP Pomgrad – GM d. o. o.

20 let Boštjan Krampač

SGP Pomgrad – ABI d. o. o. v likvidaciji

Darko Zorko

SGP Pomgrad – ABI d. o. o. v likvidaciji

30 let

Slavica Pintarič

SGP Pomgrad – Gradnje d. o. o.

INTERNA REVIJA september–november 2014