DIPLOMSKA NALOGA / Rasterski slikovni format kot medij modne predstavitve

UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA DIZAJN KATEDRA ZA OBLIKOVANJE TEKSTILIJ IN OBLAČIL

Petra ŠVAJGER

RASTERSKI SLIKOVNI FORMAT KOT MEDIJ MODNE PREDSTAVITVE

DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij

Ljubljana, 2013

UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA DIZAJN KATEDRA ZA OBLIKOVANJE TEKSTILIJ IN OBLAČIL

Petra ŠVAJGER

RASTERSKI SLIKOVNI FORMAT KOT MEDIJ MODNE PREDSTAVITVE DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij

GRAPHICS INTERCHANGE FORMAT AS A MEDIA OF FASHION PRESENTATION GRADUATION THESIS Higher professional studies

Ljubljana, 2013

Švajger P. Rasterski slikovni format kot medij modne predstavitve.

II

Dipl. delo. Ljubljana, Univ. na Primorskem, Fakulteta za dizajn, Katedra za oblikovanje tekstilij in oblačil, 2013

Z diplomskim delom zaključujem visokošolski strokovni študij oblikovanja.

Opravljeno je bilo na Katedri za oblikovanje tekstilij in oblačil, na Fakulteti za dizajn, pridruženi članici Univerze na Primorskem. Študijska komisija Fakultete za dizajn je za mentorja diplomske naloge imenovala mag. art. Jureta PURGAJA. Komisija za oceno in zagovor: Predsednik: doc. dr. Damjana Celcar Članica: doc. Petra Bole Član: mag. art. Jure Purgaj

Datum zagovora: 26.9.2013

Delo je rezultat lastnega raziskovalnega dela.

Petra ŠVAJGER

Švajger P. Rasterski slikovni format kot medij modne predstavitve.

III

Dipl. delo. Ljubljana, Univ. na Primorskem, Fakulteta za dizajn, Katedra za oblikovanje tekstilij in oblačil, 2013

KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA

ŠD Vs DK KG GIF / animacija / rasterski slikovni format / modna predstavitev KK AV ŠVAJGER Petra SA PURGAJ Jure KZ SI-1236 Trzin, Prevale 10 ZA Univerza na Primorskem, Fakulteta za dizajn, Katedra za oblikovanje tekstilij in oblačil LI 2013 IN RASTERSKI SLIKOVNI FORMAT KOT MEDIJ MODNE PREDSTAVITVE TD Diplomsko delo (Visokošolski strokovni študij) OP VI, 28 str., 3 sl., 5 pril., 28 vir.

IJ sl JI sl/en AI Rasterski slikovni format kot medij modne predstavitve lahko dojemamo kot eno izmed najmlajših vej v upodabljanju oblačil oz. človeške figure. Kljub temu, da je format izumljen leta 1989, v sodobni interaktivni dobi dobiva svoje mesto ne samo v modi, temveč tudi v drugih predstavitvenih sferah. Format podpira kompresiranje večjega števila slik v eno samo datoteko, kjer jih predvaja v določenem časovnem zaporedju v neskončnost in s tem omogoča skladiščenje velikega števila idej. Smo v dobi, kjer življenje poteka hitreje kot kdajkoli, in verjetno od tod ponovna popularnost rasterskega slikovnega formata, saj nam na zelo hiter in humoren način da veliko število informacij. Modno fotografijo tako na spletu zamenjuje gibljiva slika v obliki rasterskega slikovnega formata, ki nam predstavi oblačila v popolnoma novi luči. Skozi raziskovanje rasterskega slikovenga formata, prva v Sloveniji uvajam pojem modne animacije kot najmlajše veje modne predstavitve. Sicer se s tehniko pri nas že ukvarja nekaj posameznikov, vendar je do sedaj še nihčne ni definiral kot koncept modne predstavitve.

Švajger P. Rasterski slikovni format kot medij modne predstavitve.

IV

Dipl. delo. Ljubljana, Univ. na Primorskem, Fakulteta za dizajn, Katedra za oblikovanje tekstilij in oblačil, 2013

KEY WORDS DOCUMENTATION

DN Vs DC CX GIF / animation / graphics interchange format / fashion presentation CC AU ŠVAJGER Petra AA PURGAJ Jure PP SI-1236 Trzin, Prevale 10 PB University of Primorska, Faculty of design, Department for textile design and garments PY 2013 TI GRAPHICS INTERCHANGE PRESENTATION

FORMAT

AS

A

MEDIA

OF

FASHION

DT Graduation Thesis (Higher professional studies) NO VI, 28 p., 3 fig., 5 ann., 28 ref.

LA sl AL sl/en AB Graphics interchange format as a media of fashion presentation can be seen as one of the youngest forms of rendering clothes and human figure. Despite the fact that the format has been invented in 1989, in the modern interactive age it is taking it's place not only in fashion, but also in other representational spheres. The format supports compressing a large number of pictures in a single file, in which it can play them in a specific time sequence indefinety, and this allows us to store a lot of ideas in a single document. We are in an era when life runs faster than ever, and this is probably why graphics interchange format is gaining on popularity - on a fast and amusing way it gives us a large number of information. Fashion photography is being replaced on a world wide web by a moving image in form of graphics interchange format, which allows us to present clothes in a whole new light. Through research of graphics interchange format I am the first to define a concept of fashion animation as a media of fashion presentation in Slovenia. There is some individuals who practice the techinque, but noone has defined it as a media of fashon presentation.

Švajger P. Rasterski slikovni format kot medij modne predstavitve.

V

Dipl. delo. Ljubljana, Univ. na Primorskem, Fakulteta za dizajn, Katedra za oblikovanje tekstilij in oblačil, 2013

KAZALO VSEBINE 1 Uvod .......................................................................................................................... 1 2 Cilji in hipoteza ......................................................................................................... 2 2.1 Namen in opredelitev cilja naloge ........................................................................... 2 2.2 Delovna hipoteza ..................................................................................................... 2 2.3 Način obdelave teme ............................................................................................... 2 3 Modna predstavitev nekoč in danes .......................................................................... 3 3.1 Kiparstvo in slikarstvo ............................................................................................. 3 3.2 Teater ...................................................................................................................... 4 3.3 Modna ilustracija ..................................................................................................... 5 3.4 Modna fotografija .................................................................................................... 6 3.5 Modni video ............................................................................................................ 9 3.6 Modna animacija - GIF animacija ......................................................................... 11 4 Eksperimentalni del ................................................................................................. 13 4.1 Orodja .................................................................................................................... 13 4.2 Potopki izdelave in tehnike obdelave .................................................................... 14 4.2.1 Scenarij ................................................................................................................................... 14 4.2.2 Snemanje ................................................................................................................................ 16 4.2.3 Izdelava GIF animacij v Adobe Photoshop-u ............................................................ 17 4.2.4 Obdelava GIF animacij v Adobe Flash-u .................................................................... 21 4.2.5 Vstavljanje GIF animacij v Adobe Indesign .............................................................. 22 4.3 Končni izdelek ....................................................................................................... 22 5 Rezultati .................................................................................................................. 23 6 Diskusija rezultatov ................................................................................................. 24 7 Sklepi ....................................................................................................................... 26 8 Viri in literatura ...................................................................................................... 27

Švajger P. Rasterski slikovni format kot medij modne predstavitve.

VI

Dipl. delo. Ljubljana, Univ. na Primorskem, Fakulteta za dizajn, Katedra za oblikovanje tekstilij in oblačil, 2013

KAZALO SLIK Slika 1: Scenarij ...................................................................................................................... 14 Slika 2: IZGLED #1 ................................................................................................................ 16 Slika 3: Fotografija IZGLED #1 ........................................................................................... 17

Švajger P. Rasterski slikovni format kot medij modne predstavitve.

1

Dipl. delo. Ljubljana, Univ. na Primorskem, Fakulteta za dizajn, Katedra za oblikovanje tekstilije in oblačil, 2013

1 UVOD Tehnike modne predstavitve so se skozi obdobja človeškega obstoja spreminjale premosorazmerno z različnimi družbenimi oz. socialnimi razmerami, razvojem tekstilnih tehnik, umetnosti, tehnologije, gospodarstva.

V dvajsetem stoletju, sta fotografija in film najbolj pogosta medija figurativne umetnosti, in veliko umetnikov, ki se poslužuje starejših tehnik, poskušajo imitirati lastnosti le teh.

Vendar pa so, stoletja pred izumom fotografije in filma, človeško podobo upoadbljale najrazličnejše tehnike tiska in graviranja (Hollander, 1993: str. xi).

Skozi nenehen razvoj izdelovanja podob, slikovnega gradiva z različnmi tehnikami, vidimo, kaj je naravno človeški podobi. Take upodobitve ne namigujejo na to, kako so bila oblačila narejena, temveč kako naj bi telo v njih izgledalo. Tako pri oblačilu, kot pri umetnosti, je slika tista, ki privlači pozornost naše domišljije in pogleda, in ne kulturni aspekt ali osebnost upodobljenega.

Ravno zato, ker si moda in umetnost delita to idealizirano sliko, moramo oblačila prav tako kot umetniška dela preučevati primarno kot povezave do kreativnega upodabljanja, in ne kot stranski produkt kulture oz. osebnega izražanja (Hollander, 1993: str. xii - xvi).

Oblačilo kot medij vizualne umetnosti je samo po sebi slika, najpomembnejši aspekt le tega pa je kako izgleda, vse ostale funkcije so postranskega pomena. Kako oblačila izgledajo, pa ni odvisno le od tega kako so oblikovana, vendar od tega kako jih vidimo.

Kot vsaka druga umetnost, ima tudi umetnost oblačenja svojo avtonomno zgodovino, ki jo vidimo skozi slike, ki so nastale iz drugih slik. Razlika med tem kako oblačila izgledajo (v katerem koli časovnem obdobju) in načinom, kako so izgledala včasih, se najbol jasno pokaže skozi spremembe v stilu slikovne predstavitve - kar vključuje različne stile fotografije, filma, slikarstva, kiparstva in drugih tehnik. Oblačenje je namreč vedno izdelovanje podobe - slike, v povezavi z že videnimi podobami - slikami, ki nakazujejo kako naj bi oblačilo izgledalo (Hollander, 1993: str. 311).

Zgodovino modne predstavitve oz. predstavitve oblačilnih stilov, lahko tako spremljamo preko upodobitve oblačil v najrazličnejših umetniških delih. Modna predstavitev ni nujno le statična slika, temveč se odraža tudi v obliki teatra, procesij, filma, modnega videa in animacij. Vsekakor je načinov, na katere ljudje opazujemo sebe in druge kar nekaj, opisali pa smo jih v poglavju o modni predstavitvi nekoč in danes.

V eksperimentalnem delu smo se posvetili najmlajši veji modne predstavitve in sicer modni animaciji, ki jo ustvarjamo po tehniki animiranja z rasterskim slikovnim formatom.

Seznanili smo se s samim nastankom rasterskega slikovnega formata, njegovo uporabo, ter podrobno opisali postopek izdelave modne animacije na konkretnem primeru.

Kljub temu, da je rasterski slikovni format eden najstarejših računalniških formatov za uporabo na spletu ter je bil skoraj da pozabljen v poplavi nove tehnologije, v zadnjih nekaj letih zopet pridobiva na populanrnosti; zaradi lastnosti kompresiranja večjega števila fotografij v manjši format, nam omogoča ustvarjanje kratkih animacij, ki so v modnem svetu dobile posebno mesto.

Švajger P. Rasterski slikovni format kot medij modne predstavitve.

2

Dipl. delo. Ljubljana, Univ. na Primorskem, Fakulteta za dizajn, Katedra za oblikovanje tekstilije in oblačil, 2013

2 CILJI IN HIPOTEZA 2.1

Namen in opredelitev cilja naloge

Namen diplomske naloge je raziskovanje novega medija modne predstavitve, in sicer rasterskega slikovnega formata. Leta študija so namreč pripeljala do ugotovitve, da nas bolj kot samo oblikovanje oblačil pritegne modni video, modna fotografija, še najbolj pa zlata sredina med videom in fotografijo, in sicer rasterski slikovni format oz. GIF animacija. V nadaljevanju diplomske naloge bomo za poimenovanje rasterskega slikovnega formata uporabljali izraz GIF animacija.

Fotografija kot klasičen medij modne predstavitve, se zdi preveč statičen medij za tako razgiban pojem kot je moda. Oblačila imajo namreč teksture, barve, gibanje in oblike, ki jih fotografija sicer zna dobro ujeti, vendar se vedno poraja vprašanje, kaj se zgodi tik pred in za ujetim trenutkom na fotografiji.

Pri predmetu Video v oblikovanju smo se spoznali z modnim videom, ki je postal platforma za razvijanje tehnike animacije. Svoje animacije smo začeli sestavljati v modne kolaže in tako prišli do zanimivih rezultatov.

V nadaljnem raziskovanju v tej smeri smo prišli do prav posebne vrste animacije, sestavljene iz fotografij ali videa; gre za statične fotografije, kjer se premika le del slike bodisi je to oblačilo, model, rekvizit ipd.

Ugotovili smo da je to nekaj, s čimer se želimo bolje spoznati oz. postati eni boljših animatorjev modnih fotografij in videa, zato smo si želeli to opisati v diplomskem delu, oz. se tej tehniki in temi bolje posvetiti.

2.2

Delovna hipoteza

Delovna hipoteza diplomske naloge se glasi: Rasterski slikovni format omogoča vizualizacije, katerih fotografija ne omogoča.

V nalogi smo se posvetili raziskovanju novih smernic modne predstavitve, tako fotografiji, videu, predvsem pa GIF animaciji, oz. gibljivi sliki.

2.3

Način obdelave teme

Temo smo obdelali teoretično in praktično. Raziskali smo zgodovino medijev modne predstavitve, ter nato nadaljevali na sodobne tehnike. Po predelavi vseh virov in literature, smo se lotili praktičnega dela naloge, ter se preizkusili v tehniki, ki smo jo raziskali v teoriji. Nato smo ovrgli oz. potrdili svojo hipotezo.

Švajger P. Rasterski slikovni format kot medij modne predstavitve.

3

Dipl. delo. Ljubljana, Univ. na Primorskem, Fakulteta za dizajn, Katedra za oblikovanje tekstilije in oblačil, 2013

3 MODNA PREDSTAVITEV NEKOČ IN DANES 3.1

Kiparstvo in slikarstvo

Kot vrelec umetniških del, ki se ukvarjajo z upodabljanjem človeškega telesa in stilov figure, nam služi Grška antika. Tekom umetniškega razvoja, so starodavni Grki proizvedli gibljiv in trajen vzor realističnega upodabljanja vseh možnih oblik telesa v prepričljivem odnosu do oblačila, ne glede na to, ali so bila telesa popolnoma oblečena ali pa gola (Hollander, 1993: str. xiv). Klasicistične drapirane figure, se pojavljajo na sarkofagih in kot arhitekturni okrasi. Te podobe so v nadaljnem razvijali Renesančni umetniki, prvotno so izhajali iz srednjeveških primerov, kasneje pa iz neposrednih imitacij antike (Hollander, 1993: str. 2).

Umetniki so v Helenističnih časih radi upodabljali neštete možnosti padanja in zlaganja materialov kot so lan, bombaž, volna in kasneje tudi svila. Znanje uporabe tekstila in oblačil ter sama izdelava le teh, je bilo univerzalno med vsemi regijami in poklici.

Umetniki in prav tako občinstvo, so bili prežeti z navdušenjem nad lepoto in teksturo materialov samih, saj so imeli vsi neposreden stik z njimi vsakič, ko so si nadeli oblačilo.

(Hollander, 1993: str. 5).

Obstajali so različni pristopi dvodimenzionalnega upodabljanja drapiranja v klasični umetnosti, kar lahko vidimo v obliki poslikanih, vaz ali pa fresk. Kljub navezavi na kiparstvo Grške in Rimske umetnosti, se je dvo-dimenzionalna slika oblačil razvijala na popolnoma samosvoj način. Navada dvo-dimenzionalnega upodabljanja je rezervirana za kasnejša obdobja, kjer vidimo odsev kiparstkih tehnik drapiranja v slikarstvu in grafični umetnosti (Hollander, 1993: str. 12). Na grških vaznih poslikavah linije, ki ponazarjajo visenje ali gibanje materiala, izgledajo nenaravno v primerjavi s kiparskimi rešitvami iste problematike iz istega časovnega obdobja. Vazni slikarji so se, v nasprotju s kiparstvom, očitno bolj osredotočili na stiliziranost oblačila, kot pa telesa. Tri dimenzije so bile za to obdobje pojmovane kot nujne pri upodabljanju naravnega videza oblačil. Pri naslikanih draperijah - zloženem blagu, padajočem in nagubanem, vedno manjka linija šivov, in kljub temu, da so izvedene elegantno in natančno, si tega kipraji niso nikoli dovolili. (Hollander, 1993: str. 12). Pri klasičnih Grkih nam, zaradi uporabljenih tehnik predstavitve oblačil, manjka občutek za barve in vzorce. V kiparstvu namreč vidimo le obliko, kipi sami po sebi pa so monokroni oz. enobarvni (Hollander, 1993: str. 13). Rimske freske v Pompejih in Harcelaneumu, ki so narejene po vzoru grških modelov, so vir barv in drugih demonstracij dvo-dimenzionalnega upodabljanja draperij, neodvisno od kiparstva. Briljantno naslikane gube, ki oblačijo in krasijo figure, so prežete z izredno svežino, in slikarsko direktnostjo, ki se v Zahodni umetnosti ni pojavila do poznega šestnajstega stoletja (Hollander, 1993: str.

14).

Švajger P. Rasterski slikovni format kot medij modne predstavitve.

4

Dipl. delo. Ljubljana, Univ. na Primorskem, Fakulteta za dizajn, Katedra za oblikovanje tekstilije in oblačil, 2013

Z drapiranjem oblačil, je starim Grkom uspelo doseči nemogoče - stilizirati oblačila in telo tako subtilno, da postaneta realnost in ideal identična. (Hollander, 1993: str. 18). Na samem začetku šestnajstega stoletja, so nemški slikarji, kot so Altdorfer in Grünewald ustvarili nove, vizionarske dimenzije za blago - raztrgano, pernato, lesketajoče, kar je bilo za takratno mišljenje klasično usmerjenih Italjanov še nesprejemljivo (Hollander, 1993: str.

21). Sprva so umetniki upodabljali le oblačilne sloge božanstev in pripadnikov višjih družbenih razredov, kasneje pa so se začeli ukvarjati tudi z motivi ljudstva, oz. nižjih razredov, torej tudi revnih. (Hollander, 1993: str. 52).

Umetnost osemnajstega stoletja je našla stičišče med umetniško predstavitvijo retoričnih draperij in modnega oblačila. Elegantna Evropska moda, je skupaj z dekorativno umetnostjo doživela razsvetljenje v konceptu in obliki (Hollander, 1993: str. 58 - 59). V tem obdobju opazimo tudi, da so se začeli osredotočati na uporabo umetnosti kot izobraževalnega medija, ki je usmerjen k prikazovanju resnice. Vse kar je odstopalo od resničnosti, ni bilo sprejemljivo kot medij idealne predstavitve (Hollander, 1993: str. 64).

Vpliv omenjenga začutimo v upodabljanju oblačil in tekstila v izjemni literarni umetnosti Renesančnega obdobja, z močnim poudarkom na ilustriaciji in zgodbi. Kasneje opazimo, da je kar nekaj akademskih slikarjev v Romantiki, poseglo po ilustriranju literarnih del. Ne preseneča nas, da je željo po ilustriranju svojih del izrazil Baudelaire, in s tem pripomogel k razvoju karikatur in modne ilustriacije. Razvoj takih ilustracij je pripeljalo do tega, da so bili umetniki tisti, ki so oblikovali oblačilo, ki so jih nato ljudje želeli nositi (Hollander, 1993: str. 70 - 72).

V devetnajstem stoletju postane upodabljanje draperij popolnoma stvar domišljije, ter momentalnih opažanj (Hollander, 1993: str. 78). Nove smernice predstavitve, ki so postale načela moderne umetnosti, so pripeljale uporabo draperij v umetnosti k njenemu koncu.

Izrazna moč oblačila oz. tekstila ni nikoli izgubila svoje vrednosti. Nenehno oživlja in spodbuja tekstilno industrijo, ki samo zaradi praktičnega vidika oblačil ne bi preživela, ali obstala. Širok estetski spekter oblačil in tekstila ni bil ustvarjen s strani tkalcev in tekstilnih mojstrov, temveč prihaja izpod rok in oči umetnikov, ki ga neprestano predstavljajo in poveličujejo na način, ki je našim očem prijeten (Hollander, 1993: str. 81).

3.2

Teater

Umetniški medij, preko katerega se je moderni svet spoznal z izraznostjo oblačila, je teater. (Hollander, 1993: str. 81). Medtem ko so umetniška dela lahko narejena iz česarkoli, gledališče zahteva človeška bitja; in človeška bitja imajo potrebo po tem, da so oblečena - ne samo prekrita, temveč oblečena primerno okoliščinam.

Ko nastopajoči ne uporabljajo glasu kot izrazno sredstvo, seveda pridejo bolj do izraza oblačila, kar je na nek način zelo podobno sporočilnosti statičnih oblečenih figur vizualne umetnosti. Kostumi so drama, like si zapomnimo po tem kaj imajo oblečeno, in vse kar izražajo z besedo, vedno zasenči oblačilo, in nikakor obratno (Hollander, 1993: str. 237 238). Bolj kot govor in geste, so oblačila tista, ki ne morajo uiti vizualnim percepcijam, ki jih je ustvarila umetnost.

Švajger P. Rasterski slikovni format kot medij modne predstavitve.

5

Dipl. delo. Ljubljana, Univ. na Primorskem, Fakulteta za dizajn, Katedra za oblikovanje tekstilije in oblačil, 2013

Ta isti pogled na oblačila, pa ima hkrati obraten učinek, da običajna oblačila izgledajo dramatično, saj so podobna tistim, ki jih vidimo na odru oz. v filmu. Gre za vpliv na percepcijo, ki ima kar nekaj podobnosti z Renesančnimi meščanskimi procesijami, ki so se odvijali na vseh ulicah po Evropi. Tovrsni festivali so bili na nek način gibljive slike, v katerih so si oboji - gledalci in opazovalci delili pozornost, hkrati so gledali in bili videni; dve oblike navadnih ljudi v neobičajnih oblačilih, ki so se zdeli vzvišeni zaradi samega dogajanja. Sodobno občinstvo vidi zvezdnike v oblačilih, kot jih nosi samo, vendar čar zvezdništva preobrazi to običajno oblačilo v nekaj nenavadnega, vzvišenega. Ravno ta karakter gledališča, da se oblačimo na poseben način, in se udeležujemo posebnih dogodkov, je popolnoma spremenil življenja ljudi.

Narediti spektakel z oblačili, brez potrebe po pesmi, besedilu ali govorjenemu tekstu, je način popolnoma vsakdanjih posameznikov brez kakršnega koli talenta, da postanejo spektakularni nastopači. Fizična lepota pri tem prav tako ni pomembna. Najbolj preprosta javna procesija posebno oblečenih vsakdanjih posameznikov, je ena nasjtarejših oblik predstav na svetu; verjetno je njen obstoj pogojen s tem, da nikoli ne razočara ne opazovalca in ne akterja (Hollander, 1993: str. 239 - 240).

Na podoben način predstavljajo oblačila sedaj klasične zvezde v operi, mjuziklih, kabarejih, filmih in pa rock zvezde. Dajejo brezpogojno zadovoljstvo očem javnosti. Cher v čipkasti mreži in perju, ter Mick Jagger v oprijetih plastičnih pajkicah z bleščečimi nohti, sta oba oblečena v slavo, enako kot Ludvik XIV in Cahrles I v kraljevstvo (Hollander, 1993: str. 262). Brez da bi se kadarkoli ukvarjala z zgodovino, so se kostumska zborovanja ohranjala skozi stoletja "show business"-a. Stoletja je javnost verjela, da je oder domovanje resničnosti in ne iluzije; in če je iluzija bila dovršena, je hitro postala resnična (Hollander, 1993: str. 295 - 299). Vizualni mehanizem ima tako tudi kontra učinek pri zgodovinskem oblačilu: sodobna moda se potrjuje in utemeljuje skozi blišč televizijskih zvezd, pod krinko navadnih oblačil (Hollander, 1993: str. 304).

3.3

Modna ilustracija

Oblačila ustvarijo vsaj polovico izgleda katere koli osebe v katerem koli obdobju, momentu. Reprezentacijski umetniki, veliki ali popularni, ali oboje hkrati, nam ponujajo podobe oblačilne resnice, ki so tako prepričljive, da vladajo percepciji oblačenja celotnih generacij. Oglaševanje, televizija, filmi, in vse ostale trenutne oblike predstavitve človeškega izgleda to počnejo zdaj, in si hkrati predstavljajo, kako se je ta proces odvijal v preteklosti, vse od takrat, ko so ljudje začeli videti sebe v cerkvenih oltarjih, tempeljskih skulpturah, katakombnih freskah, gravurah, risankah, plakatih, ilustracijah in grafitih.

Pred fotografijo in gilbjivo sliko, so druge oblike upodabljanja morale priakzovati giabnje v izbranem momentu. Gibanje telesa - predvsem zavedno in pa tudi nezavedno, je vedno težilo k temu, da ustreza mentalni samopodobi; in le to, je bilo delno zasnovano s pomočjo zunanjega izgleda (Hollander, 1993: str. 314).

Švajger P. Rasterski slikovni format kot medij modne predstavitve.

6

Dipl. delo. Ljubljana, Univ. na Primorskem, Fakulteta za dizajn, Katedra za oblikovanje tekstilije in oblačil, 2013

Med prvo polovico devetnajstega stoletja pa do danes, so mediji proizvedli idealne podobe, ki jim sledijo milijoni; namen le teh navadno ni bil realno upodabljanje, temveč ilustriranje, promovoiranje in zabava, kar so slike od nekdaj tudi počele (Hollander, 1993: str. 315). Veliki umetniki so še največ prispevali k našemu kasnejšemu pojmovanju človeškega izgleda s svojimi hitrimi skicami, predvsem tistimi, ki so jih naredili za prirpaveo večjih kompozicij. Od tod tudi modna ilustriacija, ki se je razvila kot ločena veja umetnosti, s samosvojim strokovnim stautsom od poznega osemnajstega stoletja. Razvila je tudi sebi značilno ikonografijo in svoj unikatni nivo prirejanja in stiliziranja. Umetniki tako ustvarjajo privlačne slike v modernem in zase značilnem stilu, medtem pa se ne ozirajo, ali je upodobljeno v skladu z realnostjo. Iz tovrstnih upodobitev, so gledalci lahko razbrali, kako naj bi nekdo v nekem oblačilu izgledal, oz. kakšen je dejanski izgled samega oblačila v določenem obdobju. (Hollander, 1993: str. 316 - 318). Izhajajo iz bibličnih ilustracij, ki so najbol pogoste, pri religiozni propagandi. Klasične modne ilustracije so bile najbol pogoste v Zahodni umetnosti vse od Italjanske Renesanse, kjer so kombinirali antična oblačila z aktualnimi smernicami, pa do danes (Hollander, 1993: str. 324).

William Blake je bil tisti, ki je ustvaril nekakšno ne zemeljsko obliko človeške figure oz. rase, ki se bistveno razlikuje od dejanskih modnih smernic, gest in ostalega (Hollander, 1993: str. 324). Ljudje so verjeli, da izgledajo tako kot tisti na slikah oz. v ilustracijah, in da njihova oblačila izgledajo prav tako. Zdaj ko poznamo pripomočke kot je fotoaparat in pa filmska kamera, lahko z njihovo pomočjo ugotavljamo vizalna dejstva o nas samih, tako kot so to poprej počeli s pomočjo ilsutracij (Hollander, 1993: str. 327).

Ker so modni oblikovalci in uredniki želeli, da njihova oblačila izpadejo glamurozno in eksotično, so imeli rajši modne ilustracije. Uredniki, kot je Condé Nast so ugotovili pomembnost naslovne ilustracije, kot orodja za boljšo prodajo revije in so s tem eksperimentirali nenhno z najrazličnejšimi vrstami ilustracije, ki so kombinirale umetnost, vzdušje in kvaliteto posterjev. Najbol zaželjenje so bile modne ilustracije Paul Iribe-ja, ročno barvane risbe s črnilom, kje je uporabljal minimalne detajle in poudarjal barvo in obliko. Bil je tudi prvi umetnik, ki si je drznil slikati modele, obrnjene s hrbtom proti gledalcu (Seebohm, 1982: str. 164 - 169).

Prestižne ilustracije so bile prvi zametki zgodnje modne fotografije, ki je po ilustraciji povzela pristope slikovitosti, kot osnove fotografrianja (Craik, 1994: str. 93).

3.4

Modna fotografija

Prvi fotoaparat, namenjen za javno uporabo, je izumil George Eastman (1854 - 1932) leta 1889. Med 1950-imi leti, je nov manufakturni proces zelo povečal hitrost in občutljivost na svetlobo obojih, črno-belih in barvnih filmov (Danesi, 2004: str. 87). Prvi zapis uporabe fotografije za upodabljanje mode, je album 288 fotogafij, ki so bile posnete leta 1856, na njih pa je Countess de Castiglione v svojih oblekah (Craik, 1994: str. 94).

Švajger P. Rasterski slikovni format kot medij modne predstavitve.

7

Dipl. delo. Ljubljana, Univ. na Primorskem, Fakulteta za dizajn, Katedra za oblikovanje tekstilije in oblačil, 2013

Fotografija je postala umetniška smer v trenutku, ko so jo izumili. Seveda so jo med leti 1860 in 1890 pojmovali kot alternativo risanju in slikanju, ki je dovoljevala veliko svobode. Z drugimi besedami, na fotografijo so gledali kot na bližnjico tradicionalnim vizualnim umetnostim (Danesi, 2004: str. 87). Modna fotografija je postavila temelje oz. osnovala tehniko predstavitve in pa tehniko samourejanja. Služi nam kot merilo oz. pregled nenehno spreminjajočih pogledov na modo in spol, ter odnos do telesa. Medtem ko je ustvarila arhiv modnih dogodkov, je modna fotografija postala glavni vir znanja o oblačilih in telesih, tako iz praktičnega, kot tudi iz zgodovinskega vidika.

Fotografija je nosilec revolucije modne predstavitve, ne samo iz tehničnega vidika upodabljanja oblačil "realistično", temveč z izumljanjem načinov uprizarjanja odnosov med oblačili, opazovalcem in kontekstom. (Craik, 1994: str. 89 - 90). Zdi se, kot da so začetki fotografije in filma, konačali možnosti ustvarjanja iluzij oz. selektivnega videnja.

Slike bogatih v svojem okrasju, znanih v svoji raznolikosti in lepoti, so se kar naenrkat pokazale v novi, nič kaj sanjski luči - kot bi dejali "od danes je slikarstvo mrtvo" in "kamera ne laže".

Seveda je kasneje postala največja umetnost v fotografiji razvijanje tehnik "laganja", kar je fotografski aparat spremenilo v kreativno orodje. Ko je tehnični čudež popravljanja fotografij postal redna praska, je s tem fotografija izgubila svoj samostojni status, ter se pridružila ostalim grafičnim umetnostim.

Oblačila so oblikovana zato, da jih obsije bliskavica, okrog leta 1912 sta si fotografija in moda začeli prbliževati, ter počasi združveati interese. Lartigue je bil pogon takratnega dogajanja; njegove nepozirane fotografije elegantnih žensk. Ni ga naslikanega portreta oblečene ženske iz leta 1914, ki bi izgledal tako popoln, kot pa Lautrigue-ve fotografije (Hollander, 1993: str. 327 - 331). Čeprav je bila fotografija še mlada oblika umetnosti, je bila kljub temu poceni in fleksibilna alternativa modni ilustriaciji. Skozi 1920-ta, sta se fotografija in ilustracija pojavljali ena ob drugi v modnih časopisih, katalogih in trgovinah (Seebohm, 1982: str.

175).

Popularnost fotografije je še posebej narasla po prvi svetovni vojni, sploh pa njena vrednost kot dokumentarni aparat. Modni oblikovalci so prepoznali vrednost fotografije pri natančnem upodabljanju šivov, oblik in detajlov oblačil, brez da bi pri tem izkrivili umetniški stil (Seebohm, 1982: str. 178). Modna fotografija je začela ustvarjati svojo vejo abstraktne umetnosti, njene pristope pa so kopirali v obliki popularnih grafik. Ko so se oči javnosti privadile na fotografije, se je spontano razvil nov ideal oblikovanja oblačil (Hollander, 1993: str. 332 - 333).

Švajger P. Rasterski slikovni format kot medij modne predstavitve.

8

Dipl. delo. Ljubljana, Univ. na Primorskem, Fakulteta za dizajn, Katedra za oblikovanje tekstilije in oblačil, 2013

Izredno pomembno vlogo so dobile naslovnice revij. Condé Nast, ustanovitelj revije Vogue, je izvedel analizo prodaje na podlagi naslovnice. Ugotovil je, da so se naslovnice, na katerih so bile fotografije prodajale boljše kot pa ilustrirane. Fotografi so začeli slikati modele v akciji, kar je spodbudilo popularnost športnih oblačil pri ženskah. Parkinsove "tekajoče, skakajoče" slike žensk so imele trajen vpliv na modno fotografijo. Statične poze so začele izginjati, nadomestili pa so jih pripovedni momenti, minljivi vtisi, in zamegljene akcije. (Craik, 1994: str. 85 - 96). Modna fotografija je bila oblikovana in hkrati omejena s strani modne industrije. Fotografi so bili omejeni s strani modnih urednikov publikacij, za katere so delali. (Craik, 1994: str. 97).

Pristopi modne fotografije so prestali serijo sprememb zaradi tehničnih, kulturnih in ekonomskih sil, v 1930-ih pa doživijo kar največji preskok. Iz tehničnega vidika opzaimo razvoj pocesa barvnega kopiranja, kar je povečalo možnosti populariziranja modne fotografije, čeprav je bil to še vedno zapleten, drag in prestižen postopek. Zaradi povezave s sodobnostjo, je barvna fotografija postala glavna zvrst modne fotografije. Prva barvna fotografija se je pojavila na naslovnici Vogue-a leta 1932, in od takrat ni bilo videti črnobele naslovnice do leta 1950 (Hall-Duncan, 1979: str. 121).

Realizem, modernizem, fotomontaža in foto-reporterstvo so bile tehnike, ki so jih uporabljali za izboljševanje "realističnega" vtisa fotografij. Modne fotografije so bile precej očitne konstrukcije, ki so upodabljale nerealen, glamurozen svet, oblikovan tako, da zapelje in očara gledalca (Craik, 1994: str. 98).

Druga svetovna vojna je bila prehodno obdobje za modno fotografijo. Postala je bolj politična in kritična, odsevala je medvojno stanje. Eksperimentirala je z navezovanjem vpliva vojne na življenja navadnih žensk in moških. Lee Miller je bila ena izmed vojnih fotografinj, ki je prispevala k oblikovanju družbenih dokumentov skozi svoje modne fotografije. Z novo pridobljeno zrelostjo pridobi tudi ugled poklica in pa spoštovanje ter popularnost.

Začela je pridobivati na svoji moči. Do leta 1960 se je neodobravanje spremenilo v revolucijo in modna fotografija je postala znamenje nemira generacije. Prevladovanje visoke mode je razblinil uspeh uličnih oblikovalcev, modnih butikov in novih načinov predstavljanja oblačil in modelov. Nova moda je privlačila mlade ženske, ki so se poistovetile z modeli, ki so jo promovirali. Fotografije tega obdobja so se poigravale z direktnim soočenjem kamere in subjekta, spontanostjo, očitnimi pridihi spolnosti in pretirano seksualnimi telesi (Craik, 1994: str. 101 - 103).

Osrednejga pomena za fotografijo 1970-ih, je bila obsedenost s seksualnimi motivi homoseksualnostjo, transvestiti, vojarizmom, umormom in posilstvom (Hall-Duncan, 1979: str. 196). Modna fotografija izziva gledalce in kupce v potrjevanje svoje lastne indetitete skozi strukturiranje želja. Na ta način presega šive oblačil, ki jih upodablja z igranjem s trenutnimi definicijami seksulanosti in identitete. Kot predstavitvena tehnika, je modna fotografija presegla praktičnost (Craik, 1994: str. 111).

Obstaja tesna povezava med razvojem filmske industrije in razvojem modne fotografije.

Film doprinese nove vzore za potrošniško družbo, fantazije na vizualni osnovi in nova pravila predstavitve (Craik, 1994: str. 98 - 99).

Švajger P. Rasterski slikovni format kot medij modne predstavitve.

9

Dipl. delo. Ljubljana, Univ. na Primorskem, Fakulteta za dizajn, Katedra za oblikovanje tekstilije in oblačil, 2013

3.5

Modni video

Film je estetsko zelo močno orodje, saj vsebuje dialog, glasbo, scenarij in akcijo v vizalnopripovednem stilu. Semiotično gledano, lahko definiramo film kot tekst, ki s strani opazovalca vsebuje serijo fotografij oz. slik, ki predstavljajo resnične življenjske scenarije.

Iz zornega kota gledalca, so filmi metaforično ogledalo živlejnja. Večina filmskih zgodovinarjev navajajo leto 1896, kot leto nastanka filma, ko je francoski čarovnik Georges Mélies ustvaril serijo filmov, ki so raziskovali pripovedni potencial novega medija (Danesi, 2004: str. 88).

Do leta 1910 so se ljudje navadili tega, da so del zamrznjenih momentov oz. fotografij.

Geste in poteze so postale bolj sproščene, življenje se je v teh letih pohitrilo z izumi motornih vozil in želji po divjih plesnih zabavah. Gibljive slike so postale popularne v vseh oblikah modnega dogajanja, od oblačil, do gibanja telesa in stiliziranja. Nemi filmi so seveda najbolj stremeli k stilizaciji gest; ženske obleke nošene v teh filmih so se odzivale ne samo na stilizirano obnašanje, temveč tudi na abstrakten, spremenjen stil oblačila.

Razvili so se različni stili oblikovanja oblačil za filmske zvezde, ki so se sprva morali prilagajati naravi črno-belega filma, torej pokazati svoj karakter brez uporabe barv (Hollander, 1993: str. 341).

Glede na to da je modni video še precej mlada veja modne predstavitve, o njem najdemo le malo gradiva. Veliko je sicer povedanega o modi v filmu, vendar o modnem videu govorijo le posamični članki in poročila s festivalov modnega filma.

Po besedah Penny Martin, profesorice modnega upodbaljanja na London College of Fashion, zgodovina modnega filma oz. videa sega v leto 1950, ko je Erwin Blumenfeld začel eksperimentirati z gibljivo sliko. To sta nadaljevala v 1970-ih Guy Bourdin in Richard Avedon (NYT). Erwin Blumenfeld, sicer modni fotograf, je posvetil šest let svojega življenja delu na komercialno usmerjenih projektih: seriji modnih in lepotnih filmov, za katere je dobil inspiracijo pri televizijskem oglaševanju. Njegovi izdelki so se namreč skozi leta preoblikovali iz komercialnih v umetniške, ter s tem postali bogat in pomemben prispevek k zgodovini mode in modnega filma oz. videa. Njegovi ekspermenti so bili še posebej spodbujeni s strani velke komericalne sile stoletja - televizije (Povzeto 25.8.2013 / Vir: http://showstudio.com/project/experiments_in_advertising_the_films_of_erwin_blumenfel d/essay).

Modna hiša Dior, je bila ena prvih, ki je izdelala modni video z Marion Cottilard, njihovim obrazom za Lady Dior torbice, sodelovali pa so z režiserjem Davidom Lynchom in Johnom Cameronom Mitchellom. V nadaljne so sodelovali z Natalie Portman za oglase Miss Dior, in Charlize Theron za J'adore parfum, ter poželi miljone ogledov po celem svetu na YouTube-u (Povzeto 25.8.2013 / Vir: http://www.dnaindia.com/entertainment/1858671/report-fashion-films-are-the-future).

Švajger P. Rasterski slikovni format kot medij modne predstavitve.

10

Dipl. delo. Ljubljana, Univ. na Primorskem, Fakulteta za dizajn, Katedra za oblikovanje tekstilije in oblačil, 2013

Po besedah Karla Lagerfelda, je oblačenje za rdečo preprogo že nekako oguljen trend, medtem ko so modni filmi postali nov vroč modni dodatek oz. način kako pridobiti pozornost in vzburiti čustva pri "YouTube generaciji". Sposobnost oblikovalca, da svoj talent usmeri ne samo v oblikovanje oblačil, temveč tudi v režiranje kratkih filmov, ga naredi unikatnega. Pametne modne znamke se že zavedajo moči tri-dimenzionalne mode in delajo kratke filme, ki oživlja artistične oglaševalske kampanije in spodbuja slike, ki si jih je moč ogledati na pametnih telefonih (Povzeto 25.8.2013 / Vir: http://www.nytimes.com/2010/05/18/fashion/18iht-fcurves.html?pagewanted=all&_r=0).

Klasična modna predstavitev se ukvarjajo s fotograsko perfekcijo, trenutki zmrznjenimi v času, vendar se v dobi interneta vedno pogosteje pojavlja gibljiva slika. In po zaslugah edinstvene Diane Pernet, v okviru bloga in festivala A Shaded View on Fashion Film, modni videi dobivajo svoje mesto v modni industriji (Povzeto 25.8.2013 / Vir: http://tmagazine.blogs.nytimes.com/2009/09/03/coming-attraction-a-shaded-view-onfashion-film-festival/).

Dandanes v interaktivni digitalni dobi, so oblikovalci svojo pozornost v oglaševanju preusmerili iz tiskanih medijev na internetne strani, forume in družbena omrežja, kjer svojo znamke promovirajo z zabavnimi kratkimi modnimi filmi. Trend modnega videa, prinaša sodelovanja oblikovalcev z režiserji in igralci, iz katerih rastejo estetski, lahko dostopni kratki filmi, ki prikazujejo modne znamke ali izpostavljajo določene izdelke. Ti kratki videi vplivajo na oglaševanje in na prodajno sporočilo, medtem ko so uporabnikom všečni iz artističnega vidika. Ta trend je začel rasti v zadnjih letih. Služi kot umetniška oglaševalska strategija, zaradi svoje raznolikosti in lahkega dotopa ter široke publike na internetih straneh, kot je YouTube, ter ostala družbena omrežja. Veliko modnih hiš je v zadnjem času predstavilo svoje kratke modne filme, ki so jih režirali slavni režiserji.

Martin Scorsese je režiral kratki modni video za Chanel, prav tako so svoj kratki film predstavili pri modni hiši Gucci, Louis Viton, Prada, Dior, ... Za kratke modne filme pa se ne odločajo le znamke, ki predstavlajo visoko modo, temveč tudi bolj komercialne, kot so H&M in Levi's (Povzeto 23.8.2013 / Vir: http://www.fashionapparellawblog.com/2012/06/articles/ipbrand-protection/fashion-filmart-movement/).

Švajger P. Rasterski slikovni format kot medij modne predstavitve.

11

Dipl. delo. Ljubljana, Univ. na Primorskem, Fakulteta za dizajn, Katedra za oblikovanje tekstilije in oblačil, 2013

3.6

Modna animacija - GIF animacija

Modna animacija je tehnika, ki je zrasla s pojavom interneta, saj nam računalniška tehnologija in internete strani omogočajo veliko bolj interaktivni način predstavljanja svojih produktov. Je nekakšen miks med fotografijo in videom, ki omogoča, da naši produkti oživijo v popolnoma novi luči.

Modna animacija temelji na principu t.i. GIF animacije (Graphics interchange format animation), kar lahko v slovenščino prevedemo kot "rasterski slikovni format".

S spletnimi modnimi publikacijami in stranmi, ki se vrstijo v vse večjem številu, ter ustvarjajo samosvoje internetne editoriale in revije, GIF animacije omogočajo unikatno priložnost modni industriji, da izkoristi to popularno HTML okolje (Povzeto 23.8.2013 / Vir: http://stylecaster.com/whats-nextare-animated-gifs-future-editorials/).

Pionirji tehnike modne animacije oz. GIF animacije uporabljene kot medij modne predstavitve so Pamela Reed in Matthew Rader (Reed + Rader), ter Jamie Beck in Kevin Burg (Cinematographs™), sedaj pa se jim pridružuje vedno več GIF ustvarjalcev.

Fotografiski in animacijski duo Pamela Reed in Matthew Rader, ki ustvarjata pod umetniškim imenom Reed + Rader, uporabljata za opis svojega dela izraz "augmented reality", kar pomeni "obogatena realnost". Njuno delo zajema delno visoko konceptualno modno fotografijo, in delno digitalni video (Povzeto 23.8.2013 / Vir: http://www.wmagazine.com/fashion/features/2012/08/reed-rader-ss/photos/).

Pamela Reed in Matthew Rader: “Nostalgija s katero je prežet GIF nas z lahkoto potegne vase in to je tudi razlog za njegovo vrnitev. GIF je zelo enostaven format, ki deluje brez težav v vseh spletnih brskalnikih. Ne zahteva nobenih dodatnih programov, preprosto dela.

GIF je edini pravi medij za internetne umetnike, saj pooseblja deljenje in mešanje kulture svetovnega spleta. Večina vseh GIF-ov je kratkih, sladkih in zabavnih. Pripraviti ljudi da pogledajo celoten osem minutni kratki video je težko, zato pa je GIF v tem primeru tako privlačen.” (Povzeto 23.8.2013 / Vir: http://post-new.com/#feature=node/859).

Jamie Beck: “GIF nam daje možnost, tako kot vsaka nova veja fotografije do zdaj, da nekaj kar smo videli že neštetokrat, vidimo v popolnoma novi luči.” (Povzeto 23.8.2013 / Vir: http://www.bbc.co.uk/news/magazine-21206964).

Format GIF so uvedli leta 1987, in sicer pri ameriškem internetnem ponudniku CompuServe. Zaradi uporabnosti je kmalu postal izjemno razširjen slikovni format v svetu.

Primeren je tako za prikazovanje logotipov, enostavnih motivov, kot tudi za preproste animacije. GIF ni najbolj primeren za prikazovanje fotografij, saj ima izjemno omejen nabor barv. Format GIF je izjemno majhen po velikosti v primerjavi z ostalimi slikovnimi formati. GIF kompresira sliko na dva načina. Prvič reducira oziroma zmanjša število barv in število pikslov, kasneje zamenja večje število vzorcev z enim velikim. Če poenostavimo, pomeni, da namesto pet barv modre, shrani le eno (Povzeto 23.8.2013 / Vir: http://grativa.si/arhiv-novic/40-kaj-je-gif).

Švajger P. Rasterski slikovni format kot medij modne predstavitve.

12

Dipl. delo. Ljubljana, Univ. na Primorskem, Fakulteta za dizajn, Katedra za oblikovanje tekstilije in oblačil, 2013

Kljub temu da je bil format ustvarjen v poznih 80ih, je v zadnjih letih GIF animacija ponovno pridobila na popularnosti. Izvirni namen GIF animacije, je bil proizvesti format za svetovni splet. Navadno so GIFi sestavljeni iz nekaj sekvenc, ki se odvijajo v neskončnost. Sedaj so GIF animacije prepletle svetovni splet na humoren, bizaren in umetniški način, njihova uporabnost in popularnost pa eksponentno raste. Čar GIF animacije je v repeticiji in v tem, da lahko v tako majhen format, stisnemo ogromno idej.

Gre za eksplozijo kreativnosti (Povzeto 23.8.2013 / Vir: http://www.bbc.co.uk/news/magazine-21206964).

GIF format je najstarejši format na spletu, ki se ni razvijal vse od svojega nastanka, leta 2012 pa so ga pri Oxford Dictionaries USA razglasili za besedlo leta 2012. Glagol "GIF" pomeni ustvariti datoteko, sliko ali video sekvenco. Katherine Martin, direktorica US Dictionaries Programa na Oxford University Press USA je dejala: “GIF, kompresiran datotečni format za slike, ki ga lahko uporabljamo za ustvarjanje ponavljajočih se animacij, je letos praznoval 25 let obstoja, in kot veliko drugih izumov 80ih let, ni bil nikoli bolj popularen. GIF je leta 2012 pridobil svoje mesto v slovarju, kjer so gra priznali ne samo kot predmet, temveč tudi kot glagol. Razvil se je iz pojava pop kulture imenovanega "meme", v zelo uporabno resno orodje, ki ga uporabljajo tako novinarji in raziskovalci”. Januarja 2012 je javna knjižnica v New Yorku, organizirala program, ki je omogočal obiskovalcem da ustvarijo in delijo na spletu animiranre GIFe iz kar 40,000+ slik iz svoje kolekcije. Marca 2012 je na spletni strani Tumblr bilo zabeleženih 20 bilijonov GIF objav. Julija je GIF 20to obletnico svoje prve objave na svetovnem spletu, objava pa je vsebovala sliko glasbene skupine "Les Horribles Cernettes" (Povzeto 23.8.2013 / Vir: http://blog.oxforddictionaries.com/press-releases/us-word- of-the-year2012).

GIF dovoljuje shranjevanje večjega števila fotografij v eno datoteko. Spletni brskalniki so izkoristili to lastnost formata, za objavljanje preprostih animacij. Da dobimo GIF animacijo, naložimo serijo fotografij eno na drugo, v določenem časovnem zaporedju.

Spletni brskalnik bo potem to zaporedje predvajal v neskončnost, hitrost menjanja fotografij pa reguliramo z različnimi progami (Milano, 1999: str. 186).

Orodje, s katerim ustvarjamo GIF animacije je Adobe Photoshop. Funkcije tega programa nam omogočajo pretvarjanje video datotek v sekvence sestavljene iz slikovnih izsekov, manipuliranje s sekvencami, določitev gibljivega dela animacije, obdelavo, čas in hitrost predvajanja animacije. V nadaljevanju bom opisala celotni postopek, kako iz videa ustvarimo GIF animacijo, kjer se giba le tisti del slike, ki ga kot takega določimo.

Švajger P. Rasterski slikovni format kot medij modne predstavitve.

13

Dipl. delo. Ljubljana, Univ. na Primorskem, Fakulteta za dizajn, Katedra za oblikovanje tekstilije in oblačil, 2013

4 EKSPERIMENTALNI DEL V eksperimentalnem delu diplomske naloge smo se odločili preizkusiti v zadnji tehniki navedeni v prejšnem poglavju - 3.6 Modna animacija. Opisali bomo orodja ki smo jih uporabljali, tehnike obdelave, postopke izdelave, in pa sam končni izdelek, ter njegove elemente.

Kot že omenjeno v hipotezi, smo skušali raziskati, ali rasterski slikovni format omogoča vizualizacije, katerih fotografija ne omogoča. Da bi hipotezo lahko potrdili oz. ovrgli, smo se odločili izdelati serijo gif animacij na podlagi že ustvarjenih fotografij za kolekcijo oblačil. Za šest oblačilnih sklopov od "SKLOP #1" do "SKLOP #6" smo izdelali dvajset GIF animacij.

Posvetili smo se izdelavi modnih animacij, tehniki izdelave, orodjem in postopkom, ter samim vstavljanjem v portfolio - torej z izdelavo interaktivnega portfolija.

4.1

Orodja

Za izdelavo modnih animacij potrebujemo orodja za studijsko fotografijo oz. snemanje, ter računalniška orodja za montažo in urejanje.

Tehnika GIF animacije zahteva, da imamo fotoaparat ki ima funkcijo snemanja videa ter stojalo oz. stativ za fotoaparat, uporabili smo fotoaparat Canon 5D mark II. Po želji lahko uporabljamo tudi dodatna orodja, kot so studijske luči, ventilator, rekviziti. Zelo pomembno je, da imamo motorično sposoben model ki nosi oblačila, saj tehnika zahteva, da je model sposoben obstati v popolnoma nepremičnem položaju, oz. da premika samo določene dele telesa. Vse to potrebujemo za samo produkcijo - torej, da ustvarimo material, ki ga nato obdelujemo z računalniškimi orodji.

Za računalniško obdelovanje oz. postprodukcijo potebujemo zmogljiv računalnik, na katerem obdelujemo v različnih programih. Za obdelavo smo uporabili Adobe Photoshop, Adobe Flash in Adobe Indesign. Ker GIF format podpirajo le spletni brskalniki, je priporočljivo, da imamo na računalniku enega od spletnih brskalnikov, v našem primeru je to Google Chrome, za obdelavo končnega izgleda izdelka v spletnem brskalniku, pa smo uporabljali tudi Adobe Dreamweaver.

Seznam orodij: • fotoaparat • stojalo - stativ • luči • ventialtor • računalnik • Adobe Photoshop • Adobe Flash • AdobeIndesign • Adobe Dreamweaver • Google Chrome

Švajger P. Rasterski slikovni format kot medij modne predstavitve.

14

Dipl. delo. Ljubljana, Univ. na Primorskem, Fakulteta za dizajn, Katedra za oblikovanje tekstilije in oblačil, 2013

4.2

Potopki izdelave in tehnike obdelave

4.2.1

Scenarij

Prva faza je izdelava scenarija (Slika 1). Scenarij je opis gibljive slike - poteka dogajanja v vrstnem redu z opisi prizorov, likov, ipd. (Povzeto 23.8.2013 / Vir: http://dictionary.reference.com/browse/scenario). Na podlagi fotografij določimo, kaj se bo na njih dogajalo - premikalo, kakšna bo akcija. Vzeli smo torej portfolio s fotografijami, ter za vsako fotografijo oz. sklop oblačil (od #1 do #6) posebej spisali ideje in možne scenarije.

Ta faza nam omogoča, da kasneje samo snemanje poteka nemoteno, hitro, ter da predvidimo določene prednosti in slabosti, oz. da si zapišemo pomembna dejstva, ki jih moramo na snemanju upoštevati. Seveda se med snemanjem iz že predpisanih idej lahko rodijo tudi nove, vendar je v vsakem primeru dobro imeti dober načrt - scenarij.

Slika 1: Scenarij

Švajger P. Rasterski slikovni format kot medij modne predstavitve.

15

Dipl. delo. Ljubljana, Univ. na Primorskem, Fakulteta za dizajn, Katedra za oblikovanje tekstilije in oblačil, 2013

Za primer vzemimo "IZGLED #1" (Slika 2). Na prvi fotografiji smo želeli, da se premika le vrtnica, rotira ali pa le rahlo giblje sem in tja. Zaradi narave oblačil smo se odločili vključiti element vetra, torej uporabiti ventilator, da bi animirala resice na srajci. Ker je krilo balonasto, smo si zapisali, da bi poskušali zajeti gibanje krila - torej širjenje, napihovanje.

Določitev gibanja na fotografijah je zelo pomembno, saj s tem določimo tudi prostor, ki se ne bo gibal - vse kar ni določeno kot gibanje se med snemanjem ne sme premikati.

Negibljiv prostor je namreč izredno pomemben kasneje v postprodukciji, da dosežemo željeni učinek.

Švajger P. Rasterski slikovni format kot medij modne predstavitve.

16

Dipl. delo. Ljubljana, Univ. na Primorskem, Fakulteta za dizajn, Katedra za oblikovanje tekstilije in oblačil, 2013

4.2.2

Snemanje

Slika 2: IZGLED #1

Druga faza je snemanje - postavitev seta. Na izbrano lokacijo umestimo model, ki nosi oblačila, ter nato postavimo kader - pri tem smo pozorni, da je kader izčiščen, da v njem ni ničesar, kar ne bi želeli da se kasneje pojavi na animaciji, saj animacija ne omogoča toliko retuširanja in manipuliranja v postprodukciji, kot fotografija.

V tej fazi ustvarjamo material, iz katerega potem izdelujemo animacije. Postopek je podoben kot pri modnem fotografiranju, le da tukaj namesto fotografij snemamo kratke video posnetke. Ustvarimo toliko videoposnetkov, kolikor na koncu želimo imeti animacij. Če se zopet vrnemo k prej omenjenemu primeru, ”IZGLED #1” ima tri fotografije, torej imamo predvidene tri animacije, iz tega sledi, da moramo posneti tri kratke videe oz. tri kratke akcije. Med snemanjem kratkih akcij ugotovimo ali so izvedljive, tako obstaja možnost da kakšno akcijo ovržemo, ali pa dodamo. V tem primeru so bile vse tri akcije izvedljive, med snemanjem pa smo dobili še dodatne ideje - plapolanje resic na hrbtu, tako da smo v končni fazi iz tega sklopa ustvarili 4 animacije.

Ravnokar opisani prvi dve fazi, sta fazi produkcije - izdelave materiala. Po tem postopku smo izdelali 20 animacij, na katerih se giblje le določen del slike oz. oblačila. To smo storili tako, da smo vse dobljene video posnetke v fazi produkcije obdelali v postprodukciji.

Švajger P. Rasterski slikovni format kot medij modne predstavitve.

17

Dipl. delo. Ljubljana, Univ. na Primorskem, Fakulteta za dizajn, Katedra za oblikovanje tekstilije in oblačil, 2013

4.2.3

Izdelava GIF animacij v Adobe Photoshop-u

Po zaključenem snemanju vse posnetke naložimo na računalnik, na tej točki se začne tretja faza, faza postprodukcije torej obdelave materiala.

Material, ki smo ga naložili na računalnik so vsi posneti videi v fazi produkcije. Videi so v MOV (move / movement) formatu, kar je kratica za multimedijski format, ki vsebuje lahko zvočne, vizualne in tekstovne elemente. Ker želimo ustvariti GIF format, moramo vsako datoteko posebej obdelati v Adobe Photoshop-u, pred tem pa se je dobro seznaniti s tem kaj GIF format je.

GIF podpira do 8 bitov na piksel, kar pomeni, da lahko naenkrat pokaže do 256 barv iz 24bitnega barvnega modela RGB in omogoča animacijo z zaporednim prikazovanjem sličic.

Te imajo ločene barvne palete.

Za primer vzemimo fotografijo iz sklopa "IZGLED #1" (Slika 3), na podlagi katere smo se odločili izdelati animacijo. Akcija določena za to fotografijo je premikanje oz. širjenje krila.

Slika 3: Fotografija IZGLED #1

Švajger P. Rasterski slikovni format kot medij modne predstavitve.

18

Dipl. delo. Ljubljana, Univ. na Primorskem, Fakulteta za dizajn, Katedra za oblikovanje tekstilije in oblačil, 2013

Izberemo video v katerem je zajeta akcija določena za to fotografijo, v tem primeru je to video "MVI_6655.MOV". Video je dolg 20 sekund, saj smo z modelom akcijo ponovili štirikrat, zato da smo imeli v postprodukciji možnost izbrati najboljše izvedeno akcijo. Od modela smo zahtevali, da je od linije komolcev navzgor popolnoma nepremičen, ter da širi le krilo.

Video uvozimo v Adobe Photoshop tako, da v meniju izberemo File > Import > Video Frames to Layers... (Priloga 2: Slika 1). Nato v meniju izberemo datoteko, ki jo želimo uvoziti, v našem primeru je to "MVI_6655.MOV" in ko to storimo, se nam pokaže okence, kjer reguliramo kateri odsek oz. sekvenco videa želimo uvoziti, koliko slikovnih izsekov želimo uvoziti (Priloga 2: Slika 2).

V našem primeru bomo izbrali prvo akcijo, ter določili da želimo uvoziti le vsaki drugi slikovni izsek, saj bo tako datoteka nekoliko manjša, obdelovanje bo potekalo bolj tekoče, naše oko pa razlike v končnem rezultatu ne bo zaznalo. Ko to nastavimo, kliknemo OK in počakamo, da program uvozi slikovne izseke v plasti enega na drugega, za t.i. plasti, bom v nadaljevanju uporabljala izraz "layer", za slikovne izseke pa izraz "frame".

Nato si pripravimo delovno okolje. V meniju izberemo Window > Timeline. Ko izvedemo ta ukaz, se nam spodaj prikaže vrstica, ki ponazarja časovnico sestavljeno iz frame-ov.

Nato v meniju izberemo Window > Layers, da se nam pokaže vrstica kjer vidimo plasti videa (Priloga 2: Slika 3).

Ko je delovno okolje pripravljeno, lahko začnemo z obdelvao. Prva stopnja je kadriranje, torej morebitno obračanje in rezanje animacije. V našem primeru najprej sliko obrnjemo s funkcijo Image > Image Rotation > 90° CCW. Kader bomo določili malo kasneje.

Sedaj še enkrat preverimo na sami časovnici če smo izbrali želene frame, ter morebitne odvečne pobrišemo. Ker želimo ustvariti repetativno dogajanje v animaciji, morata biti prvi in zadnji frame kar se da podobna ali pa celo identična. V našem primeru bomo akcijo, ki smo jo posneli prerezali na polovici, ter ostale frame izbrisali. Nato bomo izbrali vse ostale frame, jih skopirali, prilepili zraven, ter obrnili njihovo zaporedje. S tem dobimo nemoteno, repetatvino gibanje - prvi in zadnji del animacije sta enaka, prav tako sredinski del, saj sta oba dela obratna slika en drugega.

Torej ko smo posnetek odrezali na polovici, nam je na časovnici ostalo 20 frame-ov. Število frame-ov lahko preverimo, če se z drsnikom po časovnici pomaknemo skrajno desno (Priloga 2: Slika 4). Na časovnici desno zgoraj kliknemo na puščico, kjer se nam odpre meni za manipuliranje s frame-i. Na njem izberemo opcijo Select All Frames, torej izberemo vse slikovne izseke - ko bomo izbrali ta ukaz, bodo vsi okvirčki potemneli na modro barvo. Nato v istem meniju izberemo opcijo Copy Frames za kopiranje frame-ov, ter takoj za tem prav tako v tem meniju izberemo opcijo Past All frames za umeščanje frame-ov (Priloga 2: Slika 5). Nato se nam odpre okence, kjer določimo, kam želimo prilepiti oz. umestiti izbrane slikovne izseke.

Švajger P. Rasterski slikovni format kot medij modne predstavitve.

19

Dipl. delo. Ljubljana, Univ. na Primorskem, Fakulteta za dizajn, Katedra za oblikovanje tekstilije in oblačil, 2013

Ker bi radi, da sta prvi in drugi del animacije zrcalna slika en drugega, izberemo opcijo Paste After Selection (Priloga 2: Slika 5). Če se sedaj z drsnikom pomaknemo po časovnici v skrajno desno opazimo, da ima naša animacija sedaj 40 frame-ov, torej je sestavljena iz 40-ih slik. Na to animacijo preizkusimo s klikom na gumb za predvajanje animacije. Pri tem smo pozorni, da ne prihaja do motenj v animaciji, torej po občutku odstranimo ali dodamo frame. Ko končamo s to fazo, smo dobili klasično GIF animacijo.

Ker bi radi ustvarili GIF animacijo, kjer se premika le del slike, si moramo izbrati "glavni layer", to je slika za katero želimo da je nepremična, in je tista ki je na vrhu vseh slojev oz. layer-jev. Izberemo si torej enega izmed frame-ov, ki nam najbol ustreza. Nato preverimo, kateremu sloju, layer-ju pripada. Kateremu frame-u pripada kateri layer, preverimo tako, da z drsnikom najdemo ikonico očesa v meniju layerjev (Priloga 2: Slika 3) - ta ikonica ponazarja vidnost layerja. Frame je lahko namreč vezan na več layer-jev, to reguliramo z ikonico očesa.

V našem primeru smo izbrali prvi frame, ki mu pripada "Layer 1". Da bi ustvarili "glavni layer", izbrani "Layer 1" dupliciramo. Z desnim klikom kliknemo na "Layer 1" in v meniju izberemo opcijo Duplicate layer. Odpre se nam okence, kjer layer poimenujemo z "GLAVNI" - da nam je bolj viden, saj bomo sedaj izvajali funkcije na tem layerju (Priloga 2: Slika 6).

Ko layer poimenujemo, kliknemo OK. Layer se nam pojavi na seznamu layer-jev takoj nad prvim layer-jem. Ker želimo, da je "GLAVNI" layer na vrhu vseh soljev, ga z miško premaknemo na vrh seznama layer-jev, pri tem moramo biti pozorni, da imamo na časovnici označen prvi frame. S klikom na gumb za predvajanje animacije preverimo, če je layer res na vrhu vseh layer-jev, ter če je vklopljen na vseh frame-ih (ikonica očesa) - znak tega, da je layer na vrhu in vklopljen v vseh frame-ih je to, da se slika ne premika.

Zdaj imamo vse pripravljeno za izbor animiranega dela slike. Kot smo napisali v scenariju, bi radi, da se na tej sliki premika le krilo. S puščico torej kliknemo layer "GLAVNI", na časovnici pa se postavimo na dvajseti frame. Izberemo orodje za radiranje, ter z njim izbrišemo tisti del slike, ki smo ga na scenariju določili kot gibljivega. Na 20. frame smo se postavili zato, da lažje vidimo do kam sliko izbrišemo, saj se nam bo med brisanjem začela pojavljati končna faza animacije. Izbrisani del slike je tisti del, ki se bo premikal. Da preverimo, ali smo natančno brisali, lahko "Layer 20", ki je povezan z 20. frame-om tudi začasno izklopimo (Priloga 2: Slika 7). Pri brisanju dela ki se bo gibal, moramo biti izredno natančni.

S tem smo končali animranje, sliko moramo še obdelati - izrez, barve, kontrast, ... V našem primeru bomo z orodjem krožnega označevanja (Pridloga 2: Slika 3) določili izrez (vse to počnemo na glavnem layer-ju). Izrišemo torej elipso ali krog ki določa naš izrez, ker bi radi, da je okrog elipse še okvir, z desnim klikom kliknemo na izriasno elpiso, ter izberemo funkcijo Select Invers (Priloga 2: Slika 8). Sedaj smo izbrali prostor okrog elipse. Da bi ga lahko pobarvali na željeno barvo okvirja, v desnem spodnjem kotu na seznamu layer-jev kliknemo opcijo "New Layer" (Priloga 2: Slika 8) - s tem dobimo prazen layer "Layer 21", ki ga z orodjem za barvanje večjih površin pobarvamo v željeno barvo, v našem primeru je to umazano bela (Priloga 2: Slika 9). Nato zopet izberemo orodje za risanje elipse, ter z desnim klikom kliknemo na označeno področje, ter zopet izberemo funkcijo Select Invers.

S tem zopet označimo področje elipse.

Švajger P. Rasterski slikovni format kot medij modne predstavitve.

20

Dipl. delo. Ljubljana, Univ. na Primorskem, Fakulteta za dizajn, Katedra za oblikovanje tekstilije in oblačil, 2013

Da bi se znebili odvečnega področja okrog elipse izberemo orodje za rezanje "Crop".

Orodje bo avtomatsko izbralo najbol optimalen pravokotnik okrog elipse, ko to storimo, rezanje potrdimo s tipko "Enter" (Priloga 2: Slika 10). Da dobimo še nekaj okvirja okrog izreza, izberemo ukaz Image > Canvas Size, ter določimo velikost okvirja, v našem primeru je to 2 x 2 inch-a (Priloga 2: Slika 11).

Doblejni prostor okrog prejšnega okvirja je sedaj brezbarven, da bi ga pobarvali na tipkovnici držimo tipko Control/Comand in hkrati kliknemo na "Layer 20", nato izberemo orodje za risanje elipse, kliknemo na sliko, ter zopet izberemo funkcijo Select Invers. Nato z orodjem za barvanje pobarvamo še preostali del, ter desnim klikom izberemo opcijo Deselect.

S tem je izrezovanje slike in oblikovanje okvirja okrog nje končano.Sedaj lahko reguliramo še barve, svetlost, kontrast z različnimi orodji. Da to lahko storimo, se postavimo na "GLAVNI" layer. Nato v meniju izberemo ukaz Layer > New Adjustment Layer, kejr lahko izbiramo med različnimi orodji za obdelavo fotografij - tukaj izbiramo popolnoma po lastnem občutku oz. se držimo lastne estetike.

Naslednja faza je shranjevanje animacije v GIF format. V meniju izberemo ukaz File > Save For Web. Odpre se nam okno, kjer nastavimo vse potrebno za izvoz GIF formata (Priloga 2: Slika 12). Nastavimo da želimo izvoziti GIF format, določimo število barv - ki je, kot že v prej omenjeno pri GIF formatu omejeno. V tem primeru smo izbrali največje število barv, torej 256. Velikokrat se pri izvozu v GIF format barve nepričakovano spremenijo, da to lahko reguliramo imamo na tej točki možnost orodja "kapalka", s katerim lahko do neke mere uravnavamo barve. Po potrebi določimo željeno velikost, zelo pomembno pa je, da ne pozabimo na "Looping Options", kjer določimo kolikokrat se bo GIF predvajal, v našem primeru smo izbrali "Forever", torej se bo GIF predvajal v neskončnost. Ko smo preverili vse nastavitve, kliknemo "Save", GIF poimenujemo in kliknemo OK. Ko program izvozi GIF format, je nujno potrebno za vsako naimacijo posebej shraniti še PSD dokument (Adobe Photoshop Dokument), ta nam služi, da lahko animacijo še popravljamo ali prilagajamo, če v kasnejših fazah naletimo na kakšen problem ki to zahteva.

Ta postopek izvedemo za vsako sliko. V našem primeru je to pomenilo, da smo iz 47 video posnetkov po tem postopku izdelali 48 animacij, od tega smo potem v končnem produktu eksperimentalnega dela uporabili le 20 animacij. V procesu smo namreč ustvarili več materiala, zato da smo imeli v končni fazi možnost selekcije.

Končni izbor dvajsetih animacij smo nato poizkusili vstaviti v interaktivni portfolio. Sprva smo mislili, da bo postopek zelo enostaven. Po spletu smo namreč iskali s katerimi orodji bi bilo mogoče sestaviti tovrsten portfolio, vendar smo po veliki večini naleteli le na programe, ki podpirajo videe, flash, glasbo, interkativno listanje, vse drugo kot pa izdelavo portfolia z GIF animacijami.

Švajger P. Rasterski slikovni format kot medij modne predstavitve.

21

Dipl. delo. Ljubljana, Univ. na Primorskem, Fakulteta za dizajn, Katedra za oblikovanje tekstilije in oblačil, 2013

4.2.4

Obdelava GIF animacij v Adobe Flash-u

Zaradi želje po ustrezni predstavitvi serije dvajestih animacij v interaktivnem portfoliu, se je potrebno spoznati s še nekaj dodatnimi tehnikami in programi.

Ker je GIF animacija medij ki ga podpirajo le spletni brskalniki in le redki programi, smo bili za potrebe grajenja interkativnega portfolia primorani animacije obdelati v programu Adobe Flash.

Po raziskovanju možnosti oblikovanja interaktivnega portfolija, smo namreč prišli do ugotovitve, da se po večini oblikovalci zatekajo k Adobe Indesign-u, v katerem smo med drugim izdelali tudi portfolio s slikami, ki smo ga vzela za izhodišče. Odločili smo se torej, da raziščemo možnosti vstavljanja GIF animacij v Adobe Indesign in prišli do ugotovitve, da moramo vsako GIF animacijo posebej spremeniti v SWF format.

Preden smo to storili, smo morala vsako GIF animacijo ponovno odpreti v Adobe Photoshop-u in ji prilagoditi velikost za A3 ležeči format. Tako smo vsem GIF animacijam stransko stranico prilagodili na velikost 709 slikovnih pik oz. na 250 mm.

To smo storili tako, da smo vseh dvajset PSD dokumentov znova odprli, prilagodili velikost GIF animacij, ter jih ponovno izvozili. Ko smo vnašali vrednost stranske stranice v okence za prilagajanje velikosti, smo si za vsako GIF animacijo posebej izpisali natančne dimenzije.

Nato smo v Adobe Flashu za vsako od dvajsetih GIF animacij odprli nov dokument, ter na začetnem zaslonu vpisali prej zapisane dimenzije. Torej v primeru GIF animacije, ki smo jo ustvarili za "IZGLED #1" v prejšnem podpoglavju, vpišemo v okenca dimenzije 367 x 709 (Priloga 3: Slika 1).

Nato z ukazom File > Import > Import To Stage uvozimo GIF animacijo v program. Da jo pretvorimo v želeni format, ki ga bo kasneje prepoznal Adobe Indesign, kliknemo opcijo File > Export > Export Movie. Pojavi se okence, v katerem moramo določiti, v kakšen video format želimo izvoziti datoteko, izberemo opcijo SWF movie in shranimo (Priloga 3: Slika 2).

Ta postopek ponovimo za vsako GIF animacijo posebej. Ko to storimo, je naš material pripravljen za vstavljanje v interaktivni portfolio.

Švajger P. Rasterski slikovni format kot medij modne predstavitve.

22

Dipl. delo. Ljubljana, Univ. na Primorskem, Fakulteta za dizajn, Katedra za oblikovanje tekstilije in oblačil, 2013

4.2.5

Vstavljanje GIF animacij v Adobe Indesign

V Adobe Indesign-u si odpremo datoteko v katero želimo vstavljati GIF animacije. V mojem primeru je to portfolio za Oblikovanje oblačil, ki smo ga izdelali pri predmetu Oblikovanje oblačil 3 (Vaje) pod menstorstvom doc. Mateje Benedetti.

Ker delamo na primeru fotografije iz sklopa "IZGLED #1", se premaknemo na stran, kjer se nahaja izhodiščna fotografija. Z miško kliknemo na fotografijo ter izvedemo ukaz File > Place. Izberemo Gif animacijo, ki smo jo pretvorili v SWF movie, torej vstavimo "IZGLED #1.SWF". Nato kliknemo Window > Interactive > Media, da se nam prikaže okence za urejevanje multimedijskih datotek. Ko kliknemo na uvoženo datoteko, se v ravnokar odptem okencu pojavi predogled (Priloga 4: Slika 1).

V istem okencu tudi določimo, da se animacija začne predvajati samodejno, ko se stran odpre. Da lažje uravnavamo velikost vstavljene animacije izberemo možnost "From Current Frame".

Po tem postopku vstavimo vseh 20 animacij. Med samim procesom vstavljanja animacij v interaktivni portfolio, so animacije prikazane kot slike - vidimo samo vrhnji layer oz. prvi frame. Portfolio "oživi" šele, ko ga izvozimo v za to primeren format.

Portfolio izvozimo tako, da se bojo animacije premikale, izberemo opcijo File > Export, odpre se nam okence, kjer določimo format Flash Player SWF (Priloga 4: Slika 2). Nato izberemo velikost interkativnega portfolija, način listanja, po želji tudi barvo papirja, ter kliknemo OK (Priloga 4: Slika 3).

Da bi lahko vsi brez težav gledali ta portfolio, ga moramo naložiti na spletni strežnik. Na strežnik moramo naložiti tri datoteke: SWF format portfolia, HTML format portolia in pa mapo z medijskimi datotekami portfolia. Vse troje nam Adobe Indesign pripravi pri izvozu. Če katerakoli od treh datotek manjka, se zna zgoditi, da portfolio ne bo izgledal kot bi želeli.

4.3

Končni izdelek

Po opravljenih vseh procesih imamo pred sabo končni izdelek: serijo modnih GIF animacij, vstavljenih v interaktivni portfolio v SWF obliki. To pomeni, da ga je moč gledati v spletnih brskalnikih, ali pa spomočjo programa Flash Player. Portfolio z animacijami je moč virutalno listati, njegova vsebina pa je animirana.

Švajger P. Rasterski slikovni format kot medij modne predstavitve.

23

Dipl. delo. Ljubljana, Univ. na Primorskem, Fakulteta za dizajn, Katedra za oblikovanje tekstilije in oblačil, 2013

5 REZULTATI Rezultat praktičnega dela je serija dvajsetih modnih GIF animacij, ustvarjenih na podlagi šestih sklopov fotografij.

Primer "IZGLED #1" (Slika 2) ima tri fotografije, zapisali smo si da želimo animirati gibanje resic na srajci, obračanje vrtnice, širjenje krila. Od predvidenih treh animacij smo izdelali štiri, saj smo med snemanjem sami dobili dodatno idejo. Animirali smo torej rotiranje vrtnice, plapolanje resic srajce na hrbtu, širjenje krila in obračanje glave.

V primeru "IZGLED #2" (Priologa 1: Slika 1), smo si na scenarij zapisali, da želimo animirati gibanje dreves ter plapolanje resic na hrbtu srajce na prvi fotografiji, obračanje glave in žep pa na drugi fotografiji. V primeru sklopa "IZGLED 2", smo od predvidenih situacij in fotografij lahko izdelali dve animaciji in sicer premikanje dreves in plapolanje resic na hrbtu. Izvedli smo toliko video posnetkov kot je bilo predvideno, le da smo drugo sliko zamenjali z drugačnim kadrom.

Nadaljujemo na "IZGLED #3" (Priloga 1: Slika 2), kjer smo poskušali animirati krilo s pomočjo ventilatorja, širjenje krila, obračanje glave. Predvideno število animacij je bilo pet. Od predvidenih petih kraktih video posnetkov, smo za serijo uporabili le štiri.

Na scenariju za "IZGLED #4" (Priloga 1: Slika 3) je navedeno, da smo želeli zajeti gibanje glave, premikanje metuljčka, širjenje hlač, premikanje naramnic, uporaba ventilatorja, premikanje zaves, ... Od predvidenih štirih akcij za štri fotografije, smo na koncu posneli šest akcij, vendar smo v fazi selekcije izključili dve, torej smo ustvarili štiri animacije.

V primeru "IZGLED #5" (Priloga 1: Slika 4) je bilo predvideno animiranje pihanja milnih mehurčkov, širjenje srajce spodaj s pomočjo ventilatorja, zapenjanje in odpenjanje srajce.

V fazi produkcije smo ugotovili, da se zaradi svetlobe milni mehurčki ne vidijo dobro iz predvidenega kadra, zato smo morali kader prilagoditi dani situaciji. Od predvidenih treh animacij smo tu lahko izvedli le dve.

Sklop fotografij "IZGLED #6" (Priloga 1: Slika 5) ima na scenariju predvideno gibanje resic na hrbtu srajce, pitje jogurta, premikanje nog, širjenje hlačnic in pa žep. Od predvidenih treh animacij, smo posneli tri videe, torej je sklop sovpadal z načrtom.

Po opravljenem snemanju vseh predvidenih faz na scenariju, smo se odločili še za eksperimentalni del snemanja, kjer smo z modelom postavljali sponatne kadre in izvajali spontane akcije, ki niso bile predvidene v naprej. Namen tega je pridobiti še kakšen uporaben kader. Spontani del snemanja se je na koncu izkazal za produktivnega, saj smo tako proizvedli dodatno, nepredvideno animacijo - dva modela, ki obračata glavi eden proti drugemu sinhrono.

Švajger P. Rasterski slikovni format kot medij modne predstavitve.

24

Dipl. delo. Ljubljana, Univ. na Primorskem, Fakulteta za dizajn, Katedra za oblikovanje tekstilije in oblačil, 2013

6 DISKUSIJA REZULTATOV V nadaljevanju bomo primerjali tehniko fotografije na primerih od "IZGLED #1" do "IZGLED #6" (Priloga 1) in tehniko GIF animacije na primerih "GIF 1" do "GIF 20" (Priloga 5: Serija GIF animacij) ustvarjenih v eksperimentalnem delu.

Primerjavo bomo izvedli na dveh nivojih - tehničnem in estetskem. Iz tehničnega vidika bomo analizirali oba formata, iz estetskega vidika pa, kaj hitreje pritegne naše oko oz. kaj zaznavamo.

Iz tehničnega vidika takoj opazimo razliko v formatu, fotografija je v JPEG formatu, animacija pa v GIF formatu. Formata se v prvi vrsti razlikujeta po količini barv, ki jih lahko shranita. Medtem ko GIF podpira maksimalno 256 barv, ima JPEG veliko širši spekter: 24 bit-ov na slikovno piko, kar je 16.7 milijona barv (Miano, 1999: str. 9). Vendar če upoštevamo, da GIF animacijo sestavlja več barvnih kart - ena barvna karta na frame, težko določimo, kateri format nam iz vidika barv da več informacij - odvisno od posamične animacije.

Naslednja tehnična razlika v formatu je ta, da JPEG ne podpira shranjevanja skupine fotografij temveč samo eno, medtem ko GIF aniamcija podpira shranjevanje večjega števia fotografij, ki jih je moč predvajati kot animacijo. Torej GIF format iz tega vidika podpira skladiščenje oz. kompresiranje večjega števila informacij. Tako lahko v GIF animacijo shranimo več informacij o objektu, ki ga želimo predstaviti. Število layer-jev nam pove količino kompresiranih fotografij.

Na podlagi sklopa "IZGLED #1" (Slika 2) smo izdelali štiri GIF animacije z istim motivom in sicer "GIF 1", "GIF 2", "GIF 3" in "GIF 4". Na fotografijah (Slika 2) je model oblečen v oblačila, na tleh je kup tekstila, za njim so zavese. Ko pogledamo oblačilo, ne moramo popolnoma določiti, koliko je dejansko krilo voluminozno, ali pa kakšen je karakter materialov iz katerih je srajca. Slike so popolnoma statične. Pri GIF animaciji z enakim motivom in postavitvijo takoj opazimo gibanje oblačila. Del animacije ki se giblje nam daje več inforamcij o dimenzijah in naravi oblačila. Opazimo da se krilo na animaciji "GIF 2" širi kot balon, ter da pri "GIF 4" materiali na srajci plapolajo v vetru, torej do izraza pride plastenje srajce; fotografiji na podlagi katerih smo ustvarili animaciji sta popolnoma statični. Na animacijah "GIF 1" se premika vrtnica, ki je na fotografiji statična, na animaciji "GIF 3" pa model obrača glavo, medtem ko je na fotografiji statičen. "GIF 1" je sestavljen iz 64 layer-jev, torej nam da 64x več informacij kot fotografija, na katero se navezuje. Enako lahko trdimo za "GIF 2", ki ga sestavlja 50 layer-jev, "GIF 3" sestavljenega iz 42 layer-jev in "GIF 4" iz 44 layer-jev.

Kot že rečeno smo za "IZGLED #2" (Priloga 1: Slika 1) ustvarili dve animaciji "GIF 5" in "GIF 6". Na animaciji "GIF 6" opazimo gibanje dreves in zadnjega dela srajce, medtem ko nam fotografija tega ne omogoča. Prav tako opazimo gibanje resic na zadnjem delu srajce na animaciji "GIF 6". "GIF 5" je sestavljen iz 68 layer-jev, "GIF 6" pa iz 60 layer-jev.

Švajger P. Rasterski slikovni format kot medij modne predstavitve.

25

Dipl. delo. Ljubljana, Univ. na Primorskem, Fakulteta za dizajn, Katedra za oblikovanje tekstilije in oblačil, 2013

Za "IZGLED #3" (Priloga 1: Slika 2) smo izdelali animacije "GIF 7", "GIF 8", "GIF 9" in "GIF 10". Medtem ko so vse fotografije zopet statične, se na "GIF 7" premika spodnji sprednji del krila, ki ga model z rokami dviguje, na "GIF 8" opazimo dviganje krila v vetru, na "GIF 9" model obrača glavo, na "GIF 10" pa model širi spodnji zadnji del krila, tako da se nam pokažejo skriti detajli. "GIF 7" je sestavljen iz 42 layer-jev, "GIF 8" iz 81 layer-jev, "GIF 9" iz 42 layer-jev, "GIF 10" pa iz 32 layer-jev.

Iz sklopa "IZGLED #4" (Priloga 1: Slika 3) smo pridobili animacije "GIF 11", "GIF 12", "GIF 13" in "GIF 14". Pri "GIF 11" je vidno premikanje metuljčka, "GIF 12" premikanje noge, "GIF 13" širjenje hlačnic in pri "GIF 14" odpenjanje zgornjega dela hlač. V primerjavi s fotografijami zopet opazimo da animacije omogočajo gibanje, ki ga fotografija ne omogoča. "GIF 11" je sestavljen iz 86 layer-jev, "GIF 12" iz 24 layer-jev, "GIF 13" iz 36 layer-jev , "GIF 14" iz 28 layer-jev.

Za sklop "IZGLED #5" (Priloga 1: Slika 4) smo ustvarili dve animaciji - "GIF 15" in "GIF 16". Na animaciji "GIF 15" opazimo premikanje milnega mehurčka, sam kader je nekoliko drugače od tistega na scenariju, prilagodili smo ga zaradi vidnosti mehurčka. Pri "GIF 16" vidimo premikanje srajce v vetru spodaj. Ponovno opazimo dinamiko, ki je na referenčnih fotografijah ni. "GIF 15" sestavlja 49 layer-jev, "GIF 16" pa 33 layer-jev.

"GIF 17", "GIF 18" in "GIF 19" se navezujejo na sklop "IZGLED #6" (Priloga 1: Slika 5).

Pri "GIF 17" smo animirali gibanje resic na zadnjem delu, ter slamico po kateri teče jogurt, pri "GIF 18" opazimo izrazito gibanje žepov, pri "GIF 19" pa je bolj izrazito plapolanje resic na zadnjem delu. "GIF 17" je sestavljen iz 94 layer-jev, "GIF 18" iz 26 layer-jev, "GIF 19" pa iz 60 layer-jev.

"GIF 20" je produkt ekperimentalnega dela snemanja. Na animaciji sta dva modela, opazimo pa gibanje glav - sinhrono obračanje. "GIF 20" je sestavljen iz 40 layer-jev.

Vsekakor nam animacija da več informacij o značaju in gibanju oblačila, kljub temu da ima občutno manjše število barv - naše oko bistvene spremembe v barvah niti ne zazna. Za vsak primer torej velja, da je število layer-jev v animaciji enako temu, koliko krat več informacij nam da animacija, kot pa fotografija. V vseh zgoraj naštetih primerih gibljiva slika hitreje pritegne našo pozornost in jo zadrži tudi za dalj časa, saj imajo ti ujeti trenutki, ki se ponavljajo v neskončnost poseben učinek na naše dojemanje videnega.

Švajger P. Rasterski slikovni format kot medij modne predstavitve.

26

Dipl. delo. Ljubljana, Univ. na Primorskem, Fakulteta za dizajn, Katedra za oblikovanje tekstilije in oblačil, 2013

7 SKLEPI Prvi zametki modne predstavitve segajo v antično Grčijo, kjer jih zasledimo v obliki kiparskih del in vaznih poslikav, na sarkofagih in arhitekturnih okrasih. Kasneje tovrstno upodabljanje povzemajo v vseh obdobjih zgodovine, že omenjenim tehnikam pa se pridruži slikarstvo, ki se odraža v obliki fresk, portretov in ilustracij. Stopnja realnosti oz. navezave z realnostjo v upodobitvah oblačil se spremnja skozi obdobja. V določenih obdobjih so bili umetniki nagnjeni k realizmu, spet v drugih, so bile upodobitve popolnoma fiktivne narave. V nadaljnem se modna predstavitev začne odražati tudi v gibljivi sliki - obliki teatra, opere, baleta, in procesij. Po izumu fotografije in videa ter svetovnega spleta, modna predstavitev dobi nove razsežnosti, najmlajša zvrst pa je kombinacija fotografije in videa, kar je rasterski slikovni format oz. GIF animacija.

Tehnika rasterskega slikovnega formata zahteva znanje uporabe različnih orodij, od fotografskega aparata z možnostjo snemanja videa, pa do najrazličenjših računalniški programov za obdelavo. Z znanjem uporabe vseh orodij imamo moč ustvariti format, ki ima možnost skladiščenja velikega števila fotografij na zelo majhnem mestu. Dovoljuje nam ogromno možnosti za kreativnost in predstavitev karatkerja oblačil in kolekcije.

Rasterski slikovni format nam omogoča več vizualij kot pa fotografija in s tem bolj interaktiven način modne predstavitve. Gre za virtualno umetnost, ki je našla svoje mesto v dobi interaktivnosti in hitrega življenjskega stila, kjer posamezniki želijo prejeti ogromne količine informacij v zelo kratkem času.

Na tem mestu lahko hipotezo potrdimo, saj rasterski slikovni format omogoča vizualije, ki jih fotografija ne. Fotografija namreč ne omogoča skladiščenja večjega števila fotografij v en format ter predvajanja v določenem časovnem zaporedju, kot to rasterski slikovni format omogoča. S tem nam daje rasterski slikovni format možnost gibljive slike, medtem ko nam fotografija tega ne omogoča.

Serija dvajestih fotografij nam namreč da veliko manj informacij, kot pa serija dvajestih GIF animacij, saj je vsaka GIF animacija iz naše serije sestavljena iz najmanj 20 do največ 94 fotografij. Rasterski slikovni format nam torej omogoča videnje oblačil na način, kot nam fotografija ne omogoča.

Švajger P. Rasterski slikovni format kot medij modne predstavitve.

27

Dipl. delo. Ljubljana, Univ. na Primorskem, Fakulteta za dizajn, Katedra za oblikovanje tekstilije in oblačil, 2013

8 VIRI IN LITERATURA 1 Hollander, A. (1993). Seeing through clothes. Berkley, Los Angeles, London: University Of California Press 2 Troy, N. J. (2002). Couture culture : a study in modern art and fashion. London: The MIT Press 3 Evans, C. in Thornton, M. (1989). Women and Fashion: A New Look. London, New York: Quartet Books 4 Campbell, M. (2002). The Complete Idiot's Guide to Web Animation. New York: Alpha Books 5 Seebohm, C. (1982). The Man who was ‘Vogue’. London: Weidenfeld & Nicolson 6 Hall-Duncan, N. (1979). The History of Fashion Photography. New York: Alpine Book Co. Inc. 7 Danesi, M. (2004). Messages, Signs and Meaning: A Basic Textbook in Semiotics and Communication Theory. Toronto, Ontario: Canadian Scholars' Press Inc. 8 Miano, J. (1999). Compressed Image File Formats: JPEG, PNG, GIF, XBM, BMP, Your Guide to Graphics Files on the Web. Boston: Addison-Wesley Professional 9 Berward, C., Evans, C. (2005). Fashion and Modernity. London: Bloomsburry Academic 10 Berward, C. (1995). The Culture of Fashion. A New History of Fashionable Dress.

Manchester: Manchester University Press; First Edition 11 Craik, J. (1994). The Face of Fashion: Cultural Studies in Fashion. London, New York: Routledge 12 Martin, P. (2006). Experiments In Advertising: The Films of Erwin Blumenfeld.

SHOWstudio. [Dostop na daljavo]. Dostopno na svetovnem spletu: http://showstudio.com/project/experiments_in_advertising_the_films_of_erwin_blumen feld/essay [23. avgust 2013; 17:46] 13 Manish, M. (2013). Fashion films are the future!. DNAINDIA. [ Dostop na daljavo ].

Dostopno na svetovnem spletu: http://www.dnaindia.com/entertainment/1858671/report-fashion-films-are-the-future [8. avgust 2013; 12:21] 14 Horton, O. (2009-2013). Fashion film gets a life of it's own. The New York TImes. [ Dostop na daljavo ]. Dostopno na svetovnem spletu: http://www.nytimes.com/2008/09/24/style/24ihtrvid.1.16437158.html?pagewanted=all&_r=0 [8. avgust 2013; 9:40] 15 Menkes, S. (2010). Fashion Films Become the Hottest New Accessories. The New York Times. [ Dostop na daljavo ]. Dostopno na svetovnem spletu: http://www.nytimes.com/2010/05/18/fashion/18iht-fcurves.html?pagewanted=all&_r=0 [8. avgust 2013; 18:21] 16 Reddy, S. (2009). Coming Attraction | A Shaded View on Fashion Film Festival. The New York Times Style Magazine. [ Dostop na daljavo ]. Dostopno na svetovnem spletu: http://tmagazine.blogs.nytimes.com/2009/09/03/coming-attraction-a-shadedview-on-fashion-film-festival/ [8. avgust 2013; 18:26] 17 Mullin, S. (2012). Fashion Film Art Movement. Fashion Apparel Law Blog [ Dostop na daljavo ]. Dostopno na svetovnem spletu:

Švajger P. Rasterski slikovni format kot medij modne predstavitve.

28

Dipl. delo. Ljubljana, Univ. na Primorskem, Fakulteta za dizajn, Katedra za oblikovanje tekstilije in oblačil, 2013

18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28

http://www.fashionapparellawblog.com/2012/06/articles/ipbrand-protection/fashionfilm-art-movement/ [8. avgust 2013; 18:28] Gertner, S. (2011). Are Animated Gifs The Future of Fashion Editorials. StyleCaster. [ Dostop na daljavo ]. Dostopno na svetovnem spletu: http://stylecaster.com/whatsnextare-animated-gifs-future-editorials/ [8. avgust 2013; 18:40] Smylie, J. (2011). Reed + Rader Interview: Unchartered Territory. Post New. [ Dostop na daljavo ]. Dostopno na svetovnem spletu: http://post-new.com/#feature=node/859 [8. avgust 2013; 18:46] Off Book. (2012). Animated Gifs. PBS, Public Broadcasting Service. [ Dostop na daljavo ]. Dostopno na svetovnem spletu: http://video.pbs.org/video/2207348428 [23. april 2013; 20:00] Digital artists inspired by the gif's resurgence. (2013). BBC. [ Dostop na daljavo ].

Dostopno na svetovnem spletu: http://www.bbc.co.uk/news/magazine-21206964 [8. avgust 2013; 18:50] Moving Images. (2012). W Magazine. [ Dostop na daljavo ]. Dostopno na svetovnem spletu: http://www.wmagazine.com/fashion/features/2012/08/reed-rader-ss/photos [8. avgust 2013; 18:43] Cinematographs. (2011-2012). CinemagraphTM. [ Dostop na daljavo ]. Dostopno na svetovnem spletu: http://cinemagraphs.com/ [23. april 2013; 20:01] Grapihcs interchange format (gif) specification. (1994-2013). MartinReddy.net. [ Dostop na daljavo ]. Ohio: CampuServe Incorporated, 1987. Dostopno na svetovnem spletu: http://www.w3.org/Graphics /GIF/spec-gif87.txt [23. april 2013; 20:05] Oxford Dictionaries USA Word of the Year 2012. (2012). Oxford Dictionaries. [ Dostop na daljavo ]. Dostopno na svetovnem spletu: http://blog.oxforddictionaries.com/pressreleases/us-word- of-the-year-2012/ [23. april 2013; 20:05] Graphics interchange format (sm): Version 89a. (1990). W3. [ Dostop na daljavo ].

Ohio: CampuServe Incorporated, 1990. Dostopno na svetovnem spletu: http://www.w3.org/Graphics/GIF/spec- gif89a.txt [23. april 2013; 20:06] Kaj je GIF. (2011-2013). Grativa. [ Dostop na daljavo ]. Dostopno na svetovnem spletu: http://grativa.si/arhiv-novic/40-kaj-je-gif [23. april 2013; 20:46] Scenario. (2013). Dictionary. [ Dostop na daljavo] Dostopno na svetovnem spletu: http://dictionary.reference.com/browse/scenario [23.8.2013; 19:47]

Švajger P. Rasterski slikovni format kot medij modne predstavitve.

Dipl. delo. Ljubljana, Univ. na Primorskem, Fakulteta za dizajn, Katedra za oblikovanje tekstilije in oblačil, 2013

ZAHVALA Za pomoč pri izdelavi diplomske naloge se zahvaljujem mentorju mag. art. Juretu Purgaju za strokovno usmerjanje, navodila in nasvete. Poleg tega se zahvaljujem za tehnično podporo pri izdelavi praktičnega dela Petru Giodaniju, Luki Bernetiču ter Gei Erjavec, ter Ani Šuligoj za lektoriranje. Nenazadnje se zahvaljujem družini, fantu in prijateljem, ki so me med raziskovanjem ter celotnim obdobjem študija nenehno podpirali in mi stali ob strani.

Švajger P. Rasterski slikovni format kot medij modne predstavitve.

Dipl. delo. Ljubljana, Univ. na Primorskem, Fakulteta za dizajn, Katedra za oblikovanje tekstilije in oblačil, 2013

PRILOGE Priloga 1: Sklopi oblačil od “IZGLED #1” do “IZGLED #6” Priloga 2: Postopek izdelave GIF animacije v Adobe Photoshop-u Priloga 3: Obdelava GIF animacije v Adobe Flash-u Priloga 4: Vstavljanje GIF animacije v Adobe Indesign Priloga 5: CD z mapo "Serija GIF animacij", interaktivnim portfolijem v SWF obliki, plakatom in Word dokumentom diplome

Švajger P. Rasterski slikovni format kot medij modne predstavitve.

Dipl. delo. Ljubljana, Univ. na Primorskem, Fakulteta za dizajn, Katedra za oblikovanje tekstilije in oblačil, 2013

Priloga 1: Sklopi oblačil od "IZGLED #1" do "IZGLED #6"

Slika 1: IZGLED #2

Švajger P. Rasterski slikovni format kot medij modne predstavitve.

Dipl. delo. Ljubljana, Univ. na Primorskem, Fakulteta za dizajn, Katedra za oblikovanje tekstilije in oblačil, 2013

Slika 2: IZGLED #3

Slika 3: IZGLED #4

Švajger P. Rasterski slikovni format kot medij modne predstavitve.

Dipl. delo. Ljubljana, Univ. na Primorskem, Fakulteta za dizajn, Katedra za oblikovanje tekstilije in oblačil, 2013

Slika 4: IZGLED #5

Slika 5: IZGLED #6

Švajger P. Rasterski slikovni format kot medij modne predstavitve.

Dipl. delo. Ljubljana, Univ. na Primorskem, Fakulteta za dizajn, Katedra za oblikovanje tekstilije in oblačil, 2013

Priloga 2: Postopek izdelave GIF animacije v Adobe Photoshop-u

Slika 1: Uvažanje videa v Adobe Photoshop

Slika 2: Določanje sekvence in količino uvoženih slikovnih izsekov

Švajger P. Rasterski slikovni format kot medij modne predstavitve.

Dipl. delo. Ljubljana, Univ. na Primorskem, Fakulteta za dizajn, Katedra za oblikovanje tekstilije in oblačil, 2013

Slika 3: Delovno okolje

Slika 4: Manipuliranje s frame-i

Švajger P. Rasterski slikovni format kot medij modne predstavitve.

Dipl. delo. Ljubljana, Univ. na Primorskem, Fakulteta za dizajn, Katedra za oblikovanje tekstilije in oblačil, 2013

Slika 5: Izbira, kopiranje in umeščanje frame-ov

Slika 6: Poimenovanje "glavnega" layer-ja

Švajger P. Rasterski slikovni format kot medij modne predstavitve.

Dipl. delo. Ljubljana, Univ. na Primorskem, Fakulteta za dizajn, Katedra za oblikovanje tekstilije in oblačil, 2013

Slika 7: Brisanje dela slike, ki se bo gibal

Slika 8: Označevanje elipse, izbiranje prostora okrog nje, gumb za novi layer

Švajger P. Rasterski slikovni format kot medij modne predstavitve.

Dipl. delo. Ljubljana, Univ. na Primorskem, Fakulteta za dizajn, Katedra za oblikovanje tekstilije in oblačil, 2013

Slika 9: Barvanje okvirja, ustvarjanje novega layer-ja za okvir

Slika 10: Rezanje slike

Švajger P. Rasterski slikovni format kot medij modne predstavitve.

Dipl. delo. Ljubljana, Univ. na Primorskem, Fakulteta za dizajn, Katedra za oblikovanje tekstilije in oblačil, 2013

Slika 11: Določanje velikosti okvirja

Slika 12: Izvoz animacije v GIF format

Švajger P. Rasterski slikovni format kot medij modne predstavitve.

Dipl. delo. Ljubljana, Univ. na Primorskem, Fakulteta za dizajn, Katedra za oblikovanje tekstilije in oblačil, 2013

Priloga 3: Obdelava GIF animacije v Adobe Flash-u

Slika 1: Določanje dimenzij GIF animacije v Adobe Flash-u

Slika 2: Izvoz GIF animacije v SWF movie

Švajger P. Rasterski slikovni format kot medij modne predstavitve.

Dipl. delo. Ljubljana, Univ. na Primorskem, Fakulteta za dizajn, Katedra za oblikovanje tekstilije in oblačil, 2013

Priloga 4: Vstavljanje GIF animacije v Adobe Indesign

Slika 1: Vstavljanje v Adobe Indesign

Slika 2: Izvoz v format SWF

Švajger P. Rasterski slikovni format kot medij modne predstavitve.

Dipl. delo. Ljubljana, Univ. na Primorskem, Fakulteta za dizajn, Katedra za oblikovanje tekstilije in oblačil, 2013

Slika 3: Določanje lastnosti interaktivnega portfolia