Drevo na Drevo - Mi, otroci, sedaj rešujemo svet by Plant-for-the-Planet

Spletna knjiga je enaka originalu, izdanem s strani oekom. Dostopna za tisk samo po potrebi. Original napisan v nemščini. Obstoječa izdaja izvedena v skladu s Creative Commons License, kot navedeno: .

BY: www.oekom.de | www.plant-for-the-planet.org NC: Nekomercialno NO: Brez derivatov

5. dopolnjena izdaja, februarja 2012 Urednika: VeronikaStraaß in Claus-Peter Lieckfeld Koncept in urejanje: Ulrike Völkmann Naslovnica, ilustracije, prelom strani in vnos besedila: Carsten Abelbeck Lektoriranje: Nina Rehbach Prevod: Simona Šinkovec Pregled: Pascale Sarah Naumann Prosto dostopna na spletu na www.plant-for-the-planet.org in brezplačno tiskanje-po-potrebi v vseh obstoječih tujih jezikih. Obstoječa izdaja te knjige je bila natisnjena za distribucijo otrokom na Plant-for-the-Planet Akademijah. Tiskano na RecyMago Plus (100 odstotno reciklirano) Vse pravice pridržane s strani Plant-for-the-Planet.

Feliks & Prijatelji

D REVO na DREVO Mi, otroci, sedaj rešujemo svet

3. Kaj lahko storimo mi Kaj lahko stori vsak … 52 ali: varovanje podnebja doma . . . . . . . . . . . . . .

Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Kaj je narobe z javnim prometom?

. . . . . . . . . . . . . 52

53 Požiralci energije doma . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55 Sprememba dobaviteljev energije . . . . . . . . . . . . . 55 Koliko CO2 je na mojem krožniku?

1. Zakaj moramo ukrepati mi, otroci Feliks razloži: 11 Kako se je vse pričelo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12 Predstavitev s posledicami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14 Rastemo! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . et . . . . . . . . 16 Pomembni ljudje s Plant-for-the-Plan

Wangari Maathai: 19 Mama Miti – Mama Dreves . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20 Zakaj je Wangari stopila v akcijo . . . . . . . . . . . . . . . 22 Gibanje Green Belt . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23 Billion Tree Campaign . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . tiva . . . . . . . . . . . 24 Plant-for-the-Planet Otroška inicia paign . . . . . . . 24 Plant-for-the-Planet Billion Tree Cam ružil? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26

Zakaj sem se prid

O tem, kaj lahko storiš … 58 ali: o šoli in učenju za življenje �� Drevo na drevo … 66 ali: velika saditvena zabava . . . . . . . . . . . . . . . . . Kako lahko najdete partnerje, da 68 se vam pridružijo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68 Kje lahko sadite . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 69 Kako lahko najdete najboljša drevesa 70 Kako in kje kupiti drevesa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . vašo Kako lahko vzbudite pozornost na 71 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . saditveno zabavo vo . . . . . . . . 72 Kako spremeniti sajenje v pravo zaba 73 Kako prešteti svoja drevesa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Drevesa za južne kraje … 74 ali: 10 evrov = 10 dreves . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

2. Kaj podnebne spremembe pom

enijo?

Klima v krizi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Klara inter vjuja napovedovalca 30 vremena na ARD . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . časom . . . . . . 33 Klimatske spremembe pred našim 34 Ustvarjalci podnebja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35 Cikel ogljikovega dioksida . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35 Od kje prihajata premog in nafta . 36 Zadimljeni dimniki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . sprememb . . . 37 Človek kot povzročitelj klimatskih a pravičnost? . . . . . . . . . . . . . . . 42

Kaj je klimatsk

Trgovanje z emisijami, najlažja stvar

je najtežja . . 44

Kaj storijo drevesa proti klimatskim 46 spremembam . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Namibija (Afrika) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

76 Ekvador (Južna Amerika) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . a) . . . . . . . . 76 Demokratična Republika Kongo (Afrik 77 Kostarika (Srednja Amerika) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 77 Malezija (Azija) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . t! . . . . . . . . . . . 78 Dober odgovor na butast argumen 80 “Tek za drevesa” . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Vsebina

Naš planet potrebuje Ambasadorje klimatske pravičnosti ... . . . . . . . . 84 Ali: Plant-for-the -Planet Akademije Modul 1: Predstavitev ru Ali: Poslušanje in diskusija po govo st . . . . . . . . . . 86 ično prav atsko klim za orja asad Amb Modul 2: Podnebna kriza ičnosti . . . . 88 Ali: Diskusija na temo klimatske prav Modul 3: Retorika & stil stavitev . 89 Ali: Naučiti se, kako podati kratko pred Modul 4: Sajenje sajenja . . . . . . 91 Ali: Sajenje in načr tovanje novega Modul 5: World Café jučiti Ali: Zbiramo ideje o tem, kako prikl 92 še ostale! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Modul 6: Delo v šolskih kupinah 92 Ali: Mi smo v akciji! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Modul 7: Naša prva lekcija nja odraslim . 93 Ali: Predstavljamo svoja prizadeva

4. Naša vizija Mi smo otroci sveta . . . . . 98 Ali: Naša globalna saditvena skupnost in svetovni Mi, otroci, smo globalni državljani politiki alni Ali: Razmišljanje in delovanje kot glob 104 državljani . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Morali bi se kaj naučiti iz novejše zgod

ovine! . . 106

Kaj nas opogumlja? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

108

Kaj bi storili mi, otroci? e naše Ali: Naš 3-točkovni plan za reševanj 108 prihodnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 111 Predstavništva vlad . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 112 Združeni narodi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 117 Parlamenti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . skupnosti . . . 118 3-Točkovni plan za države, regije in a sektorja . . 118 Prispevek za prihodnost iz privatneg Čokolada sprememb – ek . . . . . . . . . . . . 119 Naš prvi Plant-for-the-Planet izdel ka . . . . . . . . . . . 120 Naša prva globalna politična stran 120 Naša demokratična struktura . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Dodatek: Kontaktne informacije/Avtorstvo fotog

rafij . . . . 128

Uvod Podnebna kriza ogroža našo Zemljo in mi, ljudje, smo zanjo odgovorni. Če bomo nadaljevali tako, kot smo doslej, bo to povzročilo katastrofalne posledice. Še vedno je bilo storjenega zelo malo za njeno zaustavitev. Mi, otroci, želimo to spremeniti – še posebej s to knjigo! Napisali smo „Drevo na drevo“ najprej za ljudi, kot smo mi – otroci in najstniki, ker smo mi tisti, ki bomo plačevali za posledice, če odrasli ne bodo polnomočno razrešili teh globalnih problemov. Kakorkoli, knjigo usmerjamo tudi k odraslim – staršem, učiteljem, politikom, podjetnikom in ostalim „odločevalcem“ v naši družbi, ker bi radi, da nam pomagajo pri naši dejavnosti. Naša otroška iniciativa Plant-for-the-Planet je bila zelo omejena, ko se je pričela leta 2007 – vendar se je od takrat razvila v globalno gibanje. V primerjavi z večino odraslih, ki se raje o podnebnim spremembah zgolj pogovarjajo, smo mi dejansko glede tega nekaj ukrenili! Tudi ti lahko izkusiš, kako zabavno je sajenje dreves, če se odločiš, da bi se nam pridružil ter nam priskočil na pomoč!

S to knjigo, upamo, da te bomo k temu opogumili.

Najprej bi ti radi povedali, kako se je gibanje Plant-for-the-Planet pričelo in kako se je razvilo v ogromno (in zabavno!) gibanje v tako kratkem času. Videl boš, kaj „klimatske spremembe“ pomenijo, koliko mi, ljudje, k njim prispevamo, in kaj lahko storimo, da bi obvarovali naše okolje. Videl boš, zakaj je tako zelo pomembno, da se mi, otroci, zavežemo k večjemu varovanju okolja in klimatski pravičnosti na tem svetu. In mi ti bomo razložili, zakaj sadimo drevesa, da bi te cilje dosegli. Seveda se lahko naučiš še veliko zabavnih stvari! Na primer: Ali veš, koliko zraka lahko prečisti eno samo drevo in zakaj? Ali veš, kakšna je razlika med vremenom in klimo? Ali veš, kako nastajata premog in nafta? Ali veš, kaj je CO2 in kakšen vpliv ima na našo atmosfero? In, ali veš, zakaj bi bilo tako zelo narobe, če bi se led na Grenlandiji in na Antarktiki stalil, ali zakaj obstaja vsakoletni t. i. „Svetovni klimatski vrh“ itd. V kolikor je karkoli v tej knjigi, česar ne bi razumel, na primer besede ali fraze, s katero nisi najbolj seznanjen, vprašaj svoje starše, učitelje ali druge odrasle. Tukaj so vseeno zato, da pomagajo nam, otrokom. Prav tako, če nimaš dostopa do svetovnega spleta, si lahko o tem na hitro prebereš tudi tukaj. Glede pomoči: veliko odraslih nam je pomagalo pri pisanju te knjige za vas. Za vse njihovo opravljeno delo, bi se še posebej radi zahvalili Carsten, Claus-Petru, Melaniji, Pascale, Sebastianu, Simoni, Ulriki, Veroniki in vsem pri založbi Oekom Publishers. Hvala! Najpomembnejše, z „Drevo na drevo“ bi vam radi pokazali, kako lahko postanete del tega, za kar si prizadevamo, in kako ogromno se lahko zabavate med svojim delom!

7 Feliks in Prijatelji

Wangari Maathai: Mama Miti – Mama Dreves

Billion Tree Campaign 23 Zakaj sem se pridružil? 26

“Dejanja državljanov so majhna dejanja. Toda ta so tista, ki lahko nekaj spremenijo. Moje majhno dejanje je sajenje dreves.”

Wangari Maathai Dobitnica Nobelove nagrade in okoljevarstvena aktivistka

Zakaj moramo ukrepati mi, otroci

Feliks razloži: Kako se je vse pričelo

Feliks razloži:

Kako se je vse pričelo Brez moje učiteljice ta otroška iniciativa najverjetneje danes ne bi obstajala. Ona je bila tista, ki je leta 2007 najprej pomislila na to, da je skrajni čas za nas, učence, da pričnemo razmišljati o svetovni krizi. Zima 2006/2007 je bila nenavadno topla in moja učiteljica je posumila, da bi lahko to imelo kaj opraviti z globalnim segrevanjem. V vsakem primeru, zazdelo se ji je, da bi mi, učenci, morali pripraviti vsaj manjšo raziskovalno nalogo o tej temi na svetovnem spletu, da bi videli, kaj bi se tam našlo. Obljubil sem jim, da bom imel predstavitev na temo podnebne krize naslednji ponedeljek. Zato sem vikend prej gledal Al Goreov film „Neprijetna resnica“* in prekopiral drsnice za svojo predstavitev iz njegove knjige, ki mi jo je kupil dedek. Ko sem prebral o tem, koliko ogljikovega dioksida (CO2) vnašamo v ozračje z našimi avtomobili, letali, hišami, tovarnami in elektrarnami in kaj CO2 in ostali toplogredni plini* povzročajo atmosferi, me je zelo razburilo. S podnebnim segrevanjem, taljenjem ledenikov in dvigovanjem gladine oceanov – se uničuje naša prihodnost in ljudje samo posedajo naokoli in le debatirajo o tem! Zakaj nismo ničesar storili!? Na svetovnem spletu sem prebral o Wangari Maathai iz Kenije. V času svojega

Kaj natančneje so toplogredni plini in zakaj postajajo bolj in bolj nevarni za našo klimo, je podrobneje razloženo na strani 34.

življenja je posadila drevesa v veliko afriških državah in se tudi borila proti sebičnim interesom bogatih. Nato sem prišel na idejo, da bi lahko tudi mi, otroci, sadili drevesa! Otroci iz vsega sveta se bodo lahko pridružili in sodelovali skupaj, kot ena velika

Več podatkov o Wangari Maathai na strani 19

svetovna družina! Če je Wangari Maathai uspelo zagotoviti, da je bilo posajenih 30 milijonov dreves v Afriki v 30 letih, potem lahko tudi mi, otroci, absolutno to storimo, posadimo najmanj en milijon dreves v vsaki državi sveta, ne?

enega Wangari med sajenjem v dreves. izmed tridesetih milijono

Predstavitev s posledicami Naslednji ponedeljek sem imel svojo predstavitev pred razredom. Pomenoval sem Konec polarnih medvedov je bil (komaj) začetek.

jo: „Konec polarnih medvedov.“ Vsem sem povedal o učinkih toplogrednih plinov in kaj ima povečevanje CO2 opraviti s povečevanjem temperatur v ozračju. Ravno tako sem govoril tudi o tem, kako drevesa vsrkavajo CO2 in ga spreminjajo v kisik. Drevesa pomagajo pri tem, da toplogredni plini niso več tako uničujoči. Seveda, spoznal sem, da bi moralo obstajati več dreves – mi moramo samo zagotoviti, da bi se to res zgodilo! Zato sem, na koncu svoje predstavitve, dejal svojim sošolcem: „Posadimo milijon dreves v vsaki državi sveta.“ Od takrat naprej sadimo drevesa. Za nas in za cel svet, vsako posamezno drevo stoji kot simbol za klimatsko pravičnost. Zaradi tega, ker če v primerjavi z Afričanom, Američan spusti v ozračje 40 x več CO2 in Evropejec 20 x več, potem bi moral Afričan za to plačati najmanj. Če pa bi vsaka oseba imela pravico do izpusta enakovredne količine CO2, potem bi Afričan, ki izpusti samo 0,5 tone, lahko prodal svoje pravice do izpusta ostalih 1,5 ton komu drugemu, nekomu, ki bi rad vozil avto, na primer. Posamezniki bi tako morali globlje seči v svoje žepe, če bi hoteli voziti Lexusa. V tem primeru bi Afričan dobil več denarja, ker ne bi tako zelo negativno vplival na okolje kot ostali, in z denarjem bi lahko naredili dobre reči,

er o Finkbein Frithjof ksu: sinu, Feli svojem

kot je gradnja šol in bolnišnic. To bi konec koncev pomagalo spremeniti dejstvo, da preko 30.000 ljudi še vedno trpi za lakoto vsak dan, vključno z neštetimi otroci.

O Feliksu Finkbeinerju Feliks je bil vedno samostojen otrok. Že ko je bil

ščini, trmoglav posameznik, vendar nedvomno v

star 7 let, je vsak dan sam potoval iz našega malega

dobrem smislu.

mesteca Pähl štiri ure z vlakom, avtobusom in podzemno železnico do Ausburga, ker je absolutno

Ko je bil star 9 let in je imel idejo o sajenju dreves

vztrajal pri tem, da bi tam obiskoval mednarodno

po celem svetu, smo pomislili, da je to zelo lepo,

šolo. Za nas kot njegove starše, je bilo to kar tež-

nismo pa temu dajali prevelikega pomena – do

ko. Ko se on odloči za neko stvar, je nenavadno

zgodnjega 2008, ko smo lahko videli na lastne oči:

odločen in vztrajen; je, za kar mi na Bavarskem pravimo, da gre “z glavo skozi zid”, ali v visoki nem-

Najprej sem bil presenečen, kako ogromno interesa sem vzbudil v svojem razredu. Moji sošolci so bili mnenja, da je to super ideja, in moja učiteljica prav tako. Dva dni kasneje mi je dovolila, da sem imel predstavitev pred predstavniki vsakega razreda na šoli. In v četrtek sem imel še eno predstavitev, pred ravnateljem šole! Zelo kmalu sem že s prenosnikom potoval v druge šole, razlagal, kaj podnebna kriza je, in o svoji ideji o sajenju dreves. Takrat sem bil star 9 let.

Predstavitev v šoli je bila resnično zelo dobro sprejeta. Najverjetneje zato, ker je tam zelo veliko otrok, ki jih resnično skrbi podnebna kriza, kot tudi mene, in bi radi glede tega nekaj ukrenili. In, najverjetneje so oni enakega mnenja, da bi odrasli morali prenehati samo govoriti in končno nekaj storiti. Mislim, da če mi, otroci, ne najdemo rešitev in pripravimo odraslih do ukrepanja, se ne bo nič zgodilo še zelo dolgo časa! Mi, otroci, moramo delati skupaj! Potem bodo vsi problemi, s katerimi se trenutno soočamo, končno znotraj našega dosega. Podnebna kriza, krčenje virov zalog, izguba biodiverzitete, finančna kriza, konflikt med bogatimi in revnimi – vse to najverjetneje ne bi bilo rešljivo, dokler vsi samo razmišljamo in delujemo tako, kot da ima njihova država pri tem kakšno prednost. Očitno ne bi bilo nobenih svetovnih pogodb, če bi vsak razmišljal samo o samem sebi. Samo, če bi vsi videli sebe znotraj ene svetovne družine, in samo, če bi razumeli, da gre za našo skupno prihodnost, bi se lahko lotili vseh teh problemov.

Fundacija Global Marshall Plan Foundation, ki

stavniki tiska so stali v vrsti, da so lahko prišli noter!

je bila ustanovljena z moje strani in s strani moje

Zgodba je bila objavljena in napisana okoli 500-

žene, je organizirala World Commons Forum v Ber-

krat! Na tej točki smo mi in naša fundacija prvič

linu. Fantastičen dogodek s tiskovno konferenco,

razumeli, koliko vpliva res lahko imajo otroci v tem

strokovnjaki z vsega sveta in veliko pomembnimi

boju. Vendar za otroke, ta boj ni za ekonomsko rast,

in vplivnimi ljudmi, vendar nobenega predstavnika

vpliv ali povečevanje dobička, je boj za njihovo

tiska ni bilo videti. Niti enega! Mesec kasneje so

prihodnost, njihova življenja. Njihova kredibilnost

Feliks in njegovi prijatelji organizirali svojo tiskov-

in iskren namen je tisto, kar pogosto primanjkuje

no konferenco v Munich Literature House in pred-

nam, odraslim.

Rastemo! www.plant-for-the-planet.org

Veliko in še več študentov se je že pridružilo našim načelom. Srednješolski maturanti Gregor, Sascha in Christian, ki so k nam prišli preko Evangelical Academy iz Tutzinga, so za nas naredili spletno stran, preko 100 študentov nam je pomagalo s pošiljanjem pisem drugim šolam, obe moji sestri Franziska in Flurina sta mi pomagali in tudi moji starši. Morali smo samo še najti ime za naše gibanje. Na svetovnem spletu sem na koncu odkril, da je v letu 2003 UNEP začel s projektom za otroke, Plant-for-the-Planet (mimogrede, UNEP je okrajšava za okoljski program United Nations Environment Programme, oddelek UN*, ki je odgovoren za varovanje okolja). Dolgo časa se ni veliko dogajalo v zvezi s tem projektom – ampak MI smo hoteli nekaj storiti takoj! Plant-for-the-Planet – ime se je odlično ujemalo z našimi načrti.

UN (Združeni narodi) je unija več držav iz celega sveta. Njene glavne naloge so: varovanje svobodnega sveta, observacija mednarodnega prava, varovanje človekovih pravic, promocija mednarodnega sodelovanja.

Zaradi tega, ker moramo vsi na Zemlji delovati vzajemno, je smiselno ime naše organizacije v angleščini. To je edini način, da lahko zagotovimo, da bi ljudje vseh narodnosti lahko prišli skupaj. Mi, otroci, hočemo biti slišani! Po naključju, je Wangari Maathai združila naš začetek pri UNEP s pričetkom njene „Kampanije za milijardo dreves“ za odrasle. Skupna kampanija odraslih in otrok se imenuje Plant-for-the-Planet: „Kampanija za milijardo dreves.“

28. marca 2007, dva meseca po moji predstavitvi, smo posadili naše prvo drevo pred mojo šolo. Kmalu zatem, so temu sledile še druge šole. Prišli so poročevalci za časopise in radio in želeli izvedeti več o naši ideji. Novem-

bra 2007 sem imel svojo prvo večjo predstavitev pred Rotary Clubom v Welheimu, Nemčiji. Potem, ko sem zapustil Weilheim, je postalo res stresno, ker sem mislil, da sem pozabil zapiske z besedilom za svoj govor. Po predstavitvi sem jih končno le našel -- v eni od svojih nogavic! Zbasal sem jih tja, zato da jih ne bi pozabil doma ... ampak vse od takrat nisem več potreboval svojih zapiskov za predstavitev.

Naše prvo drevo je bilo posajeno 23. aprila 2008. Vendar, v samo enem letu sem lahko na tiskovni konferenci oznanil, da smo že posadili 50.000 dreves. Zgodba o tem, kaj smo otroci naredili za našo prihodnost, je bila objavljena povsod: v časopisih, TV, radiu in na svetovnem spletu. Julija 2008 sem potoval iz Norveške, da bi imel predstavitev o klimatski pravičnosti za 700 otrok iz 105 držav na otroški konferenci UNEP. Po koncu so me ostali otroci v Youth Boardu UNEP izglasovali za to, da se jim pridružim. Odbor sestavlja 7 otrok, vsak od njih predstavlja svojo celino v celoti. „Moj“ kontinent je Evropa in moja naloga je razložiti toliko ljudem, kot je mogoče, da absolutno moramo nekaj storiti proti podnebni krizi, nepravičnosti in neenakosti, ne enkrat v prihodnosti, takoj! Še celo v najlepših sanjah si nisem mogel predstavljati, da bo Plant-for-the-Planet tolikšen uspeh! Vendar je bil zelo pomemben del moje ideje ta, da bi se mi, otroci, lotili reševanja teh problemov skupaj – vključno z dejstvom, da bi, ne samo jaz, temveč tudi toliko ostalih otrok, kot je mogoče, potovalo naokoli, imelo predstavitve in intervjuje, organiziralo informativne dogodke, gostilo saditvene zabave. Plant-for-the-Planet je sporočilo, ki potrebuje Ambasadorje!

Skupaj lahko dosežemo ogromno!

Danes nisem več edina oseba, ki ima predstavitve in poziva k saditvenim zabavam. Sedaj, po celem svetu, obstaja 2000 Ambasadorjev za klimatsko pravičnost, otroci iz preko 70 držav, ki delajo s Plant-for-the-Planet. In ljudje nas resnično poslušajo! Naša ideja je nalezljiva! Jaz sam se ne bi imel možnosti odzvati na vsako predstavitev in intervju. Enostavno morali smo dobiti več otrok. Na začetku veliko otrok ne zaupa samim sebi, da bi začeli s tako nalogo, vendar dejansko ni sploh noben problem! Morajo se samo naučiti vse podatke o podnebnih spremembah in kako predstaviti te informacije drugim ljudem. Na koncu oktobra 2008 smo povabili skupino študentov na našo prvo „Akademijo“ na srečanju v Sonnenbergu, Nemčiji. Vsaka šola v območju Spodnje Saške je lahko poslala 2 otroka. Franziska, Gregor in jaz smo imeli predstavitve na akademiji in predstavili naše izkušnje študentom. In nenadoma se jim to ni več zdelo kot šala, ideja da bi tudi oni lahko imeli predstavitve, ne samo pred ostalimi otroci, temveč tudi pred odraslimi, da bi jim povedali, da se moramo končno spoprijeti s temi problemi.

Več informacij Od takrat se je zvrstilo kar precej tovrstnih akademij , ne samo v Nemčiji, Avstriji o teh Akademijah in kaj se iz njih in Švici, temveč tudi v ostalih državah. Celo na Kitajskem! lahko naučite, je na strani 84.

Pomembni ljudje pri Plant-for-the-Planet Da bi lahko zagotovili, da bi se naše gibanje Plant-for-the-Planet širilo po svetu tako hitro, kot je mogoče, potrebuje veliko Ambasadorjev za klimatsko pravičnost. Zato smo, od vsega začetka, predvidevali, kdo bi lahko bili naši glavni

podporniki – poleg seveda nas, otrok –

r i. ovo Ne g adi! Pos

še posebej kdo bi bil najbolj primeren za to nalogo. In kdo bi bil boljši za to kot ljudje, ki so res zelo poznani? V zelo kratkem času smo k naši ideji pridobili veliko pomembnih in vplivnih ljudi, ljudi, katerim se je naša ideja zdela super in ki se strinjajo z nami glede tega, kako pomembna je. V to skupino spadajo glasbeniki, športniki, znanstveniki, politiki in veliko drugih visoko profiliranih ljudi znotraj družbe. To so, na primer: Wangari Maathai (naša vzornica!), Peter Murray (glasbenik), Michael Stich (profesionalni teniški igralec), Klaus Töpfer (znanstvenik, politik in

Po naključju, se „Pomemben“ nanaša na „Izjemen“ – kar nas avtomatično razveseli – ker pomeni, da lahko delamo skupaj s tako „izjemnimi“ ljudmi!

bivši direktor Okoljskega programa ZN), Princ El Hassan bin Talal iz Jordanije, Hans Küng (avtor in teolog), Gisele Bundchen (model in brazilska igralka) in veliko več. Ne govorimo tega, da bi se hvalili. To pravimo zato, ker smo navdušeni nad tem, da tako veliko pomembnih* in vplivnih ljudi podpira našo idejo! In prepričani smo, da bomo našli še veliko, veliko več ljudi, ki se nam bodo radi pridružili.

d ti ra tudi jo dlan li i b o a i v Al vil s embne posta usta pom sti? pred e osebno slavn talking. g. Stop plantin en z Start l nagraj n Social je bi do Golde ljšo nagra za najbo mpanijo Effie rodno ka ” za medna – “Oskar 2010 evanje. oglaš

afffaayy

Mf PPeetteerr Ma

Albert

II iz M

onak a

r Rajend

a Pach

aur i

ar Wang David

Suzuk

i M a at

hai

Wangari Maathai:

Mama Miti – Mama Dreves Najobičajnejši razlog, zakaj ljudje sadijo drevesa, je zato, ker jih želijo kasneje uporabiti, na primer, zbrati les za ogenj ali gradnjo nečesa. Včasih je vse, kar si nekdo želi, obrati drevesne sadeže, kot so jabolka, slive, hruške ali češnje. Drevesa so pogosto posajena enostavno zato, da izgledajo lepo, v bistvu je posebni šarm večine parkov in vrtov moč prisoditi njihovim številnim čudovitim drevesom. V zgodnejših časih, so bila drevesa posajena poleg cest, tako da so lahko popotniki in kočije na konjsko vprego uživali v hladni senci. In tukaj so od nekdaj bili tudi ljudje, ki so drevesa sadili, da bi izboljšali kvaliteto svojega okolja. Na primer, oblikovalci antičnih mest so vedeli, da gozdovi in zeleni pasovi izboljšujejo kvaliteto zraka, ki ga vdihavamo, ko skozenj potegne veter, preden doseže mesto. Tako so pričeli s tradicijo zasajevanja gozdov v bližini mest, v smeri, iz katere je najpogosteje pihal veter. Feliks je prišel na idejo o ustanovitvi Plant-for-the-Planet, ko je bral o afriški ženski, ki je sadila drevesa, da bi s tem rešila svojo celotno državo. Zanjo, to ni bilo vprašanje zbiranja lesa ali sadja, ni bilo niti zavoljo njihove lepote same po sebi; kar hotela, je bilo nekaj več kot samo osebna uporaba. Želela je ustvariti nekaj, kar bi bilo lahko v splošni uporabi in posesti.

1940

Wangari Maaathai se je rodila v Keniji 1. aprila 1940. V njeni mladosti jo je njena mama pogosto pošiljala nabirati les, pripovedovala ji

je veliko zanimivih reči o drevesih in grmičevju svoje afriške domovine. „Ne jemlji suhega lesa izpod figovca. Za drevo je to kot zlato! Ne uporabljamo ga in ga ne posekamo.“ * je bilo nekaj, kar je ponavadi rekla. Vsak otrok iz Afrike najbrž sliši tak nasvet ... in ga potem takoj pozabi, vendar ne Wangari. Vpijala je vase vse,

kar je imelo opraviti z živim svetom okoli nje, kot drevesna korenina vpija vodo. Še nekaj, kar ji je Wangarina mama pogosto govorila, v upanju, da bi to nekoč postalo njeno življenjsko vodilo: „Ne posedaj brezdelno naokoli, pojdi nekaj posadit!“ Kasneje, je Wangari postala svetovno znana ravno s tem, ko je počela natanko to.

To je citat iz knjige „Trees save the world!“ („Drevesa rešujejo svet!“), ki opisuje Wangari Maathaijino življenje in je njena zgodba zelo podrobno 19 opisana. Mi, iz Plant-for-the-Planet, jo podarimo vsakemu našemu Ambasadorju za klimatsko pravičnost. V njej se lahko pouči o tem, kako je Wanghari Maathai postala „Mama Dreves“, kot tudi velika vzornica celemu svetu in še posebej nam iz Plant-for-the-Planet.

Začnimo na začetku, Wangari je imela srečo, da sta bili njena inteligenca in

Kenijski figovec

sposobnost opaženi s strani nekaterih Sester lokalnega misijona. Posedle so se skupaj, da bi se prepričale, ali bi ta mlada kenijska deklica iz podeželja lahko obiskovala zelo poznano samostansko šolo in dobivala dobro izobrazbo. Wangarijin nastop v šoli je bil tako dober, da je prejela štipendijo za študij v tujini, odpotovala je najprej v Zda in zatem v Nemčijo, da bi študirala biologijo. Leta 1971 je postala prva Kenijska ženska na Univerzi v Nairobiju, ki je prejela doktorski naziv. Tega

1971

istega leta je postala prva profesorica anatomije v veterinarni medicini.

Zakaj je Wangari stopila v akcijo Bila je to posebna izkušnja, ki je Wangari pripeljala do tega, da se je popolnoma posvetila varovanju okolja. Petra Schäfer-Timpner je zapisala: * „Ko je pričela razisko-

vati okolje na območju Nairobija za klope, da bi jih preučevala v svojem laboratoriju, je z grozo opazila, da so bile reke polne blata, prestopajoč bregove in poplavljajoč ulice in da so bile krave izčrpane, ker nikjer niso mogle najti dovolj trave za pre-

Petra Schäfer-Timpner je avtorica knjige, „Drevesa rešujejo svet!“

hranjevanje. Nenadoma ji je vse postalo jasno. Spoznala je, da klopi niso najhujša nadloga za živino, hujše je bilo uničevanje okolja ... Kmalu zatem je ugotovila, da je bil njen priljubljeni figovec podrt zato, da so napravili prostor za plantažo čajevcev ... In da je bil bližnji potok, kjer se je včasih igrala kot otrok, namenoma izsušen.“ Wangari Maathai je uvidela, da je oskrunitev in opustošenje pokrajine očitno imelo veliko opraviti z dejstvom, da so drevesa izginila. Veliko let je kenijska vlada odstranjevala gozdove, da je lahko namesto njih posadila plantaže kave in čajevca. V resnici pa iztrebljenje gozdov ni prineslo državi nič kaj dobrega. Wangari Maathai je zbrala ženske iz več različnih organizacij, da bi skupaj o tem razpravljale in ugotovila je, da je veliko teh predanih žensk že bilo seznanjenih s problemom.

Wangari je že bila članica National Council of Women of Kenya (NCWK – Nacionalno združenje žena Kenije) nekaj let, zato je drugim ženskam povedala o svoji ideji o „sajenju“, s katerim bi zaustavili posledice erozije prsti in suše. Wangari

Uničeni so bili celotni gozdovi!

je bila prepričana, da so njeni poslušalci iz svojih osebnih izkušenj vedeli, kaj omogočajo drevesa: držijo tla trdno skupaj. Tudi še ob hudourniških nalivih, ki so nekaj običajnega med deževno dobo v Afriki, lahko drevesne korenine zadržujejo dragoceno prst pred odplaknjenjem.

Drevesa držijo tla trdno skupaj!

Po drugi strani, pa je Wangari vedela, kako težko je življenje za ljudi v majhnih vaseh in vedela je, da si ne morejo privoščiti izčrpanosti gozdov, saj je njihova temeljna potreba po iskanju lesa za gorivo in kuhanje hrane ter ogrevanje. Poenostavljeno, ne bi odsekali veje, na kateri so sedeli. Ali bi smel nekdo reči ubogim, ki v veliko primerih že tako niso imeli dovolj hrane, „Prste stran od dreves?“ To bi bilo tako, kot da bi odrekal hrano lačnemu. Wangari Maathai je naredila velik korak naprej s svojo idejo, ko je sodelovala na

1975

prvi UN Women‘s conference (Ženska konferenca Združenih narodov) v Mexico City leta 1975. Udeleženke iz 133 držav iz vsega sveta so se strinjale s tem, da je na tri področja: Ženske, Razvoj in Okolje, treba gledati kot na celoto. Strinjale so se v tem, da ne more biti razvoja na nobenem od teh področij, če ne bi upoštevale še drugih dveh. Leta 1977 je National Council of Women of Kenya (NCWK), pooblastilo Wangari

Wangari Maath ai ob deljenju sem en prebivalcem vasi – in prepričujoč politike.

(ki je bila v tem času že poznana znanstvenica, tako nacionalno kot mednarodno), da bi njeno idejo o sajenju dreves pripeljali do akcije. To je bil začetek gibanja „Green Belt Movement“.

Gibanje Green Belt Movement arap *MoiDaniel je bil

kenijski predsednik od 1978 do 2002. Čeprav je bil demokratično izvoljen, je bila njegova vladavina v bistvu diktatura.

Začetek ni bil lahek. Policijske enote skorumpirane Moi* vlade so pogosto izru-

vale na novo posajene sadike – drobna drevesa, ki so jih ženske sadile na roke – iz zemlje. Od prvega dne, se je moralo gibanje boriti za svoj obstoj. Vendar pionirji gibanja Green Belt Movement niso vrgli puške v koruzo. Wangari je končno pridobila obljubo s strani kenijske Službe za gozdove, da bo njeni skupini podarila milijon brezplačnih drevesnih sadik. Vendar, ko so se ženske pričele vključevati v saditvene zabave po celi državi, je Služba za gozdove prelomila svojo obljubo. „Ne gre samo za biti proti neplačilu,“ je dejal nek mož Wangari in njenim pomočnicam (s sugestijo, da so bili tudi proti ženskam). Na žalost ni bilo nobenega razpoložljivega denarja, s katerim bi lahko kupili stotisoč sadik, kaj šele milijon! Ljudje iz Službe za gozdove so to vedeli in so upali, da se bodo s prelomitvijo svoje obljube lahko znebili „težavnih“ žensk. Ideja, ki je na koncu rešila gibanje, je bila v bistu precej enostavna: „Vzgojile bomo same svoje sadike!“ Kako je to potekalo, tako da so ženske iz podeželja dobile s strani organizacije Gibanja Green Belt, 4 ameriške cente za vsako sadiko, ki so jo vzgojile doma. To se mogoče ne sliši kot mnogo, vendar je bil to za veliko žensk prvi denar, ki so ga zaslužile v vsem svojem življenju. Zato, s samostojnim gojenjem dreves je kampanija ne samo rešila prst s pomočjo desetih milijonov drevesnih korenin, temveč pripeljala skromen način zaslužka denarja v majhne kenijske vasi. Prvič so ženske lahko nakupile osnovne dobrine za vsakodnevno življenje zase in za svoje družine, potrebščine, ki so bile do tega trenutka tako predrage, kot da bi bile za njih prepovedane. Leta 1981 je glavno mesto Kenije, Nairobi, gostilo Konferenco Združenih narodov

1981 22

na temo „Obnovljiva energija“. Za Wangari je to predstavljalo veliko priložnost za spoznavanje mnogo drugih podobno mislečih ljudi s celega sveta. Kolegi z Norvegian Forestry Board so ji ponudili manjše plačilo, da si je lahko vzela čas in je lahko nadaljevala in okrepila gibanje Green Belt Movement. In nekaj denarja je tudi prišlo s strani Združenih narodov (UN), da je lahko njena organizacija pričela plačevati svoje zaposlene za polni delovni čas. Gibanje Green Belt Movement se je razvijalo počasi in na začetku oklevajoče, sedaj pa je postalo močno in trdno, kot mlado drevo v rodovitni prsti. Nič ni močnejšega od ideje, katere pravi čas je prišel. Wangari je dosegla še več uspeha s tem, ko je pripeljala veliko srednješolskih maturantov iz Nairobija v organizacijo, da bi delali kot inšpektorji. Delegacije iz celotne Afrike so nadaljevale z odpiranjem vrat ženskam gibanja Green Belt Movement – v upanju, da bi se tudi oni lahko naučili, kako zaščititi svoje naravno okolje v svojih državah z inspiracijo s strani teh žensk. Ideja je vzcvetela in obrodila sadove.

Petra Schaefer Timpner piše: „Leta 1989 je bila Wangari Maathai nagrajena, skupaj z Mati Terezo, z nagrado Ženska sveta. Nagrado je celo dobila osebno od princese Diane. Ta dogodek je razširil znanje in zavedanje o gibanju Green Belt Movement po vsem svetu. Vendar, zaradi česar je bila Wangari najbolj srečna, je bilo to, da je svet končno videl, da se čudovite stvari dogajajo v Afriki, čudovite stvari, ki jih je povzročila iniciativa s strani afriških žensk. Ni se zaključilo samo z eno nagrado – odtlej je Wangarijino gibanje sprejelo 13 različnih nagrad in priznanj. Leta 2004 je Wangari Maathai postala prva afriška ženska, ki je kadarkoli prejela Nobelovo nagrado za mir. To je bilo prvič, da je Wangarijino varstvo okolja – skupaj z njenim uporništvom proti diktatorstvu vlade

ai ob Wangari Maath ove prejetju Nobel nagrade za mir

Moi – bilo prepoznano kot dejavnost za ohranjanje miru. Vendar je vodja komiteja za podeljevanje Nobelovih nagrad Ole DanboldMjøs modro dejal: „Mir na Zemlji je odvisen od naše sposobnosti ohranjati življenja polno okolje.“ Pri Amnesty International se je zahvalila vsem ljudem iz veliko držav iz celega sveta, ki so ji dajali podporo, medtem ko je bila v priporu: „Ne morem našteti, kolikokrat so rešili moje življenje in omogočili nemoten potek našega dela.“ Zdi se, kakor da so jezni napadi, ki jih je Moi usmeril proti njej, propadli, jo napravili še močnejšo in bolj poznano. Ko je diktator moral zapustiti pisarno leta 2002, je bila to prijetna nagrada za gibanje Green Belt Movement. Od leta 2003 je

bila Maathai namestnik ministra za Varovanje narave in okolja v Keniji. Gibanje Green Belt Movement je aktivno v 13 državah in je vzpostavilo preko 600 drevesnic. Doslej, je bilo posajenih preko 30 milijonov dreves s strani članov gibanja. To so ti člani, ki so dali Wangari njen vzdevek. „Mama Miti“, kar pomeni „Mama Dreves“ v jeziku svahili, kenijskem jeziku domorodcev.

Billion Tree Campaign Ko je korporativna skupina v Združenih državah Amerike sporočila, da nameravajo posaditi milijon dreves, je bil njen spontani odgovor: “To je super, vendar,kar resnično potrebujemo, je posaditi milijardo dreves.” Ideja o kampaniji Billion Tree Campaing je bila rojena in se je začela med UN Klimatskim vrhom COP 12

2006

novembra 2006 v Nairobiju, Keniji, pod pokroviteljstvom Wangari Maathai in HSH Princa Alberta II iz Monaka s podporo UNEP. Mesec kasneje, deset tisoč kilometrov daleč v Evropi, Nemčiji v božičnem času, je Feliks bral Al Goreovo knjigo “Neprijetna resnica”. Na internetu se je poučil vse o Wangari Maathai, ki je navdihnila ženske v Afriki.

Plant-for-the-Planet Otroška iniciativa 15. januarja 2007 je imel svojo prvo predstavitev o podnebju pred razredom.

2007

Njegovo razmišljanje: če so bile ženske v Afriki sposobne posadili milijon dreves vsako leto, lahko mi, otroci, po celem svetu, posadimo milijon dreves v vsaki državi sveta. To je bil začetek Plant-for-the-Planet Otroške inciative. Odrasli v kampaniji The Billion Tree Campaing so uspešno posadili milijardto drevo novembra 2007. Feliks in njegovi prijatelji pri Plant-for-the-Planet Otroški iniciativi pa so dosegli svoje prvo milijonto drevo maja 2010.

Plant-for-the-Planet Billion Tree Campaign

2009 vna 2009: Tisko v New konferenca N Yorku na U

21. septembra 2009 sta se Wangari in Feliks prvič srečala v New Yorku. Oba sta se udeležila novinarske conference UNEP med zasedanjem UN Generalne skupščine. Wangari Maathai je podprla potrebo po kampaniji z besedami: “Ljudje preveč govorijo. Mi ne govorimo več, mi delamo. Izziv je sedaj povedati svetu, naj gre kopati luknje in posaditi sadike. Ne dvomim, da bomo ta cilj dosegli.”

24 Feliks je prvič v New Yorku predstavljal kampanijo “Stop Talking. Start planting.” Wangari in Feliks sta se dogovorila za tesnejše sodelovanje v prihodnosti v Plant-for-the-Planet Billion Tree Campaign. Feliks je posnel fotografije za kampanijo „Stop talking. Start planting.“ z Wangari, Gisele Buendchen, Jia Zhibang, kitajskim Ministrom za gozdove in veliko drugih. Dve leti kasneje, zopet v New Yorku, sta bila oba, Feliks in

Wangari, povabljena s strani UN Združenih narodov k nagovoru UN Generalne skupščine na otvoritvi Mednarodnega leta gozdov,

2011

2. februarja 2011. V svojem govoru je Feliks Maathai predlagal, naj zastavi 1000 milijard dreves kot nov uradni cilj. Wangari je bila nad tem predlogom navdušena. Ko je Feliks potoval v Afriko julija 2011, je obiskal tudi Nyeri v Keniji, Wangarijino rojstno mesto, vendar je bila Wangari že zelo bolna. V Nairobiju, predstolnici Kenije na sedežu UNEP, je imel Feliks srečanje z njegovim izvršnim direktorjem Achimom Steinerjem in se dogovoril za predajo kampanije The Billion Tree Campaing otrokom pri Plant-for-the-Planet. Wangari in Feliks bi se tako morala dobiti na klimatskem vrhu UN Climate Summit COP 17 v Durbanu decembra 2011. 25.

Srečanje med Felixom in Wangari septembra 2009 v New Yorku

septembra 2011, je ta navdihujoča in čudovita ženska preminila. Feliks je napisal v svoj dnevnik: „Wagari, bila si tako inspirativna osebnost. Živela boš še naprej v srcih tisočih otrok. Mi, otroci, bomo izpolnili tvojo vizijo! Ponosna boš na nas, ko nas boš od zgoraj opazovala dol na Zemljo!“ Ko je Mama Miti, mama dreves, umrla, so otroci prevzeli odgovornost za kampanijo The Billion Tree Campaing. 14 milijard dreves je bilo zajamčenih in 12,5 milijard dreves posajenih v tistem času. Feliks in prijatelji so v Durbanu, Južni Afriki, pozvali vse državljane sveta k akciji: „Dve drevesi na vsakega državljana v petih letih je dober začetek. Vendar, sedaj moramo pohiteti: vsak svetovni državljan naj posadi 150 dreves, da bomo dosegli cilj 1000 milijard dreves posajenih do 2020. Nadaljevali bomo s sajenjem dreves, dokler ne bomo dosegli 1000 milijard. Wangari Mathaai nam je pokazala, kako je s sajenjem dreves uspešno opolnomočila ženske v Afriki. S skupnim sajenjem dreves po celem svetu se bomo naučili razumeti, da smo svetovni državljani in nas spodbujali h globalnemu gibanju za sonaravnost.“ Predaja uradnega števca dreves s strani UNEP otrokom s Plant-for-the-Planet je bil zgodovinski dogodek in resnična spodbuda za vse otroke sveta. Vsaka vlada, podjetje in državljan sedaj poroča otrokom, koliko dreves bodo zajamčeno posadili ali so jih že dosedaj.

mpanije Predaja ka Tree n o li il B The s strani g in a p m a C inerja, te S a Achim nca P UNEP in ri kom o tr o II a Albert 2011 v decembra žna Ju , u n a Durb Afrika

Carolina Raphael

Resnično me skrbijo posledice globalnega segrevanja in njihov

Sem s Plant-for-the-

vpliv na našo prihodnost in prihodnost naslednjih generacij.

-Planet, ker mislim,

Dandanes, nas je veliko ljudi na tem planetu, nismo se rodili z namenom,

da je zelo pomembno,

da bi uničili naš planet, čeprav smo vedno hoteli prevladati, nadzorovati,

da vsi skupaj skrbimo

manipulirati vsako živo bitje na tem planetu. Medtem, ko iščemo nove

za okolje. Če bi končno

načine manipuliranja z Zemljo, postaja naš vpliv vsako leto večji, zaradi

začeli saditi drevesa,

novih industrij in tehnologij. Sedaj, ko smo

potem bi mogoče lahko

začeli spoznavati, kakšni so problemi, bi

Josia

imeli pozitiven vpliv na

radi nekaj spremenili. Toda spremembe

Zanima me vse

podnebno krizo.

niso lahke, to je počasen proces. Če bomo

v povezavi s

vsi skupaj po vsem svetu delali vzajemno,

podnebjem. Mislim, da je

lahko nekaj spremenimo.

zelo pomembno vedeti, kako in zakaj se okoljska

Lea in Mira

katastrofa povečuje.

Pridružili sva se, ker meniva, da je res pomembno, da so

Govorili smo že o tem na

ljudje poučeni o tej pomembni temi krize podnebnih sprememb. Gre za

naših šolskih predstavi-

našo prihodnost!!! Verjamemo, da, ne glede na to, da smo otroci, še vedno

tvah. To je bilo resnično

lahko vplivamo na svetovno dogajanje. Ni nam treba poslušati tistih, ki

zanimivo in bila sem zelo

pravijo: „Moraš biti odrasel, preden lahko to storiš.“ Misliva, da je Feliksova

vesela, da sem jo opravila

ideja super in radi bi, da bi se ji čim več ljudi, kot je mogoče, pridružilo, da

s svojo prijateljico Jono,

bi ta ideja lahko bila kot po hribu navzdol kotaleča se snežna kepa, ki se

bile sva si obe v medse-

neprestano povečuje.

bojno pomoč.

Jona

Alina in

Pridružila sem se, ker

Moritz

bi rada naredila nekaj za našo prihodnost. Večina

Zavzeta sva, ker moramo vzeti prihodnost v svoje roke. Politiki samo govorijo.

odraslih veliko govori, vendar

Mi moramo nemudoma nekaj storiti! Vsak najmanjši prispevek

nikoli nič od tega, kar so rekli,

je boljši kot velike obljube. Se pa tudi zelo zabavamo.

res ne naredijo. Nič ne odreagirajo, ker razmišljajo samo o sedanjosti in svojem osebnem udobju. Ni jim

Max, Szesima in

Anting

treba skrbeti za to katastrofo, ker

Karoline

Aktivna sem

takrat, ko bomo mi odrasli, njih

Pridružili smo se,

bila od sep-

ne bo več in ne bojo čutili njenih

ker nočemo biti zapisani v zgodovino

tembra 2010 in moj

posledic. Zato, če sta udobje in

kot generacija, ki je dopuščala, da so

cilj je zagotoviti, da

denar veliko bolj pomembna odra-

bile obmorske države poplavljene

bi Kitajska prav tako

slim kot nam otrokom, bomo mi

zaradi dvigujoče se morske gladine. Ne,

postala podnebno-

morali nekaj ukreniti glede tega

hočemo biti poznani kot generacija, ki je

-orientirana država!

sami, ker oni ne bodo.

bila uspešna v premagovanju najhujših kriz, ki so doletele človeštvo.

Zakaj sem se pridružil? Nekaj moramo storiti! Zato, ker storiti nič in samo čakati, da strašne napovedi o podnebnih spremembah postanejo resničnost, res ni nobena možnost. Seveda, včasih se vprašamo, ali sploh pomagamo. „Da ni že prepozno ...?“ Moder človek je nekoč dejal: „Vprašanje, ali je pomoč prišla prepozno ali ravno prav, nima vedno jasnega odgovora z da ali ne. Vendar eno je zagotovo: tisti, ki obupajo, so že takoj izgubili!“

Jule in Merle Za svojo prihodnost moramo poskrbeti sami, ker drugače ne bomo sposobni preživeti. S kampanjo Plant-for-the-Planet hkrati stopamo v akcijo in se pri tem še zabavamo. Razširjenost iniciative dobiva veliko pozornosti in vedno več je slišati, zakaj je dosegla takšen uspeh.

Mi pa ne bomo obupali. Pravzaprav, ravno nasprotno – mi smo šele začeli obračati stvari na bolje!

Leon Pridružil sem se, ker bi rad pomagal pri reševanju naše Zemlje – in to se lahko zgodi samo v

Clara

primeru, če bi ljudje bolje

Obstaja veliko razlogov: Eden je,

razumeli naše okolje. Rad

da bi še vedno rada videla sneg, ko

bi pomagal osveščati naše

bom stara. Gre nenazadnje največ za mojo

soljudi – razložiti jim, na

prihodnost in za slabe razmere ljudi v tretjem

primer, da ena oseba ne

svetu. Zame, je varovanje klime velik del

potrebuje jesti mesa vsak

družbene odgovornosti.

dan, ker je nepredstavljiva količina izpustov CO2 v

Julian

zraku povzročena z mesno

V Indoneziji sem videl in izkusil

proizvodnjo.

onesnaženost okolja v večji meri kot tukaj v Nemčiji. Videl sem izsekavanje gozdov iz prve roke in v kakšne posledice to vodi – veliko plazov povzroča smrt neštetim živalim. Onesnaženost zraka z izpuhi avtomobilov

Rufat Plant-for-the-Planet je velika mreža in povezava otrok iz veliko različnih držav. Skupaj smo močnejši in odrasli nam morajo posvečati pozornost. Skozi Plant-for-the-Planet lahko povabim še več otrok, da se pridružijo naši kampaniji. Franziska Mislim, da je super, da lahko spoznavamo nove prijatelje iz vsega sveta in ne samo 27 rešujemo sveta skupaj z njimi, ampak se pri tem še zabavamo.

in mopedov, ki je imelo na to velik vpliv, in v Jakarti so zelo

Maiken

pogosti alarmi za prekomerno koncentracijo smoga.

Pridružila sem se zato, ker sem hotela nekaj storiti za okolje, kjer lahko

Lexam

vsi skupaj soustvarjamo bolj

Pridružila sem se Plant-for-the-Planet, ker je prava

uravnoteženi svet.

demokratična organizacija na podlagi otroške iniciative. Mi, otroci, lahko edinole rešimo našo prihodnost z

Melik-Sina

izgradnjo svetovne mreže, da pokažemo odraslim, da smo mi

Zakaj sem se pridružil? Ker

večina, ki prevladuje na tem planetu.

lahko s Plant-for-the-Planet storim nekaj za naše okolje!

Kaj je klimatska pravičnost?

Kaj storijo drevesa proti klimatski krizi?

“Dobro ravnajte z Zemljo: ni vam bila podarjena s strani vaših staršev, bila je izposojena od vaših otrok. Mi ne podedujemo Zemlje od naših prednikov, sposodimo si jo od naših otrok.”

Citat Ameriških Indijancev

Kaj podnebne spremembe pomenijo?

Podnebje v krizi

Podnebje v krizi Če se pojavi zelo huda snežna nevihta sredi maja, veliko ljudi pravi: „Oh, to je le podnebna sprememba.“ Ali če cel dan dežuje na višku poletja in reke prestopajo bregove, ljudje poslušajo – pogosto celo na TV: „To je globalno segrevanje – to je povzročilo globalno segrevanje.“ Toda v resnici, noro vreme ni nujno povezano s podnebnimi spremembami, ker sta podnebje in vreme pravzaprav dve popolnoma različni stvari. Clara je imela intervju s Svenom Plögerjem, “Vremenkotom” z ARD (nemški TV kanal). Kar predstavlja njegovo sporočilo je, ne samo razlika med vremenom in podnebjem, ampak še veliko več, kot bomo videli - o tem lahko preberete tukaj:

Clara interjuva „Vremenkota“ iz ARD. “Ali je ok, če vas kličem

no, in tako je ostalo do konca. Skoraj

po vašem imenu?”

vsi odgovori, ki mi jih je dal, so bili zelo

“Seveda, absolutno! Gospod Plöger je preveč staromodno za moj okus.” “Velja isto zame. Tudi vi me lahko kličete po imenu.”

podrobni in izčrpni. “Sven, kako natančno se imenuje tvoj poklic in tvoja služba, ki jo opravljaš?”

Že na samem začetku intervjuja s

“Torej, uradno sem diplomirani meteo-

Svenom Plögerjem je bilo vse sprošče-

rolog: ‘dipl.’ je dodano, ker sem študiral

meteorologijo. Vendar, ker ravno tako

“Ali ste opazili kakšne podobnosti

napovedujem vreme, se imenujem

med podnebnimi spremembami

“Vremenko”.

in vremenom v Nemčiji skozi čas?”

“Kako dolgo že dela-

“Iz včeraj na danes, v resnici ne. V

te kot “Vremenko”?”

zadnjih 100 letih pa je povprečna

“Mislim, da je od tega danes že 14 let.”

temperatura v Nemčiji narasla za

“V svoji predstavitvi kot Ambasador-

približno 1.1 stopinje Celzija (1.98

ka klimatske pravičnosti, sem vedno

stopinje Fahrenheita), in po svetu za

razlagala o podnebju kot povprečju

nekje 7 stopinj Celzija (1.26 stopinje

temperatur, toda to je nekoliko

Fahrenheita) – rezultat večletnega

poenostavljeno. Ali lahko nekoliko

merjenja.

podrobneje razložite, kaj je to?

To se morda zdi malo, vendar je pov-

“Podnebje ni samo povprečje tempera-

prečna temperatura na Zemlji narasla

tur v vsakem obstoječem kraju, ampak

zgolj za 4°C (7.2 stopinje Fahrenheita)

tudi povprečna količina padavin,

od zadnje ledene dobe, ki je bila pred

skupaj z ostalimi vremenskimi pogoji.

11.000 leti. Če bomo nadaljevali s

Te meritve potekajo v razponu 30

takim početjem kot doslej, bodo tem-

let. Zaradi tega, se vedno upošteva

perature v naslednjih 100 letih narasle

povprečje (vreme), skupaj s časovno in

za 2–4 stopinje Celzija (3.6–7.2 stopinj

krajevno komponentno. Naše globalno

Fahrenheita). Zaenkrat nihanja pojavov

podnebje je tako rezultat 30-letnega

vzorcev neviht v Nemčiji ostajajo še

(vremenskega) povprečja na celotni

vedno večinoma normalna.

Zemlji. Ena zelo pomembna razlika

Kljub temu, ko se atmosfera segreje,

med obema je, da lahko občutimo

lahko absorbira več toplote, zato je

vreme, vendar ne podnebja.”

pričakovati porast števila neviht v pri-

“Čeprav so med njima tudi določene podobnosti, mar ne?”

hodnosti zaradi toplejšega podnebja.” “Kakšne nasvete bi dali tistim,

“Podobnosti so v tej meri, da oba –

ki bi radi nekaj storili zoper

vreme in podnebje – imata opraviti s

podnebne spremembe?”

fizičnimi dogajanji v atmosferi. Nenaza-

“Mislim, da je najbolj pomembno razlo-

dnje pa sta si oba zelo različna.

žiti ljudem, da lahko veliko naredimo

Na primer pri športu, natančneje pri

proti podnebnim spremembam. Ne

odbojki in nogometu.

obupati!

Pri obeh se igra z žogo. Toda, v eni

V tem časovnem trenutku sta dva fak-

igri igralci poskušajo spraviti žogo čez

torja, ki spreminjata podnebje: narava

mrežo, pri drugi pa v mrežo. Odbojka

in človeštvo. Kakor deluje narava, je

in nogomet sta si podobna v tem, da se

nekaj, kar ne moremo spremeniti,

pri obeh igra z žogo, vendar s popolno-

lahko pa nadzorujemo to, kar delamo

ma različnimi pravili. Takšen podoben

sami. Na primer, po celem svetu, se

je tudi odnos med vremenom in

dnevno pokonzumira 13.8 milijard

podnebjem.”

litrov nafte. Zato se moramo vprašati: Kako jaz sam porabljam energijo v

svojem življenju? Po eni strani lahko z

plačani. Narava ne kompenzira s tem,

energijo varčujem, lahko pa pričnem

kar ji mi povzročamo. Dosedaj smo

uporabljati tudi alternativne vire

popolnoma narobe doumeli resnično

energije.

vrednost energije!”

Da bi se to lahko zgodilo, bi morale biti

“Omenili ste oboje, moralne in

nadgrajene obstoječe tehnologije za

politične razloge. Ali je tukaj še

alternativno energijo in bolje upora-

kakšen, ki se ga lahko domislite?”

bljane.

“Ja, nedvomno. Vzemite na primer

Še več, vsak posameznik bi moral

ekonomijo: Če vlada države ‘A’ reče:

spoznati, da tudi sam lahko pomemb-

‘Dvignili bomo naše okoljske standar-

no prispeva k varovanju podnebja.

de,’ se oglasijo podjetja in rečejo: ‘To bo

Samo postati morajo v tem bolj aktivni.

dvignilo naše stroške – tega nočemo

S čakanjem na nekoga drugega, ki bi to

storiti.’ Tako, enostavno preselijo

storil, ne pridemo nikamor. Ljubosumje

svoje podružnice v drugo državo,

ne bo pomagalo: samo zato, ker ima

državo ‘B.’ Za A, to pomeni ekonomsko

sosed večji avto, ne pomeni, da ga

izgubo. Zato se že v osnovi odločijo za

avtomatično potrebujem tudi jaz.

neukrepanje.”

Veliko boljša ideja je, uživati enostavno, okolju prijazno življenje.” “Kaj od tega pa počnete sami?”

“Sven, ali bi radi še kaj dodali za konec?” “Ja. Radi bi se vsem skupaj zahvalil:

“Elektrika, ki jo uporabljam doma,

vaša prihodnost se zdi svetla. Nadaljuj-

prihaja iz zelenih obnovljivih virov.

te s tem, kar počnete, ste na pravi poti!”

Ravno tako poskušam tudi prihraniti

“Najlepša hvala za ta zelo

toliko papirja v službi, kot je mogoče.”

poučen intervju!”

“Argument, da viri alternativne energije še niso dovolj razviti,

zagotovo ne drži. Zakaj zato nismo že napravili masovnega prehoda na zeleno energijo?” “Najprej, ne razumejo vsi, da je ta sprememba nujna. Drugič, zelo veliko ljudi zasluži ogromno denarja z onesnaževanjem okolja. Iskreno, Kar Sven *misli na temo “klimarske pravičnosti”, je podrobneje razloženo na strani 42.

kar potrebujemo, je postaviti ceno na strošek onesnaževanja – v svetovnem merilu!* Splošen argument proti

temu je: “Čista energija je predraga!” Vendar v resnici, obstoječa energija ni nič cenejša, ker bodo stroški uporabe obstoječih metod sčasoma morali biti

Intervju je vodila Clara, Ambasadorka klimatske pravičnosti iz Augsburga, Nemčija.

Vreme je tudi to, kar mi občutimo,

smer za nekaj desetletij – na primer,

danes ali naslednji mesec. Podnebje,

če poletja vedno bolj postajajo vse

obratno, pa je povprečje vremenskih

toplejša in sušnejša, ko so bila prej

podatkov zadnjih najmanj 30 let. Samo

hladnejša in vlažnejša – v tem primeru

takrat, ko se vreme premakne v eno

gre za spremembo podnebja.

Podnebne spremembe pred našim časom Ko nekdo omeni podnebne spremembe, jih večina ostalih odvrne, “Pa kaj?” in skomigne z rameni. “Podnebje se neprestano spreminja. To je normalno!” Da, to drži. Podnebje na Zemlji je bilo

nebje na Zemlji pred sto tisoč leti, ima

vedno podvrženo spremembam – ven-

nekaj opraviti z našim poznavanjem

dar običajno zelo počasnim. Neprestano

ledenikov. Ledeniki so še posebej v

nihanje med toplimi in hladnimi obdobji

pomoč znanstvenikom, pomagajo odgo-

in v 11.000 letih od zadnje ledene dobe

varjati na vprašanja, kdaj, kje, kako dolgo

se je povprečna temperatura Zemlje dvi-

in kako tople ali hladne so bile razmere

gnila samo za 4 stopinje Celzija (7.2 sto-

v nekem določenem časovnem trenutku.

pinje Fahrenheita). Ker se je sprememba

Ker so ledeniki masivni ledeni pokrovi,

pojavila v tako dolgem obdobju, se ji

ki se vsakoletno tanjšajo, strokovnjaki

je bilo veliko živali in rastlin sposobnih

lahko iz njihovih “letnih krogcev” izraču-

prilagoditi ali se izogniti kakršnimkoli

najo, da so njihovi globlji sloji ledenika na

neprijetnim posledicam.

Greenlandiji starejši od 200.000 let in da so ledeni griči na ledeniku na Antarktiki

Dejstva, ki jih poznamo danes, z nekaj večjo natančnostjo, kakšno je bilo pod-

verjetno starejši od 900.000 let.

800.000 let star

ledeni pokrov, izvrtan iz globine

3.200 metrov (skoraj 2 milj)!

Znanstveniki jemljejo dolge cilindrične

žejo Zemljino površje, se del njih odbije

vzorce iz tega starega ledu, imenova-

nazaj, kot bi se od ogledala in preostali

nega ledeni pokrov. Ti ledeni pokrovi

del je spremenjen neposredno v dovaja-

– ali točneje, majceni mehurčki zraka,

jočo toploto.

ki jih najdejo v njih – so zelo zanimivi za znanstvenike. Znanstveniki lahko iz teh

Pravzaprav bi ta toplota morala sevati

mehurčkov dobijo odgovore na vpra-

nazaj in uiti v vesolje, vendar je tam

šanja, koliko metana (CH4) je v njih na

nekaj, kar preprečuje tej toploti, da bi

globini 150, 170 ali 200 metrov? In koliko

se porazgubila: Zemljina zaščitna plast

ogljikovega dioksida (CO2) vsebujejo?

plinov, atmosfera – njen “pulover”. Neka-

Če je vsebnost ogljikovega dioksida in

teri plini v atmosferi dovoljujejo sončnim

metana v teh mehurčkih nenavadno

žarkom, da bi z lahkoto prešli skoznje

visoka, potem je to znak, da je moralo biti

med svojim potovanjem v notranjost,

podnebje zelo toplo v času nastajanja

vendar ohranjajo toploto pred sevanjem

teh lednih mehurčkov.

nazaj navzven – tako kot pokrivno steklo tople grede. Zato, se ti plini imenujejo toplogredni plini.

Ustvarjalci podnebja

Najpomembnejši toplogredni plini so ogljikov dioksid (CO2), metan (CH4) in zračna vlaga. Njim se imamo v največji

Vendar, kaj imata ogljikov dioksid (CO2)

meri zahvaliti za dejstvo, da ima Zemlja

in metan (CH4) opraviti s podnebjem?

ugodno povprečno temperaturo 15 stopinj Celzija (59 stopinj Fahrenheita). Če

Dejansko, kar precej. Oba plina – in tudi

ne bi obstajal noben toplogredni plin,

nekateri drugi – ustvarjata podnebje.

bi bile povprečne temperature na Zemlji

Delujeta tako, kot topel pulover prepre-

-18 stopinj Celzija (-0.4 stopinj Fahren-

čuje telesni toploti, da bi uhajala. To se

heita)! Nedvomno ne več tako ugodno!

dogaja zato, ker sončni žarki, ko dose-

Toplota, izpuščena nazaj v vesolje Wärmerückstrahlung in den Weltraum Toplogredni plini Treibhausgase

Sončna svetloba Sonneneinstrahlung

tople DerUčinek Treibhauseffekt grede

Wärmeabstrahlung Odboj toplote Površje Zemlje Erdoberfläche

Izgorevanje fosilnih goriv Agrikultura fossile Brennstoffe Deforestacija Landwirtschaft

Abholzung Vegetacija

!!!!!!

V tem je

Hpierorblileemgt! . das Problem

Atmosfera

Cikel CO2 Der CO2-Kreislauf

Atmosphäre

Landpflanzen Ocean

Ozean

Oceansko rastje

Površje j Zemlje j

Humus

Meerespflanzen

Izpusti CO2

gibt COCO2 2 ab Absorbcija nimmt CO2 auf

Cikel ogljikovega dioksida

Od kje prihajata premog in nafta

Ogljikov dioksid (CO2) neprestano

Skozi Zemeljsko zgodovino je bilo

kroži v atmosferi. Rastline ga absor-

obdobje, ko je bilo podnebje veliko

birajo skozi številne drobne pore na

topleje in vlažnejše kot danes. Za rastli-

svojih listih in ga v prečiščeni obliki

ne je bil to raj. Nikoli poslej niso bile

predelajo v hrano in rastlinsko tkivo. V

rastline sposobne tolikšne hitre in bujne

tem zapletenem procesu, nastaja kisik

rasti.

kot odpadni material in ga bo rastlina navsezadnje izdihala nazaj v ozračje.

Kljub temu, v močvirjih in močvirnatih gozdovih, ko so ogromna drevesa in

Vendar je ta odpadek rastlin v obliki

druge rastline umirala in propadala, so

plina ravno to, kar ljudje in ostale živali

bila nemudoma prekrita z vodo in bla-

potrebujemo za življenje, ker vdihu-

tom.

jemo kisik (O2) in izdihujemo ogljikov dioksid (CO2). Kar torej prihaja iz listov

Toda rastline potrebujejo zrak, da bi

rastlin, grmov in dreves, je kasneje

se lahko razgradile in zrak je nekaj,

znova uporabljeno – popoln krogotok.

česar v teh močvirjih niso imele, zato so debla, stebla in listi ovenelih rastlin

Vendar ogljikov dioksid (CO2) ne vstopi

ostala takšna, kot so bila v vodi, kjer so

takoj v atmosfero, ko ga živali in ljudje

se pričela sčasoma nalagati v tanke sloje

izdihnemo. Pravzaprav, več CO2 pride

odpadlega rastlinskega materiala.

v atmosfero, vsakič ko neka žival umre in njeno telo razpada, ali drevesna veja

Prvotno so bile ugasle rastline stisnjene

gnije, ali gori kos lesa. Smrt obojih,

v snov, imenovano šota, po še tanjšem

živali in rastlin, je kot velika poslednja

sloju peska in proda, naloženega ocea-

ekshalacija CO2 nazaj v ozračje.

nu odmirali in se nalagali na oceanskem

Kako nastajata premog in nafta

Wie Kohle/Erdöl entsteht

Pflanzen undin živali Rastline odmrejo Tiere sterben.

dnu. V krajih, kjer je bilo premalo kisi-

nega v ozračje, je bilo moč znova zajeti

ka za to, da bi njihova telesa razpadla,

z novimi rastlinami in hitro “odstraniti

so se začela spreminjati v gnijoče

iz cirkulacije.” Naša dilema se je začela,

blato. Tako, so tekom milijonov let ta

ko so ljudje odkrili, da sta oglje in nafta

“pokopališča” postajala vedno tanj-

odličen material za kurjenje. Najprej

ša, na vrhu njih pa so se neprestano

so izkopali premog, ki je ležal tik pod

nalagali pesek in drugi materiali. Teža,

Zemeljskim površjem. Kasneje nato so

ustvarjena z večjim pritiskom in večji-

razvili izboljšane metode, da bi dosegli

mi temperaturami (pritisk proizvaja

globlje ležeča odlagališča premoga in

toploto), do tiste točke, ko se je sčaso-

nafte. Danes se, starodavni gozdovi, ki

ma vse skupaj spremenilo v nafto. Ta

so bili stisnjeni v premog, in življenje

nafta je ravno tako kot neko ogromno

v oceanu, ki je bilo stisnjeno v nafto,

podzemno zbirališče CO2.

imenujejo “fosilna goriva.” Beseda “fosil” prihaja iz latinščine in najprej pomeni

Večja nahajališča nafte, ne glede na

“izkopati”.

to, ali se nahajajo na Arabskem polo-

Es entsteht Rezultat Torf je šota ali blato bzw. Schlamm.

toku, Venezueli, v Kaspijskem morju,

Mi, ljudje, počnemo tudi veliko drugih

so vedno znanilci tega, da je bilo v

reči, ki proizvajajo ogromne količine

območju nad njimi ogromno ocean-

CO2. Ogromen oblak CO2 nastaja z izpu-

sko dno na milijone let nazaj.

sti veliko prevoznih sredstev, še posebej letal, avtomobilov in ladij.

Zadimljeni dimniki WeitereDruge Schichten plasti ustvarijo pritisk erzeugen Druck. 36

Proizvodnja energije in toplote (Zaradi katere imamo, na primer, elektriko!) ustvarja še večje količine plinov. Veliko izpuščenega CO2 je tudi ob izsekavanju

Na tisoče let smo ljudje kurili samo

ali požiganju gozdov.

tisto, kar je bilo nad zemljo – najprej les, šoto in živalski kompost – in takrat

Ali bi bilo za ljudi bolje, če sploh ne bi

je bilo vse v ravnovesju. Še tisto (malo)

izkopavali? Ali bi bilo bolje za nas, če

ogljikovega dioksida, ki je bilo spušče-

bi pustili premog in nafto globoko pod zemeljskim površjem? Brez “hitro prido-

EsRezultat entsteht je premog ali nafta Kohle bzw. Öl.

bljene energije” iz premoga ali nafte, se industrijska doba z vsem svojim napredkom (vendar tudi s slabimi stranmi in problemi) sploh nikoli ne bi pričela. Med izgorevanjem nafte in premoga, se

CO2, ki ga vsebujejo, ponovno izpušča v

površje, bi izgledalo kot rumeni dim, ki

atmosfero, namesto da bi bil za vedno

prihaja iz dimnikov.

shranjen pod zemljo. Obstajajo

nepredstavljivo

ogromne

V samo nekaj kratkih obdobjih smo

količine CO2, shranjenega v višjih slojih

porabili življenjske prihranke celotne

prsti, ki so izkopavane in spravljene na

Zemlje. V enem samem letu izpustimo

površje zaradi pluženja. To je velik razlog

toliko CO2 v ozračje, kot so ga rastline

(čeprav ne edini), zakaj je bilo organsko

absorbirale in shranjevale en milijon let!

kmetovanje v veliki meri izpuščeno iz prakse. Organski kmetovalci “izkopa-

In več ogljikovega dioksida, ki je izpu-

vajo” bolj previdno, to pomeni, rahljajo

ščenega v ozračje, več toplogrednih

zemljo, ne da bi ven uhajali ogromni

plinov se nabira v atmosferi in več

oblaki CO2. Skrb za podnebje je zelo

toplogrednih plinov, kot je tam, toplejši

dober razlog za kupovanje organsko

postaja celotni planet. Nič čudnega, da

pridelane hrane.

se je podnebju zmešalo. Kljub temu obstajajo še drugi viri CO2, o katerih ljudje ponavadi ne razmišljajo ali se jih ne zavedajo. Na primer, vsako-

Človek kot podnebni “motor”

garšnja predstava o podeželju, verjetno vključuje pomladno oranje na polju z

Drži, da je bilo podnebje neprestano

velikimi mogočnimi traktorji, ki Zemljo

podvrženo spremembam, vendar je

dvigujejo na površje v velike, globoke

trenutni trend podnebnih sprememb,

brazde. Če bi CO2 imel barvo – na primer

da se pojavljajo s takim tempom ali

rumeno – potem bi ta slika vključevala

hitrostjo, kot je Zemlja še nikoli prej ni

gigantske žvepleno-rumene oblake,

doživela*.

rinfao: č e *mVacij35n0.org www. 600 600

lebdeče nad sveže preoranimi polji; in,

kjer je bila zemlja ravnokar dvignjena na

400

CO2-Niveau in 45 Jahren (wenn wir nichts ändern)

400

Nivo Co2 v 45 letih (Če glede tega nič ne storimo)

300

Abweichung Durchschnitt Odstopanje vom od povprečja

Merjenje koncentracije CO2

Temperatur in °C v stopinjah Celzija 600.000 600.000

500.000 500.000

300.000 300.000

Čas (Leta pred Zeit (Jahre vorsedanjostjo) der Gegenwart)

200.000 200.000

300

260

260 240 200

CO2 ppm

Nivo CO2 danes

Gemessene CO2-Konzentration

CO2 ppm (delcev na milijon)

CO2-Niveau heute

240 200

Trenutna temperatura na Zemlji Erdtemperatur derzeitige 100.000 0 100.000 0

Metan in krave kot grešni kozel Najprej slaba novica:

Metan je toplogredni plin, ki je 25-krat močnejši kot ogljikov dioksid. Dobra novica je zelo nenavadna. Delež ogljikovega dioksida v atmosferi je skoraj 400-krat večji kot delež metana: zato kljub njegovi moči, konec koncev manj prispeva h globalnemu segrevanju kot CO2. Metan je izpuščen iz njiv, riževih nasadov, močvirij in odtaljenega permafrosta. Metan ravno tako

prihaja iz obeh, sprednjih in zadnjih živalskih odprtin – brez heca! Vsakič, ko krava rigne ali prdne, kar oboje počnejo krave kar pogosto, pride do izpusta metana v ozračje. In, ker ljudje (še posebej obilnejši ljudje) jedo ogromne količine govedine, obstajajo ogromne kravje črede, ki rigajo in prdijo in obenem puščajo še večji madež na naši atmosferi. Vendar dejansko kravam lahko odpustimo, ker resnično, kdo smo mi, da lahko obsojamo. Če bi živina živela samo na Grenlandiji, če bi tako predvidela narava, raje kot da so pospravljene v hlevih in krmljene s sojo in koruzo, potem bi stvari

izgledale precej drugače, kot izgledajo danes. V bistvu, zaradi tega, da bi napravili prostor za krmilo iz soje, bi večina deževnega gozda na Zemlji bilo odstranjenega. Zaradi tega naša zelena ‘pljuča’ planeta izginjajo in zato niso sposobna shraniti toliko CO2 kot prej. Te metode izsekavanja in sežiganja gozdov so konec koncev pripeljale do ogromnega zviševanja izpustov CO2. Tako, na koncu pa mi hranimo s sojinimi semeni krave, da lahko potem rigajo in prdijo cel dan samo zato, da mi lahko vsak dan jemo meso. Ali je to res potrebno?

Koncentracija CO2 in metan v zraku

Permafrost na Aljaski in v Sibiriji je že

je večji kot kjerkoli v zadnjih 600.000

začel kopneti, zaradi tega se vdirajo

letih. V zadnjih 1000 letih svet ni bil

ceste in zgradbe nimajo več trdne

tako topel, kot je danes. Povprečna

podlage in se zato pričenjajo sesedati.

temperatura planeta se je dvignila

za 0.74 stopinje Celzija (1.33 stopinje

Zaskrbljeni smo zato, ker je 0.74 stopinj

Fahrenheita) samo v zadnjih 100 letih.

šele začetek. Znanstveniki so že dolo-

Za tri četrt stopinje Celzija ali več v

čili, da se bo v stoletju, temperatura še

samo enem stoletju! Pred tem bi za to

vedno zviševala, v najslabšem primeru

Zemlja potrebovala 2000 let!

za 4°C (7.2 stopinj Fahrenheita) – če ne začnemo proti temu ukrepati, in to

“Ja, in …?” pravi veliko ljudi. “To ni niti ena

takoj.

stopinja! Zakaj ste tako zaskrbljeni?!” Zaskrbljeni smo, ker je še celo najmanjZaskrbljeni smo zato, ker se je dvignila

ši dvig temperature za 0.74°C že imel

samo povprečna temperatura za 0.74

ogromen vpliv na naš planet, s tem, ko

stopinje. V nekaterih območjih pa se

je povzročil dvig morske gladine preko

je dvignila še hitreje. Na Aljaski, na

15 cm (skoraj 6 inčev) v zadnjih 100

primer, se je temperatura dvignila

letih. To je zato, ker se je led iz ledeni-

med 3 in 4 stopinjami Celzija (5.4 -7.2

kov na Greenlandiji in Antarktiki pričel

stopinjami Fahrenheita) od 1950-ih let

taliti veliko prehitro.

in v Zahodni Sibiriji se je dvignila preko 3 stopinje od 1960-ih let.

Ogromne količine vode na Zemlji je

prej gojili hrano, ne bodo več

naložene in ‘shranjene’ v ledenikih

rodovitne. Deževni gozdovi s

in ledenih pokrovih na Antarktiki in

svojo neverjetno raznolikostjo

Greenlandiji in ta voda se tali in hitro

rastlin in živali, se bodo izsušili

napolnjuje oceane.

in erodirali. Strokovnjaki se med seboj pogovarjajo o tem,

S taljenjem, strokovnjaki pravijo, da

kdaj bo postalo prevroče celo

bo stanje svetovnih oceanov postalo

za preživetje samega deževnega

Feliks in drugi

vedno bolj nevarno v tem stoletju. Oto-

gozda – vendar se strinjajo v tem, da

Ambasadorji za

ki v Pacifiškem oceanu, kot so Maldivi,

bo manjša količina dežja omejila njiho-

klimatsko pravičnost

bodo skoraj popolnoma poplavljeni,

vo sposobnost biti varno domovanje

so se tekom let

obalna območja bodo za vedno

za številne rastline in živali.

naučili, da ne gre samo za reševanje severnih

spremenjena, in okoliška mesta bodo pogoltnila naraščajoči nivo vode. Kot

Veliko rek in hudournikov se sooča

medvedov, ampak za

40 procentov ljudi živi blizu svetovnih

s podobno grožnjo. Ko se reke, ki

prihodnost človeštva.

obalnih območij, je okoli 100 milijonov

dobivajo vodo iz ledenikov, da lahko

Med predstavitvijo v

ljudi na tem, da izgubi svoje domove in

naprej tečejo, ne “nahranijo” s staljenim

Ženevi, je Feliks imel

postanejo podnebni begunci.

snegom in ledom (npr. ko ledeniki

idejo za “predrzno”

izginejo), ne bo več velikih rek niti

nalepko, ki mu jo je

Zaradi spremenjenih obalnih pasov,

najmanjših potočkov – ker se bodo

pomagal ustvariti nje-

se bodo življenja trajno spremenila.

“nahranili” samo sem ter tja le še ob

gov prijatelj Johann.

Koralni grebeni ne bodo sposobni

dežju. Ne moremo si niti predstavljati,

Ideja je sčasoma

prenašati toplejših temperatur, in

v naši najhujši nočni mori, kaj bi to

našla svojo pot na

milijarde živalskih vrst, živečih v

lahko pomenilo. Na primer, reka

Svetovni klimatski

grebenih, bo izumrlo, ena za drugo.

Ganges v Indiji in za na milijone ljudi, ki

vrh v Kopenhagnu.

Prav tako, naj bi bili koralni grebeni

živijo vzdolž njenega obrežja, bi pitna

Odrasli so stali pred

tudi oblika naravne zaščite, brez njih

voda, ki jo dovajajo ledeniki, izginila,

prizoriščem srečanja

bodo imele naravne sile lažji dostop

pojavila bi se lakota in na milijone

med “Podnebnimi

do nezavarovanih obalnih območij,

ljudi bi moralo pobegniti pred sušo

politiki”, maha-

kar pomeni, visoki nevihtni valovi in

in lakoto, samo za golo preživetje.

cunamiji* bodo privedli do veliko več

joč s plakati

Območja, ki jih bodo podnebne

in posterji teh

smrtnih žrtev kot v preteklosti. Koralni

spremembe prizadele manj, bogate

severnih medvedov, ki

grebeni na en način delujejo tudi kot

države – predvsem Združene države

pravijo: “Rešite ljudi.”

tropski deževni gozdovi, kot habitat

Amerike in veliko evropskih držav – bo

večine svetovne biodiverzitete. Zato,

hitro postalo prenaseljenih.

če izgubimo grebene, bomo prav tako izgubili večino raznolikosti življenja na Zemlji. Medtem, ko se vodni nivo dviguje vzdolž obal, se na drugi strani širijo puščave. Pokrajine, na katerih so ljudje

To je nekaj, kar bi resnično radi ustavili! Nujno je, da uspemo takoj zagotoviti, da ima vsak dostop do čiste pitne vode in dovolj hrane za prehranjevanje.

Cunamiji so gigantski valovi, ki jih povzročajo potresi na oceanskem dnu.

Ledenik Aletsch v Švici, leta 1900 in 2005

“In zato, da bi ustavili vse te ogrožujoče razvojne faze, vse, kar bi radi storili, je sajenje dreves?” nas ljudje sprašujejo. “Ja! Ker ne gre samo za odvzem CO2 iz zraka, gre za skupinsko sodelovanje za novo prihodnost s sajenjem dreves po celem svetu, mi, otroci, začenjamo gledati nase kot na eno svetovno družino, kot na svetovne državljane. Ne posedamo naokoli in se sprašujemo, kdo je odgovoren za nastali kaos, skupaj sodelujemo, da bi ga lahko popravili. Gre tudi za to, da k temu opogumimo še ostale!

Vemo tudi to, ta mlada drevesa in grmovje, ki ga sadimo, ne more sprejeti toliko CO2 kot razviti deževni gozdovi. Vendar tudi vemo, da sedenje z nogami v zraku in delati nič, enostavno ni nobena možnost.

Seveda, se zavedamo, da bo veliko več gozda posekanega ali uničenega vsako leto, kot ga mi pri Plant-for-the-Planet lahko ponovno zasadimo.

Večina politikov, industrialcev, poslovnih vodij in predstavnikov kmetovalcev, ki nočejo ukrepati, leta 2040 ne bo več obstajala. Toda mi, otroci, bomo.

Mi, Ambasadorji za klimatsko pravičnost, smo se že razvili v kar veliko skupino. In naše vrste se bodo še naprej povečevale, ker vemo, da ljudje, ki bi morali narediti največ za to, da bi rešili prihodnost našega planeta, so še vedno za to naredili veliko premalo.

Nivoja morske gladine ne zvišuje le ves staljeni led

ne deluje čisto tako. Na primer, ko je kozarec za ¾ napolnjen skupaj z vodo in ledenimi kockami in se ledene kocke stalijo, se voda ne izlije čez rob kozarca. In, ko se led v ribniku v sredini marca stali, v njem

Opazili smo veliko napačnega razumevanja med

na koncu ni več vode kot prejšnjo jesen. Vendar, če

veliko ljudmi, še posebej v pogovorih s tistimi, ki

postavimo zraven še velik kos ledu na rob ribnika, pa

smo jih pred kratkim pridobili za naša prizadevanja.

je zelo verjetno, da se bo ribnik povečal.

To napačno razumevanje se nanaša na led in na vprašanje, kaj se lahko zgodi po celem svetu, ko bi

Enaka situacija nastane pri ledu, ki leži “varno spra-

se ta stalil.

vljen” v ledenikih na vsakem kontinentu. Ko jih globalno segrevanje tali, voda izteka v ocean, dviguje

Veliko jih verjame, da ko se ledene gore stalijo v

nivo morske gladine in poplavlja obalna območja in

oceanu – se morski nivo nemudoma dvigne. To

mesta v neposredni bližini.

Gre za našo prihodnost, naša življenja! To je razlog, zakaj uporabljamo izraz podnebna kriza. Globalno segrevanje se sliši manj kritično. “Kriza” kaže na resnost situacije in daje jasno vedeti, da moramo mi, ljudje, nekaj glede tega storiti.

e. Namig v pomoč: (6.5 čevljev) debelin polu ima 2 metra ) ilje m Led na severnem 5 (skoraj 1.2 iji ima 2 kilometra Led na Greenland debeline

Zavedamo se, da je pred nami še dolga pot, vendar se vsako potovanje prične z enim samim korakom, in mi smo že na dobri poti.

“Če hočeš priti hitro, pojdi sam. Če hočeš priti daleč, pojdi v skupini.” (Star indijski pregovor)

Z globalnim segrevanjem, bodo vremenski pojavi postajali vedno bolj ekstremni.

Mi moramo priti hitro in daleč!

In tako imenovane “poplave stoletja” se že pojavljajo vsakih nekaj let.

41 Velika količina celinskega ledu (led, ki je “shranjen”)

obstaja velika možnost za segrevanje Zemlje ali nje-

na Zemlji, je na Antarktiki in na Greenlandiji, vendar

ne atmosfere.

so tudi velike količine v Južni Ameriki kot tudi na različnih gorskih verigah po celem svetu.

Vendar, če bi se ta ogromna ogledala (plavajoče ledene plošče ob polih) stalila, bi Zemlja izgubila

Ali to pomeni, da led, ki je že v morju, ne vpliva na

svoj najučinkovitejši “hladilnik”. To pa zato, ker ko

podnebje? Ne! Led, ki se stali v oceanih, ima dejan-

sonce obseva vodo namesto ledu, absorbira do 90

sko močan učinek na globalno klimo. To je še pose-

odstotkov toplote in energije. To neprestano dova-

bej opazno v morjih, ki so večji del leta zmrznjena

ja več toplote v Zemljino že tako segrevajoče se

ali za nekaj mesecev izgubijo svoj ledeni pokrov. To

ozračje, in konec koncev povzroči taljenje ledu na

pa zato, ker sneg in led odbijata sončne žarke kot

kontinentih in dvigovanje nivoja morske gladine še

ogromne površine aluminijaste folije: spuščajoč do

hitreje kot prej.

90 % sončnih žarkov neposredno nazaj v vesolje,

Kaj je klimatska pravičnost? V povprečju Američan izpusti 20 ton CO2 v ozračje vsakoletno. Evropejec 10 ton, Kitajec 4 tone in Afričan komaj nekaj več kot 1.5 tone. ZDA in Evropa – skupno vsega 1 milijarda ljudi – je odgovornih za 60 odstotkov CO2 izpuščenega v ozračje, in preostanek človeštva – okrog 6 milijard – si deli preostalih 40 odstotkov. Ali je to pravično? Seveda ne!

Merjenje na oko: 4 toni CO2 = 4 stopinje temperaturnega dviga (stopinj Celzija) 2 toni CO2 = 2 stopinji temperaturnega dviga (stopinj Celzija)

To bi se lahko zdelo smešno na začet-

izpustov, 4 tone CO2 bi bila še vedno

ku, vendar mi resnično verjamemo, da

previsoka, in bi sčasoma pripeljala do

bi vsak moral imeti pravico do izpusta

kaotičnega globalnega podnebja z

enake količine CO2 kot vsi ostali, ne

grozovitimi posledicami. Na primer,

glede na to, kje živijo in kje so se rodili.

nivo morske gladine se bo še naprej

Če sklepamo po današnjem nivoju

dvigoval, če ne bomo zmanjšali celotne

CO2 v atmosferi, bi to naneslo okrog

količine CO2, ki ga izpustimo v ozračje.

4 tone ogljikovega dioksida na osebo

In, ker skoraj 40 odstotkov človeške

vsakoletno.

populacije živi poleg svetovnih obalnih območij, bi na milijone ljudi izgubilo

Vendar, tudi če nam uspe pravična

svoje domove. V bistvu bi bili najbolj

porazdelitev količine izpustov CO2

zaradi tega prizadeti ljudje, ki živijo v

glede na celotni svet, potem je tukaj

državah, ki izpustijo najmanjše količine

še vedno veliko sprememb, ki jih je

CO2. Ali ni to popolnoma nepravično?

treba napraviti. Povprečna količina

20t 20t 11 Američan Amerikaner

10t 10t 1 Evropejec 1 Europäer

4t 4t

o,5t o,5t

11Kitajec Chinese

11 Afrikaner Afričan

CO2-Ausstoß pro Kopf und Jahr

Ogljični odtis na osebo na leto

Nekaj moramo glede tega storiti. Moramo porazdeliti izpuste CO2 tako, da bo pravično za vse. In moramo vsako leto to količino izpustov prepoloviti, na 2 toni CO2 na leto, ker s to vsoto, ima Zemljina atmosfera spet možnost, da se lahko obnovi*. Nimamo druge izbire!

60%

60% emisij CO2 CO2-Ausstoß ca. 1.000.000.000 Menschen

pribl. ljudi USA +1.000.000.000 Europa ZDA + Evropa

ca. 6.000.000.000 Menschen

40%

40% CO2-Ausstoß emisij CO2 To morajo razumeti tudi odrasli. Morajo spredvideti, da je ta pravila treba upoštevati, tako kot moramo otroci upoštevati pravila, ki nam jih postavijo odrasli. Čisto vsak od nas, pa naj smo majhni ali veliki, ali prihajamo iz Afrike, Evrope, ali Amerike, potrebuje zakon, ki lahko zagotovi, da nihče ne izpusti v ozračje več kot 2 toni CO2 na leto. Toda, kaj če presežemo to mejo? Potem pa moramo za to plačati! Če proizvedemo več CO2, kot ga lahko, potem moramo kupiti dodatne “onesnaževalske pravice” od držav, ki ne presegajo svoje kvote CO2. Ker bo Afričan verjetno porabil samo 0.5 tone od te mejne količine 2 ton, bi lahko preostanek neporabljene 1.5 tone prodali državam, ki proizvedejo več kot 2 toni na leto. Denar, ki bi ga Afričani zaslužili s svojo neporabljeno količino izpustnega CO2, bi porabili za moderne ekološke in okolju prijazne tehnologije. Lahko bi zgradili šole in bolnišnice, izobrazili zdravnike in učitelje, in njihovim otrokom ne bi bilo več treba stradati. Mi, otroci,temu pravimo prava klimatska pravičnost. Trgovanje s CO2 bi tudi spremenilo naše vsakdanje navade. Če bi CO2

Ok.übrige 6.000.000.000 ljudi Welt Preostanek sveta

CO2-Ausstoß gesamt

Skupne emisije CO2

dejansko stal nekaj denarja in bi morali plačati davek na CO2 za vsak izdelek, ki ga kupimo, potem bi izdelki z večjo porabo CO2 kmalu postali predragi kot ekološki in okolju prijazni izdelki. Na ta način bomo začeli posvečati več pozornosti temu, kar kupujemo in kako živimo. Na primer, grozdje iz Južne Afrike in jabolka iz Čile, oboje je transportirano preko celega sveta in proizvaja ogromno izpustov CO2, bi postala zelo draga. Enako bi veljalo za avtomobile, ki porabljajo veliko bencina in “izdihajo” ogromne oblake CO2. Dobili bi klofuto z izjemno velikim davkom na CO2.

60%

* Mimogrede, UN

World Climate Summit je organiziran vsako leto v drugem svetovnem mestu.

CO2-Ausstoß In, mogoče bi več ljudi pričelo potovati z vlaki, ker bi tako letalski prevozi, z vključenim ogromnim davkom na CO2, končno imeli pravo ceno. ca. 1.000.000.000 Menschen

USA + Europa

Vse od Svetovnega klimatskega vrha 2005* , je bil ta pristop implementacije klimatske pravičnosti imenovan ca. 6.000.000.000 Menschen “trgovanje z emisijami”. Ponavadi übrige Welt beseda “emisije” pomeni vse, kar je izpuščeno v okolje, vendar v tem primeru se v glavnem nanaša na izpuste toplogrednih plinov (predvsem, CO2). 2 CO2-Ausstoß

40%

CO -Ausstoß gesamt

Trgovanje z emisijami: Najlažja stvar je najtežja

dovoljeno izpustiti določeno količino toplogrednih plinov za določeno časovno obdobje. Sedaj pride najpomembnejši del: Zato, da bi plan deloval – tj. dokončno imeti manj toplogrednih plinov, izpuščenih

Trgovanje z emisijami deluje v bistvu tako kot Glasbeni stoli.

“Da, lahko deluje ... pa kaj? Mi samo strgujemo dovoljene prekoračitve za onesnaževalske pravice?” To je najpogostejši odgovor, ki ga dobivamo od skeptikov, ko se pogovarjamo o uporabi trgovanja z emisijami za reševanje okolja.

v ozračje – morajo biti ljudje varčni pri svojih CO2 odmerah. To pomeni, da morajo ljudje, ki podeljujejo certifikate, preveriti, da je dovoljenih manj emisij CO2, kot je bilo prej sprejeto za „normalno“. To je nekoliko tako kot igra Glasbeni stol. Deluje samo, dokler je premalo stolov, ker pomanjkanje pripravi ljudi do

Mi pravimo: „Ja, lahko deluje! Vendar,

tega, da so pazljivi in na nogah.

seveda, ideja za tem mora biti popolnoma implementirana.

Zato, če konec koncev izpuščate več CO2, kot ga dovoljuje vaš certifikat,

* Odrasli

jim pravijo “Emisijski Certifikati”

V vsakem primeru, plan izgleda takole:

potem morate kupiti več. Vendar, ker so

Vsak član Evropske skupnosti (EU) raz-

„redka ugodnost“, je kupovanje presež-

deli t. i. „razporeditveni plan“ v „dovolje-

ka zelo drago. To deluje kot tržnica: na

ne prekoračitve onesnaževanja“* na vse

primer, če so v ponudbi posebno sladke

lastnike tovarn in podjetja, ki porabljajo

in sveže jagode, in so v omejeni količi-

veliko električne energije v svoji državi.

ni in je po njih visoko povpraševanje,

Kdorkoli se bo držal teh pravil, mu bo

44 Joy [12, Krefeld, Nemčija] Ko sem prvič slišala za to idejo, da bi vsi ljudje na Zemlji morali imeti enake „pravice do onesnaževanja“ kot vsi ostali, sem odkrito pomislila, „Pa saj so nori! Mi že tako ali tako preveč onesnažujemo – kaj se bo zgodilo, ko bomo vsem dejali, naj s tem nadaljujejo in to tudi počnejo? Potem bi vsi onesnaževali okolje še bolj – kot se sedaj dogaja na Kitajskem! In povrh vsega, ko bomo stari 50 let, bosta na planetu 2 milijardi ljudi več, kot danes, in vsi (Kitajci, Indijci, Južnoameričani, Afričani itd.) bodo hoteli živeti tako udobno kot mi tukaj ... Toda, ko sem izvedela več o ideji za klimatsko pravičnost, še posebej, da je njen glavni namen znižati onesnaženost v celoti s pravičnim porazdeljevanjem med vse posameznike – sem bila navdušena!

potem bodo dražje, ker bodo ljudje za

tov natisnjenih in razdeljenih naokoli

njih pripravljeni plačati več.

(ljudje, ki so jih kupili, jim za to ni bilo treba nič plačati!). Bilo je tudi (še vedno)

Povišanje cen na „tržnici onesnaževal-

premalo spodbude za upravljalce tovarn

skih certifikatov“ bo imelo velik vpliv:

in druge množične onesnaževalce, da

hitro jih bodo dolgoročno znižali za

bi spremenili in pričeli s proizvajanjem

proizvajalce energije in druga podjetja

čistejše energije in več eko-prijaznih

za razvoj novih tehnologij ali metod,

izdelkov.

ki ne onesnažujejo tako zelo, raje kot da bi morali neprestano kupovati več

Zato seveda, to lahko uspe!

certifikatiov za dodatne emisije. Tisti, ki investirajo v čisto energijo in način pro-

Nekaj je jasno: Potrebujemo pravo, pra-

izvodnje, lahko nato prodajo preostanek

vično in zavezujočo globalno pogodbo,

svojih onesnaževalskih pravic ostalim za

ki je resnično lahko implementirana

dobiček, ker jih enostavno ne potrebu-

povsod!

jejo več. Da bi se lahko odločno premaknili

Zaenkrat kaže dobro ... ali pač?

naprej, bomo morali premagati korupcijo, ki uničuje našo prihodnost, in prepre-

To je super ideja, vendar, kot se včasih

čuje klimatsko pravičnost.

pripeti, ko se odrasli poskušajo lotiti reševanja zapletenega problema, ki še ni bil implementiran v svojo pravo obliko: V prejšnjih poskusih za ustanovitev tržnice za trgovanje z emisijami, je bilo enostavno premalo emisijskih certifika-

45 Franziska [13, Pähl, Nemčija] Moram priznati, da je moralo preteči nekaj časa, preden sem popolnoma razumela trgovanje z emisijami, vendar je pravzaprav čisto preprosto: Znanstveniki nam vsako leto lahko povedo, točno koliko CO2 okolje (ocean, drevesa itd.) lahko še varno absorbira, na primer, 20 milijard ton CO2. Nato mi lahko to vsoto vzamemo in razdelimo na število ljudi na planetu – recimo, na 10 milijard (ker je tako lažje izračunati). Rezultat je 2 toni CO2 na osebo. Kdorkoli hoče več, lahko kupi na tržnici za pravice do CO2. Če bo veliko ljudi hotelo več CO2, potem bo cena tako hitro narasla, da bo postalo ceneje investirati v zelene tehnologije. Kar je resnično pomembno za nas, otroke, je to, da ni dovoljenih več kot 20 milijard ton CO2 za izpust v atmosfero. Če bi vsak otrok na Zemlji prejel ob svojem rojstvu pravico do 2 ton CO2, potem nam ne bi bilo treba skrbeti za pošiljanje nobenega denarja v dobrodelne namene ali za pomoč v razvoju. Klimatska pravičnost je svež veter! Zato bi radi videli, da bi bil ta plan dokončno zastavljen med naslednjim World Climate Summit.

Kaj naredijo drevesa proti podnebni krizi Velika večina ljudi ve, da so drevesa dobra za globalno klimo, vendar so ravno tako dobra za t. i. mikroklimo (tj. neposredno okolje). Razlog, ki stoji za tem in torej zakaj smo izbrali sajenje dreves, bo zahteval nekoliko več dodatnega prostora za razlago.

Poznavanje ozadja je pomembno!

Mi, otroci, s Plant-for-the-Planet smo se

drevesa ne samo, da pomagajo globalni

naučili, da resnično potrebujemo jasno

klimi, ampak se tudi borijo proti širjenju

in celostno razumevanje nečesa, če želi-

puščav s ponovno zasaditvijo pokrajine,

mo to razlagati še drugim na enostaven

del za delom, medtem ko hkrati zago-

način, tako kot hitro in z gotovostjo

tavljajo ponovno dvigovanje nivoja

odgovarjati na kakršnakoli vprašanja, ki

podzemne vode. Kjer je to uspešno,

jih lahko imajo. Videli smo to kot rezul-

populacija v bližini lahko uživa več vode

tat dajanja lekcij in zbiranja donacij za drevesa. Znanje ozadja je pomembno, da lahko vedno odgovorimo na nova vprašanja. Kakorkoli bi poskušali drugače, bi stali na majavih tleh. Zaradi tega bomo razložili medsebojno razmerje med drevesi in vsemi različnimi stopnjami globalnega podnebja.

Kot že vsi vemo, gozdovi lahko shranjujejo ogljikov dioksid. Toda en gozd ni

Tropski gozdovi so pljuča našega planeta Zemlje.

točno enako kot katerikoli drug gozd, ravno tako kot eno drevo ni popolnoma

v svojih vodotokih in izvirih.

enako kot vsako naslednje drevo. Tropski gozdovi rastejo hitreje kot gozdovi

Toda istočasno, si ne moremo dovoliti,

v Srednji Evropi. Zaradi tega je več CO2

da bi podcenjevali učinkovanje gozdov

shranjenega v gozdovih bližje ekvatorju.

tudi tukaj, v severni hemisferi. S svojo

Tudi zato bi bila izguba tropskih gozdov

rastjo, ti gozdovi dovoljujejo vnos v

toliko hujša za globalno podnebje.

atmosfero najmanj 1/3 manj emisij CO2, kot bi bilo v primeru brez njih.

Iz tega razloga je veliko naših doniranih dreves posajenih v državah juga: v Afri-

Kako to poteka? Torej, vsaka rastlina

ki, Južni in Srednji Ameriki, in v Aziji. Ta

absorbira molekule CO2 iz zraka skozi

svoje liste in iglice. Potem loči kisik in

To pomeni, da za to, da je drevo zraslo

atome ogljika drug od drugega in nato

do te velikosti, je moralo absorbirati 2.6

kemično pretvori ogljik v les in za rast.

metričnih ton CO2 iz atmosfere.

Da bi to delovalo, mora zapleten kemični postopek (ki se imenuje fotosinteza)

Bukova drevesa imajo še trši les. Zatorej

potekati v listih in iglicah rastline, in če

potrebujejo več CO2, da bi lahko zgra-

bi nekdo hotel to razumeti popolnoma,

dila trdnejše korenine, s čimer bi še bolj

bi se verjetno moral vpisati na nadalje-

obvarovala podnebje. Bukev z enako

valni tečaj biologije ali študirati botani-

višino in premerom debla kot borovec

ko.

zgoraj, shranjuje okoli 0.95 metričnih

osaVsako p evo r mezno d e CO 2! j shranju

ton ogljika. To je enako 3.5 metričnih Kar je pomembno za nas, je rezultat:

tonam CO2, absorbiranih iz atmosfere

Rastline lahko pretvorijo ogljikov dio-

– skoraj za eno celotno metrično tono

ksid (skozi fotosintezo) v nekaj trdnej-

več!

šega, nekaj kar je primarna sestavina za les. In dokler ta les ne zgori ali zgnije,

Skoraj tretjina Nemčije je pokrita z

bodo toplogredni plini ostali vezani v

gozdovi, v katerih je shranjenih okoli

njem. Rastlina v bistvu shranjuje ogljik

4.4 milijard ton CO2 (če se jih pretvori

v svojem steblu, vejah in koreninah, kjer

iz ogljika v ogljikov dioksid) – skoraj

ne pride do atmosfere.

nepredstavljivo ogromna vsota.

Dva primera: 35 metrov (okoli 115 čevljev) visoko drevo borovca s premerom debla 50 centimetrov (20 inčev), lahko shrani 0.7 metričnih ton ogljika.

Drevesno skladišče CO2 CO2-Speicher Baum Sauerstoffkisik(O2) (O2)

ogljikov dioksid Kohlendioxid (CO2)

Ogljik O gljik shranjen (C) wird(C)in jje Holz, Kohlenstoff Kohlensto hl v lesu, listih in Blättern und Wurzeln koreninah gespeichert

Laub

listi

korenine, deli rastline in organizmi Wurzeln, Pflanzenteile und Bodenlebewesen shranjujejo ogljik v prsti bilden den Kohlenstoffspeicher im Boden

(CO2)

Toda to še ni vse. Med poletnim „delovnim dnem“ vsako drevo izčrpa 6.000 litrov vode iz tal – enakovredno okoli 40 kopalnim kadem, napolnjenih do roba. Od tolikšne impresivne količine vode, drevo potrebuje samo 1 odstotek, okoli 6 litrov, neposredno za svoje „delo“ (fotosinteza). Preostalih 99 odstotkov bo drevo „izdihalo“ v ozračje kot vodno paro in ta ekshalacija dramatično ohlaja okoliški zrak, medtem ko v veliki meri povečuje njegovo vlažnost. Skupaj, oba učinka proizvajata hladno in vlažno gozdno klimo, ki je še posebej prijetna Vendar drevesa in gozdovi niso samo

na vroč poletni dan.

bližnji zavezniki v boju zoper globalno * Pozor: 9.400 litrov plina ni enako kot 9.400 litrov olja! 1 liter CO2 tehta samo 1.96 gramov, toda to pomeni, da absorbira preko 18 kilogramov CO2 vsakodnevno!

segrevanje. Ravno tako imajo neverje-

Mesta z veliko ulicami in zgradbami,

tno dober vpliv na svojo neposredno

ki se lahko pregrejejo do neznosne

okolico – dober vpliv, ki se ga lahko

vročine, lahko napravijo svojo „klimo“

občuti tudi brez uporabe merilnih

prijetnejšo s sajenjem veliko dreves ob

naprav. Vrnimo se k bukovemu drevesu.

cestah in z ustvarjanjem majhnih par-

Na sončen poletni dan, absorbira skozi

kov v bližnjih okoliših, kjer ljudje delajo

svoje liste okoli 9.400 litrov* (galon)

in živijo.

CO2 nazaj v atmosfero.

In še nekaj: Drevesa prefiltrirajo veliko Kdorkoli je mnenja, da ni dovolj, naj naj-

Prah je sestavljen iz mikroskopskih delcev, ki so tako drobni, da lahko vstopajo globoko v naša pljuča in tam povzročijo poškodbe.

prej premisli, da zato, da bi eno bukovo

različnih vrst delcev prahu* – približno 80 odstotkov – iz mestnega zraka. Ko se

drevo lahko absorbiralo 9,400 litrov

ljudje odločijo za sekanje dreves v urba-

čistega CO2, mora sfiltrirati do 24.737

nih območjih, samo zato, da bi napravili

kubičnih metrov zraka. To je približno

prostor za več parkirnih mest, ne samo

enaka količina zraka, ki se nahaja v 7

da napadajo gozd; napadajo tudi pljuča

ogromnih balonih vročega zraka! Ali ni

stanovalcev mest.

to resnično gigantski vpliv?

Eno samo drevo lahko vsrka toliko zraka v samo enem samem dnevu!

Zato, ko nas vprašajo, ali je naša kam-

spremembah in jih obvestiti o vseh

panija resnično pomembna, potem

načinih, na katere lahko sodelujejo in

lahko rečemo: „Ja, in tako v večjem kot

pomagajo pri tem, da se nekaj naredi

v manjšem obsegu!“

za podnebje. Naša drevesa so simboli – simboli za klimatsko pravičnost.

Drevesa lahko, korenino za korenino, zadržujejo potek spreminjanja klime:

UNESCO Učitelj Gerhard de Haan je

s črpanjem toplogrednih plinov CO2 iz

nekoč poimenoval nas, učence iz Plant-

zraka in shranjevanjem v svojih rastlin-

-for-the-Planet, „diplomate v gumijastih

skih delih.

škornjih“. Dejal je, da je to zato, ker v nasprotju z veliko politiki in diplomati,

In izboljšujejo zrak, ki ga vsakodnevno

mi hočemo biti aktivni; mi hočemo vzeti

vdihujemo – nekaj, kar je kar veliko olaj-

naše znanje in ga uporabiti v praksi.

šanje, še posebej v velikih mestih. Mi ne samo, da sadimo drevesa v okviru

Ne samo govori. Posadi nekaj!

naše globalne kampanije. Predvsem želimo izobraziti in informirati ostale otroke in najstnike, o globalnih pod-

Mi, otroci, sadimo drevesa po vsem

nebnih

svetu, da bi rešili našo prihodnost.

O tem, kaj lahko storiš ... Ali: O šoli in učenju za življenje 58 Drevo na drevo … Ali: Velika saditvena zabava 66 Drevesa za južne kraje … Ali: 10 evrov = 10 dreves

Kaj lahko storimo sami

Kaj lahko stori vsak … Ali: Varovanje podnebja doma 52

Naš Planet potrebuje Ambasadorje za klimatsko pravičnost … Ali: Plant-for-the-Planet Akademija 84

Kaj lahko stori vsak ... Ali: varovanje podnebja doma Ko razmišljamo o tem, kaj lahko naredi vsak posameznik za znižanje vpliva na podnebne spremembe, pogosto pridemo do občutka utapljanja ... ali občutka obupanosti: „Mah, brez veze, če samo jaz kaj naredim ...“

Tukaj je samo en dober, empatičen odgovor: vsaka velika sprememba je sestavljena iz več majhnih, in vsak majhen trud za pravo stvar vodi k več majhnih naporom, in več bo sčasoma pripeljalo do veliko, dokler ne bo cilj, ki je na začetku izgledal nedosegljiv, že dosežen. Dobri zgledi so nalezljivi! Vredno je pobližje pogledati nekaj primerov iz vsakdanjega življenja, tudi najbolj „očitne“.

Kaj je narobe z javnim prometom? Približno koliko ur časa naj bi posameznik poslušal radio, če bi hoteli prešteti vsa poročila o prometu in zgodbe o vseh prometnih nesrečah, ki so se kdajkoli zgodile? Včasih se moramo vprašati, ali avtomobili resnično lahko olajšajo naša življenja – še posebej, če upoštevamo, koliko izpušnih plinov spustijo v ozračje vsak dan. Očitno, da tisti, ki ne živijo v mestih, bi težje shajali brez njega, toda ali je res nujno za vse, da bi vsi potovali vsako miljo posebej z avtomobilom?

Nočemo nikomur zbujati slabe vesti, samo zato, ker imajo svoj avto in ga tudi uporabljajo. Smo osredotočeni bolj na celo sliko, na neverjetno veliko število potovanj, ki bi jih lahko prihranili, če bi enostavno spremenili navade ljudi: „Toda, sem prepočasen, ko se vozim s kolesom“ je včasih, kar pogosto slišimo. Kakorkoli, to zagotovo ne drži, če govorimo o potovanju znotraj mest. Vzemimo za primer mesto Minhen. Samo njegova mreža kolesarskih stez je dolga več kot 1200 km! Zato, medtem ko so vozniki avtomobilov prisiljeni sedeti in čakati na semaforjih v prometnih zastojih, so kolesarji že zdavnaj lahko prišli do svojih destinacij.

„Toda vožnja samo

Izpusti CO2 naauf vsakih CO2-Ausstoß 100 km 100 km

nekaj kilometrov z mojim kolesom ne bo naredila nič za obvarovanje pod-

nebja,“ pravijo mnogi. Toda kdo neki je dejal, da se mora ustaviti samo pri nekaj kilometrih? Vsakič, ko se vozim s svojim kolesom na glasbene vaje ali športni trening, raje kot da me tja odpelje in pride iskat mama s svojim avtom, prihranim 3.360 gramov CO2. In če uporabljam kolo 30 tednov vsako leto (če odvzamemo naše počitnice in čas, ko tega ne dopušča vreme), potem lahko jaz sam preprečim 100 kilogramom CO2, da vstopijo v atmosfero – kar impresivna vsota! Kaj pa počitnice? Tukaj je nekaj v razmislek: Vsak polet iz Minhna v Palmo de Mallorco in nazaj izpusti okoli 680 kilogramov CO2 v zrak, na osebo. Nekoliko preveč, kajne? Definitivno ne pravimo, da se mora vsak popolnoma odpovedati letenju – toda ali je res nujno, da to počnemo vsako leto?

Požiralci energije doma Ko moja družina pripoveduje drugim ljudem, da smo preklopili na energijsko varčne sijalke v naši hiši že pred nekaj časa, pogosto slišimo rahlo posmehovanje in potem nas vprašajo, če vemo, da so žarnice majhni požiralci energije v primerjavi z drugimi električnimi napravami za dom. Seveda, tega se zavedamo, toda vemo tudi, da ko se doda veliko majhnih stvari na kup, lahko pridemo do velikih rezultatov. Zakaj?

Jule [13, iz Bremna, Nemčija] in Merle [13, iz Bremna, Nemčija ] Ko so nas prvič vprašali o določenih stvareh, ki jih počnemo doma, da bi obvarovali podnebje, smo potrebovali nekaj časa, da smo ugotovili, da so bile precej nenavadne! To je verjetno zato, ker je za nas, učence s Plant-for-the-Planet, obvarovanje podnebja postalo vprašanje postopka: na primer, mi „avtomatično“ ugasnemo radiator, luči, računalnik, in katerokoli drugo elektronsko napravo, ko jih več ne potrebujemo ali ko zapustimo prostor. Pogosto tudi pustimo avto doma, namesto tega potujemo z vlakom ali kolesom, če je poletje. In mi varčujemo z vodo tako, da se tuširamo večkrat po malem. Trudimo se prihraniti električno energijo, kjer je možno. Prav tako, Jule je vegetarijanec in Merle se prehranjuje z le zelo malo mesa, kar že ima velik učinek. In mi vedno ločujemo svoje odpadke in recikliramo ... aja, in sadimo drevesa!

Drugače pa naj bi se Evropska skupnost odločila prepovedati tradicionalne žarnice, v začetku leta 2012? Mi zelo podpiramo to idejo, tako zelo, da upamo, da bo implementirana prej in da bojo energetsko učinkovite žarnice hitreje dostopne toliko ljudem, kot je mogoče. Ker je vsaka kilovatna ura, ki ni potrošena, enaka povprečno 616 gramom prihranjenega CO2! Zato šteje vsak dan prej, preden bo ta standard uveljavljen.

anje Varov ja v b e n pod lniku hladi

Varova n bja s je podnepečico

Zdi se, da sta hladilnik in zmrzovalnik kar precejšnja potrošnika energije – še posebej, če sta postavljena na nepravo mesto in nepravilno uporabljana. Hladilnik poleg štedilnika? Slaba ideja. Moral bi se neprestano shlajevati zaradi vročine, prihajajoče iz pečice. Kaj pa postavitev razbeljeno vroče hrane v hladilnik? Še slabše! Hladilnik bi moral porabiti veliko več energije, da bi lahko ohladil hrano in bi jo lažje, če bi se prej hrana samodejno shladila na kuhinjskem pultu. Kaj pa zmrzovalnik v neogrevani shrambi? Odlično! Tukaj je še en hiter in enostaven nasvet za zmanjševanje energijske porabe vašega hladilnika: če je nastavljeno na 7 stopinj Celzija (44.6 stopinj Fahrenheita), raje kot na 5 stopinj Celzija (41 stopinj Fahrenheita), lahko porabi do 15 odstotkov manj električne energije! Na drugi strani temperaturne lestvice, je veliko načinov, na katere se lahko prihrani energijo med kuhanjem. Včasih lahko samo enostavno dodamo pokrovko! Tisti, ki kuhajo s pokrovko, znižujejo svojo porabo energije za 1/3, in tisti, ki uporabljajo ekonom lonec namesto običajnega lonca, znižujejo porabo energije za nadaljnjih 40 odstotkov zapovrh. To je enako učinkovito pri pečici za pečenje. Zapirajte vratca! Zato, ker vsakič, ko so vratca od pečice odprta, 20 odstotkov njene toplote uide in več energije se mora porabiti za ponovno vzpostavitev predhodne temperature. Naslednji nasvet za tiste, ki radi pijejo čaj. Kdor segreje liter vode v grelcu vode namesto v čajniku na štedilniku, prihrani 32 gramov CO2 . To pa že nekaj prispeva!

54 Varovanje podnebja v zbiralniku odpadkov

Varovanje podnebja doma

Ogromen oblak izpustov CO2 se lahko prihrani doma, z izogibanjem prekomerni količini odpadkov. Ker vsak kilogram odpadkov ni samo stran metanje denarja, temveč v povprečju tudi 320 gramov CO2 . Izogibanje odpadkom je najneposrednejša možna oblika varovanja podnebja! Najboljše jih je seveda eliminirati, kolikor je le mogoče. Ali ste vedeli, da je steklenica lahko pouporabljena do 50-krat in plastenka do 25-krat, preden je obvezno, da jih zavržemo? In ko pride ta čas, da naj bi šli na odlagališče odpadkov? Ne! Mora se jih reciklirati! Če ločujemo naše odpadke, ponovno uporabimo, kar lahko, in potem preostanek recikliramo, se naša količina dejanskih neuporabnih odpadkov skrči na zelo smešno majhno količino. Večina energije se lahko privarčuje doma, v kolikor je hiša sama „podnebju prijazna“. Kakorkoli, to področje je tako obširno, da ga ne moremo v celoti pokriti s to knjigo. Na srečo, obstaja veliko virov informacij o tem, kako izolirati okna s primernimi materiali, tako kot tudi druge manjše stvari, ki jih lahko začnete spreminjati, ko želite preurejati svojo hišo, da bi privarčevali toliko energije, kot je mogoče.

Ökostrom

Konvencionalna elektrikakonventioneller

Strom

CO2-Ausstoß im Vergleich

Frustrirajoče, toda resnično: velika energetska podnebja so trmasta, ko pride do opuščanja neodgovornih tehnologij, kot sta premog in nuklearna energija. In na žalost niso vsi toliko prevzeti nad našimi argumenti. Toda dobro pa razumejo eno govorico. In to je govorica denarja. Če jih ogroža izguba svojih odjemalcev, so prisiljeni prisluhniti, če hočejo ali ne! Zato bi bilo res fantastično, če bi toliko nas, kot je možno, bilo zmožnih preklopiti na bolj okolju prijazne dobavitelje električne energije. Sprememba je dejansko zelo enostavna!

Zelena elektrika

Izpusti CO2 v primerjavi

Zamenjava dobavitelja električne energije?

Preklop na dobavitelje zelene energije ni samo politična akcija; je tudi neposrednejši način varovanja okolja. Generiranje zelene energije ustvarja samo 1/3 količine CO2, proizvedene s konvencionalnimi postopki, preostanku pa onemogoča dostop do atmosfere.

Če bi štiričlanska družina uporabljala električno energijo namesto konvencionalne električne energije za eno celo leto, potem bi prihranili nekje okrog 3.265 kilogramov CO2 !

Koliko CO2 je na mojem krožniku? Lahko se prehranjujete z zdravo, organsko, nizkokalorično hrano, ki je povrh vsega še podnebju prijazna! Vendar, kako?

Nekaj primerov: 500 gramov jagod iz Nemčije ustvarja (med sezono zorenja jagod od maja do julija) 80 gramov manj CO2 kot enaka količina jagod, pritovorjenih iz Italije. In v primerjavi z jagodami iz Južne Afrike, nemške jagode ustvarijo 6000 gramov CO2 manj. Še več, 500 gramov organskega masla privarčuje 425 g CO2 v primerjavi s konvencionalnim maslom, in 1 kilogram eko-štruce ustvarja 1.1

podneVarovanje rnem če ve bja na krožniku.

kilograma manj CO2 kot enaka količina konvencionalnega kruha. Kaj pomeni to za nas? Da bi morali kupovati hrano, kadarkoli je to možno, ki ima dober „ogljični odtis“, hrano, ki za proizvodnjo ne pobere toliko energije in ki je ni treba transportirati iz celega sveta. Najlažji način je to narediti tako, da med nakupovanjem, nakupimo samo tiste izdelke, ki so narejeni ali vzgojeni nedaleč stran od našega doma, kot se imenuje, „kupovati lokalno“.

Varovanje po nebja v na dku valni koša porici

Trgovine z živili – še celo najbolj konvencionalne – se v celoti resnično odzivajo na želje kupcev. Ko, na primer, vodstvo oddelka za sadje in zelenjavo ugotovi, da stranke pričenjajo kazati interes za to, koliko milj mora biti določena hrana transportirana, preden prispe v trgovino, se bodo nedvomno na to odzvali. Ne reagirajo zato, ker bi se nenadoma strinjali z okoljevarstvenimi argumenti, kot je naš; ne, odzivajo se zato, ker želijo privabiti določen segment kupcev. Toda to se nas ne tiče – kar je najbolj pomembno, je, da okolju prijazni izdelki pridobivajo na veljavi in najdejo svojo pot na police običajnih supermarketov. Od časa do časa, so vendarle stvari nekoliko bolj komplicirane, kot se zdijo na prvi pogled. Natančno, koliko okolju prijazno je določeno sadje in zelenjava, je v veliki meri odvisno od tega, ali so bile pospravljene v času največjega zorenja – o tem si lahko preberete pod naslovom „Problem z jabolki“. Pomembnejše od vseh prepotovanih kilometrov, ekološko pridelana jabolka in reciklirane pločevinke so nekaj povsem drugega: Odgovorna, ekonomična in sonaravna poraba energije mora biti nekaj tako naravnega kot – recimo –

Problem z jabolki: Jabolko iz Nemčije ni vedno in avtomatično bolj okolju prijazno kot jabolko iz Čile ali Nove Zelandije. Razlog je v tem, da mesec trajajoče skladiščenje nemškega jabolka v shranjevalnih hladilnikih porabi kar precej več energije in zato izpušča kar precej CO2 v ozračje. Podnebju prijazna lokalna jabolka so zato dostopna samo v času obiranja, od septembra do maja. Od junija do naslednjega obiranja

v septembru pa so, nenazadnje, jabolka iz Nove Zelandije boljša v smislu zaščite podnebja, kljub dejstvu, da so bila pretovorjena čez pol sveta. V vsakem primeru, je vedno boljše kupiti sadje, ki je bilo sveže obrano – brez dolgega čakanja v skladiščih in brez tisočerih transportiranih milj za seboj. Samo za primerjavo: en kilogram sadja ali zelenjave lokalnega območja izpusti v povprečju 230 gramov CO2; kilogram iz druge evropske države izpusti v povprečju 460 gramov CO2, če je pritovorjeno z ladjo, potem smo že pri 570 gramih CO2, in če je transportirano z letalom, potem doseže 11.000 gramov CO2 na kilogram. Prmejbananc! Ali absolutno moramo jesti jagode pozimi?

odgovor na vprašanje: „Jih lahko ukradem?“ Vsi vemo odgovor na to, brez predolgega razmišljanja. Je že zasidran v nas – ne samo v naših glavah, tudi v naših srcih. Če je okolju prijazno obnašanje trdno zasidrano v nas – to pomeni, da je postalo del našega drugega jaza – potem smo že zmagali z ogromno količino (v ogromni meri). Če se, kakorkoli, moramo neprestano vsakič opominjati, zakaj je prekomerno trošenje tako zelo slabo, potem izgubljamo dragoceni čas, v katerem bi lahko delali bolje.

Zatorej: moramo imeti dovolj poguma za to, da pričnemo z majhnimi koraki! Pogum, še posebej zato, ker več kot ga bomo imeli, več ljudi se nam bo pridružilo in skupaj nam bo lažje!

Brezmesni ponedeljek Kaj je Brezmesni ponedeljek? Mednarodno gibanje za pomoč ljudjem zmanjševati uživanje mesa za 15 % za izboljšanje zdravja posameznikov in planeta. Je iniciativa The Monday Campaigns, v sodelovanju s šolo Johns Hopkins Bloomberg School of Public Health v ZDA. Zakaj brezmesni? V povprečju, Američani použijejo 8 inčev mesa na dan – 45% več kot jih USDA priporoča. Izpustiti meso enkrat na teden lahko zmanjša tveganje kroničnih obolenj in pomaga zniževati ogljični odtis ter ohranjati dragocene vire, kot je sveža voda in fosilna goriva. En dan brez mesa prihrani toliko toplogrednih plinov kot jih en dan brez vožnje z avtomobilom. Kampanija je podprta s strani znanih osebnosti, zvezdnikov in voditeljev, kot so Michael Pollan, Al Gore, Sir Paul McCartney, Gwyneth Paltrow in Mario Batali. Kar deluje v ZDA, lahko ravno tako deluje tudi v drugih državah po svetu! Mi smo že začeli s tako spremembo, in vi se nam lahko pridružite. Vsak posameznih bi moral zgrabiti bika za roge in se vprašati, ali je res nujno jesti toliko mesa.

Kaj lahko naredimo sami... Ali: o šoli in učenju za življenje Feliksova predstavitev v njegovi šoli – Mednarodna šola (Munich International School, Starnberg, Percha) – je bila začetek Plant-for-the-Planet. Kar je pomembno, še celo pomembneje kot sama predstavitev, je bilo nekaj drugega: reakcija ljudi nanjo, še posebej reakcija njegove učiteljice Tonianne Phillips in šolske ravnateljice Mary Seppala. Brez njune vzpodbude, Plant-for-the-Planet verjetno sploh ne bi obstajala. In če Feliks in njegovi sošolci ne bi bili tako navdušeni nad vključitvijo v ta načrt, posaditi drevesa po celem svetu, potem bi ta ideja najverjetneje obležala le v njegovi glavi. Veliko nas, otrok, ima podobno srečo kot Feliks: prejeli smo podporo tako s strani naših sošolcev, kot tudi od naših učiteljev od začetka. V bistvu, je bila za nas zelo pomembna vloga šole pri uspehu Plant-for-the-Planet. Prva stvar, ki jo ponavadi slišimo od odraslih, pravzaprav ni vzpodbuda, temveč dvom. “Super je, ko otroci prevzamejo odgovornost in se nekam vključijo, vendar v čem je smisel s tem problemom obremenjevati nas? Otroci bi morali uživati svojo svobodo in pustiti odraslim, da se ukvarjajo s tovrstnimi problemi. Resnejša plat življenja bo tako ali tako prišla dovolj zgodaj. Šola je že sama po sebi dovolj stresna; ne bi se vam bilo treba ukvarjati še z globalnimi problemi. Še posebej m Ne dajajte na i! oč preveze čez

ne s tako velikimi problemi, kot je podnebna kriza, naraščajoča lakota, in njim podobne.” Vsak izmed nas je poslušal tak odgovor in tudi ostali pred nami.

58 Veliko odraslih, ki meni, da je to vse pretežko obvladljivo za nas, ne razumejo, da zavzemanje za in soočenje z realnostjo ni pol tako težko, kot je branje o tem ali gledanje vseh groženj naši prihodnosti na dnevniku in na TV; potem poslušanje o tem, da tako ali tako ne moremo nič storiti glede tega, ker je že tako ali tako prepozno. Večina odraslih gleda na to iz svoje perspektive. Za njih pomeni prihodnost le še nadaljnjih 20, 30, ali 40 let, toda za nas pomeni 70, 80, ali celo 90 let in 2100 je še vedno znotraj našega življenjskega obdobja. Če se bo gladina morja

dvignila za 1, 2, ali celo 3 metre, potem bo to vprašanje preživetja nas, otrok; za odrasle, pa je to samo akademsko vprašanje. To počnemo zato, ker želimo imeti pozitivno prihodnost. Kdorkoli je to doživel, ve: Nič ni boljšega kot deljenje istega razmišljanja z drugimi in delo skupaj z njimi, da bi spremenili svet. Tukaj sta združena moč in pogum

Hočemo

podpor

številnih! In glede frustracij in preobremenjenosti: Mi samo hočemo zagotoviti odraslim, da prizadevanje za boljšo prihodnost ni utrujajoče, je hkrati zelo pomembno in zabavno! Šola nam tukaj res lahko veliko pomaga, če bi nam le dali več priložnosti za vključevanje v avtonomne in neodvisne projekte. Maks, Szesima in Karoline, na primer, obiskujejo šolo Evangelical Community School v središču Berlina. Na njihovi šoli, so Plant-for-the-Planet saditvene zabave neverjetno uspešne. Toda to še zdaleč ni vse. Kar se dogaja v tej šoli, ne bi bilo mogoče na nobeni drugi šoli, in to samo zato, ker dajo učencem priložnost, da uresničijo svoje ideje.

met Šolski pred “ st „Odgovorno

Menimo, da bi bilo res fantastično, če bi več šol lahko dovolilo enake priložnosti za svoje učence, kot šola v Berlinu. Še celo slišali smo od Maksa, Szesime in Karoline, da imajo pri njih šolski predmet, ki se imenuje “Odgovornost”, nekaj podobnega kot etika in družba, kjer diskutirajo o tem, kako delujeta država in družba in kako bi moralo biti. Vsaj, v teoriji. To nas je napravilo zelo radovedne. Toda ko nam je Maks razložil, za kaj je šlo, smo se naučili, da je bistvo tega šolskega predmeta predvsem v tem, kako prevzeti iniciativo. Potem, ko smo slišali o tem, smo pomislili, da bi bilo zanimivo napraviti intervju z ravnateljico šole, Margaret Rasfeld.

Draga gospa Rasfeld, kaj je šolski predmet “Odgovornost”? Predmet “Odgovornost” pomeni, na kratko, da se vsak otrok posebej vključi v projekt skupnosti. Namen tega je pospešiti njihov osebni razvoj – enostavno z odprtostjo šole in dati učencem priložnost, da uresničijo svoje lastne ideje s svojo voljo izven šolskih zidov. Njihove ideje ni nujno, da imajo socialni namen, vendar v večini primerov ga na koncu vseeno imajo.

Kaj torej natančno učenci konec koncev počnejo?

Veliko jih gre v svoje stare vrtce ali male šole in jih tam dela. Nekateri pomagajo s čimerkoli lahko, medtem ko naslednji izboljšujejo otroška igišča, z ustvarjanjem potk ali majhnih hišk za otroke. Spet nekateri se lotijo raziskave. Nekateri so postavili svoje majhne eksperimente iz lekcij fizike in kemije, ki so hkrati varni in

Družbena angažiranost je zanimivi za predšolske otroke. Seveda, se morajo vnaprej prepričati in zagotoviti, zanimiva!

da bo eksperiment deloval, kot je treba. Potem so tukaj učenci, ki grejo v domove za ostarele, kjer igrajo namizne igre s stanovalci, jim berejo in jim pomagajo pri njihovih motoričnih vajah, da lahko obdržijo gibčnost svojih rok. Žoganje, na primer, je odlična telovadba. Ali organizirajo “skrivnostne urice”. Otroci so še posebej v pomoč tam med “dnevi živalic”, ko lahko obiskovalci pripeljejo svoje domače živalice in lahko stanovalci uživajo v njihovi družbi. In, kaj se učenci iz teh projektov naučijo? Otroci, seveda, dobijo pogled na življenje z vidikov, s katerimi lahko prej niso bili seznanjeni, včasih še celo s smrtjo. Vem, da, za primer, mlada punca, ki se je namenoma odločila, da bo obiskala dom za upokojence za njeno osredotočenje na “odgovornost”. Izvedela sem, da je bila neraščiščena smrt v njeni družini. Zaradi njene izkušnje v domu za upokojence je bila sposobna iti domov in dati

spodbudo svoji mami in ji pomagati pri soočanju s smrtjo, kar je družino še bolj povezalo. Po drugi strani, učenka, ki si je izbrala center za dnevno varstvo, se je potem bolje razumela s svojo mlajšo sestro, s katero se je prej neprestano kregala in prepirala. Sedaj pravi, da veliko bolje razume, kako majhni otroci razumevajo in kaj potrebujejo. Ali skupnostni centri menijo, da lahko kaj pridobijo s tem programom?

Akcija za

skupnost

Seveda, nedvomno. Skupina učencev je sprejela sodelovanje z lokalnim igriščem, na primer. Počeli so take stvari, kot je obveščanje o tem, kdaj je bila oprema na igrišču poškodovana, prebarvali so plezalno opremo za zaščito pred rjo, zbirali steklenice in papir in očistili igrišče tudi drugih odpadkov. In pripeljali nazaj veliko enostavnih igric, ki so se jih igrali, ko so bili majhni, ki so jih tudi zelo dobro

sprejeli tamkajšnji mlajši otroci. Postopoma, je skoraj zapuščeno igrišče spet popolnoma zaživelo. Ostali so se pripravljali za turistične vodnike v muzejih in so imeli svoje obhode ne samo za svoje starše, temveč tudi za odrasle. Ena očarljiva stvar, ki sem jo videla, je bila skupina iz sedmega razreda, ki je pripravila brezplačne tečaje računalniških programov za stanovalce domov za ostarele. Tečaje so naznanili s puščanjem letakov v zelo znanih zdravstvenih ambulantah in organizirali vse popolnoma sami. Presenetljivo, kar so tam poučevali starejše, je bilo običajno za deveti razred. Ti učenci sedmega razreda so celo uspeli odpraviti strah starejše gospe, ki je bila na začetku popolnoma prepričana, da bo vse, kar bo napisala na računalnik, uničilo program. Računalniški otroci so razvili zavedanje, ki bo imelo dolgoročnejše posledice. Zelo previdno so se odločili, katerim izmed kandidatov med mlajšimi učenci, ki so hoteli prevzeti tečaj, ga bodo prepustili. Če se je nekdo resno želel priključiti tej skupini, je moral najprej prisostvovati tečaju. To je popolnoma čudovito: niso samo hoteli reči, da so učili na računalniškem tečaju. Resnično so hoteli, da se ta dobra stvar nadaljuje.

To je učenje za življenje, mar ne?

Da, točno. Nekateri se nato sklicujejo na te izzive, s katerimi so se soočili, ko iščejo službo, z razvojem osebne odgovornosti. Za primer: Deklica, katere starši so živeli kot begunci v Berlinu, se je odločila za delo v azilu za druge tuje begunce. Ona je Albanka, in ker ni bilo nikogar v azilu, ki bi govoril albansko, je lahko pomagala

Učenje za življenje

osebju kot prevajalka. Ko učenci sprejmejo take naloge, dobijo kreditne točke za 2 do 3 ure na teden. To očitno ni nobena izguba za njih, ker se med urami njihove „odgovornosti“ naučijo več, kot bi se v običajni šolski uri. To je včasih popolnoma drugače, kot takrat, ko učiteljica reče: „Predstavljajte si, da bi imeli ...“ Ne, spoznati morajo, da je najboljši način za učence, da vidijo, kako lahko sami preoblikujejo, spreminjajo in izboljšujejo svet, tako da sami doživijo te stvari – ne da si jih samo predstavljajo.

Kako se je vaša šola priključila Plant-for-the-Planet?

Že prej smo imeli prireditve in aktivnosti na naši šoli, za varovanje okolja. In ko sem prvič imela letak od Feliksa Finkbeinerja in njegove Iniciative v svoji roki, sem ga povabila k temu, da postane del našega programa „Ljudje s sporočilom“, da bi lahko nekaj več povedal o svoji saditveni kampaniji učencem. Feliks je imel govor pred nami na šolskem srečanju julija 2008 in mi smo se spontano odločili, da bomo posadili 100.000 dreves v Berlinu. To je seveda gigantska številka, toda ko se nas je pričenjal polotevati dvom o tem, ali je to sploh izvedljivo, je eden izmed učencev dejal: „Mi smo glavno mesto; mi moramo biti zgled ostalim!“

*Več o treniranju Klimatskih Ambasadorjev na strani 84

Nato smo se odločili, da bomo pričeli s prirejanjem akademij za klimatsko pravičnost, in dosedaj smo strenirali 168 Ambasadorjev za klimatsko pravičnost.* Večina jih ima sedaj uvodne govore o podnebju pred drugimi učenci. Ravno tako smo povabili oskrbnike gozdov ali strokovnjake za drevesno oskrbo, da bi nam povedali, katera drevesa so najboljša za sajenje in na katerih območjih. Otroci so nase prevzeli premislek o tem, kje najugodneje kupiti drevesne sadike. S pomočjo doktorskih pisarn in organskih restavracij so imeli izjemno dobro izkušnjo. Kot učiteljica, je zelo težko včasih presoditi samo preko pisma, kaj bi bilo resnično

„Zmoremo“ izkušnja

učinkovito in pustilo trajne rezultate; in kaj se bo izkazalo samo kot visokoleteče razmišljanje. Razlika med enim in drugim je enaka razliki med pojedino in stranjo v kuharskem priročniku. Če želite vedeti več o dejavnostih na naši šoli, si oglejte našo spletno stran na spletu. www.ev-schule-zentrum.de

Najlepša hvala, gospa Rasfeld za ta zelo zanimiv intervju!

To pa ni edini spodbuden zgled. Na njeni šoli v Neussu na Rhini, je Joy imela skupaj s prijateljico Luno nekaj, iz česar je uspešno nastalo nekaj resnično fantastičnega. Septembra 2009, so imeli projekt: “Aktivnost: Plant-for-the-Planet.” Njihov cilj: pokazati sošolcem, kako pomembna je klimatska pravičnost in kako lahko skupaj sodelujejo pri njenem doseganju.

Samostojno so razvili celoten program, ki se je nadaljeval še več tednov.

Seveda, taki super projekti se ne odvijajo na vsaki šoli. Vendar to lahko spremenite tudi na vaši šoli! Poskusite, je enostavno – pogovorite se s svojimi starši, svojimi prijatelji iz šole in s svojimi učitelji -- in ugotovili boste, da je kar precej enostavno za nekoga, da izpelje tak projekt. Lahko celo, na primer, vzamete to knjigo in jo nesete ravnatelju svoje šole in vztrajate pri tem, da jo prebere. Nekoliko kasneje se vrnite in vprašajte, ali bi bili pripravljeni podpreti vaš načrt, da bo stekel. In če vaš ravnatelj ne želi sodelovati, potem pojdite k učiteljici, ki vam je res všeč – k nekomu, ki je pripravljen pomagati! In samo zato, ker sem ter tja kdo ne bo takoj vzhičen nad idejo, je še vedno prezgodaj, da bi obupali!

Samo za primer, da ta postopek ni nič drugačen za nas, vam bomo predstavili naše osebne izkušnje na naših šolah:

Program: “Aktivnosti: Plantfor-the-Planet” Teden 1

nje, kaj učenci že Predstavitev in ugotavlja anju rev vedo o globalnem seg

Teden 2

dstavitev, “Drevesa za Plant-for-the-Planet pre zaključna diskusija klimatsko pravičnost” in

Raphael [12, Aichach,Nemčija]

Teden 3

“Kaj točno je klimatska

Odzivi so bili različni; nekateri so rekli: “Hej, sem za to!” in drugi: “Kako slaba ideja, brez veze.” V vsakem primeru, moji starši in moja učiteljica Ga. Bueschl so me podpirali pri tem 100-odstotno. Oni menijo, da je ideja pomembna, tako kot

pravičnost?” mentira?”

“Kako se jo lahko imple

Teden 4 in 5

posledice, ki jih “Globalno segrevanje in na okolje.”

vesa proti globalne-

“Kaj lahko napravijo dre mu segrevanju.”

“Razširjen in poglobljen zapletenih povezav.”

tudi jaz.

Teden 6 Josia

[11, Duisburg, Nemčija]

Nekateri so mi dejali, da mislijo, da je res kul. V bistvu, nekaj ljudi v mojem razredu je prišlo do mene in dejalo, da so končno dobili cilj, ki bi ga radi dosegli. V kar precej kratkem časovnem okviru smo vzpostavili otroško skupino za Plant-for-the-Planet.

ima

pregled dejstev in

a o podnebni krizi z

“Skupinsko gledanje film zaključno diskusijo.”

Teden 7

ažev o različnih Izdelovanje plakatov/kol , ki jih povzroča bah em podnebnih sprem e anj rev globalno seg

Teden 8 in 9

ih Klimatskih

Različne lekcije obstoječ Ambasadorjev

Teden 10

a plana” za postavitev Vzpostavitev “akcijskeg enje znanja mednarodne mreže in širj

Teden 11

enje saditvenih zabav Iskanje podpore za vod prava na zbiranje na šolskih območjih in pri sredstev

Clara [12, Augsburg, Nemčija] V šoli se trudim s pomočjo našega ravnatelja in ene izmed naših učiteljic za ustanovitev okoljevarstvene akcijske skupine. Moji prijatelji so mi dali vzdevek: „Kimatska Klara“, vendar mislim, da je res kul. Moj prijatelj je celo šel na akademijo v Augsburg. Moji sošolci so bili najprej zelo navdušeni. Toda po nekaj časa, kot se ponavadi dogaja, so nekateri fantje v našem razredu pričeli zavijati z očmi, ko sem s svojimi prijatelji prišla do njih z navodili za delo za Plant-for-the-Planet. Zato smo jim skupaj s prijatelji enostavno razložili realnost situacije, in jim dejali, da če ne morejo tega razumeti, je potem njihov problem, ne naš. Upam, da bomo lahko posadili več kot milijon dreves in tudi zagotovili, da se bo uporabljal recikliran papir in bio-izdelki na naši šoli, na veliko načinov, kot je mogoče (kopiranje, revije, robčki). Za to pa bomo verjetno potrebovali pomoč več prijateljev aktivistov.

Rufat [12, Baku, Azerbajdžan] Prvič, ko sem slišal za Plant-for-the-Planet, je bilo na konferenci UNEP Tunza Conference junija 2008. Feliks je imel na njej predstavitev organizacije in vse odtlej sem bil na tekočem z obiskovanjem njihove spletne strani. Resnično me je ganilo, ker znanje in informacije, ki sem jih našel na Plant-for-the-Planet spletni strani, popolnoma ustrezajo mojim interesom. Sem član Plant-for-the-Planet mladinskega odbora Youth Board, ker bi rad delal skupaj s temi otroci iz vsega sveta, ki bi ravno tako

radi rešili našo prihodnost. Da bi lahko izobrazili moje prijatelje sošolce o Plant-for-the-Planet, sem imel 15-minutno predstavitev na temo globalnega segrevanja (z dovoljenjem svojih staršev, seveda). Moji prijatelji so že od prej vedeli, da sem se zanimal za vprašanje naše prihodnosti in izzive, s katerimi se bomo morali soočiti zaradi globalnega segrevanja, zato so bili potem, ko sem imel predstavitev o Plant-for-the-Planet, tudi oni o tem navdušeni! Skupaj, moji prijatelji in jaz, smo letos posadili okoli 1000 dreves. Vedno pa jih skušam motivirati v to, da bi posadili še več. Naš ultimativni cilj je povečanje števila saditvenih zabav in kampanij, deliti znanje z drugimi, vključiti v to toliko novih ljudi, kot je mogoče!

Jule in Merle [13, Bremen, Nemčija] Ljudje zelo različno odreagirajo na našo zavezanost reševanju podnebja. Veliko iz naših šol, jih ta problem ne briga preveč. Včasih slišimo ironične ali pokroviteljske pripombe o našem vodilu, kot: „Ali ni to čudovito, tako zelo ste zavezani reševanju podnebja, ampak ...“ Vendar so vseeno tudi pozitivne reakcije. Med našimi lekcijami v razredu so nam nekateri naši učitelji nevoščljivi, ker tako dobro znamo pridobiti pozornost ostalih učencev in nas vsi poslušajo, sodelujejo in postavljajo vprašanja o tem, kar jim predstavljamo. Komentar, ki smo ga prejeli po zaključku: „To je bil pa res odličen govor!“ In otroci, ki navadno nikoli ne poslušajo, so nam prisluhnili in se odzvali na našo lekcijo. Bila je tako dobra, da se je je leto kasneje učiteljica še vedno spomnila in bila vidno presenečena, da smo še vedno aktivni. Ker smo dobili podporo na naši šoli, smo zaradi tega prodornejši in toliko bolj zavzeti. Želeli smo si končno postati ambasadorji za podnebje! In, ko je bilo objavljeno v tisku, da se bo glavna diskusija na temo podnebnih sprememb odvijala v naši mestni hiši, smo samo enostavno šli tja in se ji priključili ...

Joy [12, Krefeld, Nemčija] Mislim, da je veliko mojih sošolcev spoznalo idejo za zanimivo, vendar še vedno niso dovolj samo-motivirani, da bi kaj naredili. Mislim, da se počutijo nemočne, čeprav sem jim razložila, da lahko uporabimo internet, da bi povezali skupaj večjo skupino ljudi, več skupin, kar bo imelo večji vpliv. Mogoče, če bi tudi jaz od nekdaj živela v Nemčiji, se mi mogoče uničevanje okolja ne bi zdelo tako očitno. Ni pa lahko opazovati tega ljudem, ki živijo na drugih območjih, kjer sem živela, po svetu.

Drevo na drevo ... Ali: Velika saditvena zabava Ko smo vprašali naše prijatelje iz Poljske, Ulo in Kamil, zakaj organizirajo saditvene zabave v njihovem majhnem mestecu Borek, so nam odgovorili z besedami: “To počnemo zato, ker so drevesa pljuča našega planeta. Ni življenja brez dreves. So tudi zelo lep simbol. Na naši šoli imamo navado, da vsak prvošolec posadi drevo zadaj za šolo; tako lahko gledamo in opazujemo, kako njihovo drevo raste v istem času, kot oni. Drevesa ostanejo, tudi dolgo časa potem, ko so šolo že končali. Saditvene zabave organiziramo zato, ker hočemo pokazati, da kljub temu, da smo otroci, lahko napravimo nekaj pomembnega ... Mi, ne samo govorimo, kot to počnejo politiki; mi se lotimo dela. Tudi, bilo je uničenih 7 milijonov dreves samo med zadnjo veliko nevihto v naši regiji, kar je še dodaten zelo dober razlog za posaditi še nekaj več!”

Strinjamo se: Stop Talking. Start planting. (Prenehaj govoriti. Prični saditi.)

66 Max [12, Berlin, Nemčija]

Tako mi razširjamo novice o naših saditvenih

Dovoljeno nam je saditi drevesa

zabavah: Če pokličeš 5 ljudi, in potem 2 od njih

na območju, ki nam ga je dodelilo

pokličeta druga 2, in ti pokličejo druga 2 itd. ...

mesto. Na primer, posadili smo majhen gozdiček

potem ko napoči čas sajenja, se bo tam pojavilo

v Pankowu na obrobju Berlina. Potem ko nam

ogromno ljudi v pomoč! Ravno tako uporablja-

je Oddelek za gozdove, Forestry Department

mo majice Plant-for-the-Planet, letake, plakate

dodelil zemljo, smo vprašali gozdnega oskrb-

za širjenje novic, in tudi množično pošiljanje

nika, G. Franuscha, katera drevesa so najbolj

spletne pošte. Povrh vsega pa pogosto komu-

primerna za območje in kdaj bi bil najbolj

niciramo z mediji in jih sprašujemo, ali lahko

primeren čas za sajenje.

podprejo naše saditvene kampanije s pisanjem zgodb v časopisu ali poročanjem o tem na radiu in TV.

Kdorkoli se nameni, da bo pričel s sajenjem dreves, si mora na začetku odgovoriti kar na nekaj vprašanj:

Kako lahko poiščem partnerje, da se nam priključijo? Kako sem lahko prepričan, da toliko ljudi izve za ta dogodek, kot je mogoče, in kako navdušiti tudi njih? Kje lahko sadim? Katera drevesa sodijo kam? Kje lahko dobim mlade sadike? Kdo lahko posname našo saditveno zabavo?

Se sliši težko? Ni pol tako zapleteno, kot se sliši, ker smo sami že organizirali veliko saditvenih zabav in tako pridobili veliko izkušenj. Kdorkoli bi rad organiziral saditveno zabavo sam, se lahko nauči kaj iz naših izkušenj, brez problemov.

Najprej pa najpomembnejše pravilo: Stvari so veliko lažje (in veliko bolj zabavne!) če jih počneš skupaj v družbi.

67 Leon [13, Cologne, Nemčija]

Vse, kar potrebujemo za sajenje, je trdna lopata

Med sajenjem smo se zelo zabavali.

in par gumijastih škornjev. Potem nam gozdni

Čeprav je deževalo in je bilo nekoliko

oskrbniki pokažejo del zemlje, ki je naše posadi-

hladneje, je naša skupina 30 otrok posadila 1000

tveno območje. Pogosto imajo že pripravljeno

dreves v nekaj manj kot 2 urah in pol!

skupino sadik, ki že čaka na sajenje. Potem otroci skopljejo luknje toliko globoko, da pokrije

Ponavadi, ko smo hoteli organizirati saditveno

korenine, ko je rastlina v zemlji. Potem dodamo

zabavo, smo začeli s pošiljanjem spletnih

sadiko v zemljo in pokrijemo z zemljo, ki jo na

sporočil našim prijateljem, lepljenjem plakatov

koncu še poteptamo okoli rastline, in že lahko

na oglasne deske v šolah in vsem pripovedovali o

začnemo pri naslednji luknji. Zelo enostavno!

tem, kar se dogaja.

Kako najti partnerje, da se vam priključijo Najboljši partnerji so v vašem krogu prijateljev ali družine. Ponavadi je dovolj, da jim samo poveste o načrtovani saditveni zabavi, preden nemudoma vprašajo, ali lahko pridejo tudi oni, na kar lahko odgovorite: “Seveda, več, kot nas bo, bolje bo!” Šolska predstavitev o podnebni krizi je tudi zelo dober način, kako najti ljudi, ki želijo Poiščite partnerje!

pomagati pri saditveni zabavi. Nenazadnje, še Plant-for-the-Planet iniciativa se je pričela s Feliksovo predstavitvijo. In če zagotovite, da boste svoj govor zaključili z v zrak dvignjeno lopatko in z besedami: “Torej, dovolj smo se pogovarjali o podnebni krizi, sedaj pa, kaj hočemo glede tega STORITI?” potem ste zagotovo že prepričali kar nekaj vaših prijateljev sošolcev, da se pridružijo vaši zabavi.

Kje lahko sadite Seveda ne morete kar zavihati vaših rokavov, vzeti lopate v roke in marširati naokoli in saditi vse počez katerakoli drevesa, kjerkoli nanese. Ker se vam lahko z lahkoto zgodi, da bo prostor, kamor ste posadili skupino dreves en dan, posekanih naslednji dan, da bodo lahko napravili prostor za nov stadion ali tovarno ... in vsa vaša drevesa in težko delo posekana skupaj z njimi.

68 Josia [11, Duisburg, Nemčija]

Niklas [12, Cologne, Nemčija]

Moja saditvena zabava se je odvijala

Sadim drevesa, ker bi rad naredil

leta 2009 kot del duisburških Dni

nekaj za okolje, hkrati pa tudi zato,

okoljevarstva. Feliks in župan našega mesta, ki

ker upam, da lahko delamo skupaj za to, da bi

je tudi posadil drevo, sta bila oba na njej. Feliks

ustvarili bolj uravnoteženi svet, ko prenehamo

je bil sponzor ali mogoče “glavni podpornik” Dni

izsekavati deževni gozd. Resnično sem vesel, kako

okoljevarstva. (Končno je bil lahko to otrok!) Prika-

vsako drevo, ki ga nekdo posadi, napravi majhno

zalo se je tudi veliko poročevalcev, nekateri tudi s

spremembo v našem okolju na bolje.

kamerami. Potem se je nekaj nas, otrok, postavilo pred njih in jim predstavilo, kaj smo dosedaj že naredili za Plant-for-the-Planet.

Zemljišča, na katerih se bodo sadila drevesa, morajo biti najprej odobrena s strani njihovih lastnikov – včasih zasebnikov, včasih tudi mestne občine, regije, države – še posebej v ta namen. Najboljše je najprej vprašati oskrbnika gozdov v lokalnem Zavodu za gozdove za možne lokacije. Lahko greste tudi v mestno upravo in vprašate, kdo je zadolžen za vzdrževanje parkov in zelenih površin. Brez skrbi! Ljudje, ki delajo tam, so skoraj vedno odprti in pripravljeni pomagati, kadar delajo s tako zavzetimi mladimi ljudmi. In mogoče vam bodo celo pomagali

esta te m ! i č š Poi ajenje za s

organizirati zabavo!

Kako najti najboljše sadike Tako, našli ste primeren prostor za sajenje dreves. Kaj sledi? Pravilno, najti primerne drevesne sadike! Morale bi biti primerno prilagojene ne samo zemlji, temveč tudi njihovi prihodnji lokaciji. Gozdni oskrbniki so vaši ljudje, na katere se je najbolje obrniti v tem primeru. Morali bi točno vedeti, katere drevesne vrste rastejo bolje na direktnem osončenju in katere rastejo bolje v senci; tako kot, na primer, podatek, da imajo borovci raje pesknato zemljo, medtem ko drugi obožujejo mokra tla.

Poišč vrste ite prave dreve s!

Lahko pa enostavno obiščete lokalno drevesnico – tam so ponavadi strokovnjaki, na katere se lahko obrnete po nasvet.

69 Raphael [12, Aichach, Nemčija] Prevzel sem vodenje našega saditve-

Zadnje novice: Odločitev je padla s strani otroškega

nega dogodka za december 2009.

parlamenta 6. februarja 2010: Fundacija Plant-

Oče enega mojih prijateljev sošolcev je doniral ne

-for-the-Planet Foundation bo donirala velik del

samo zemljo, temveč tudi drevesa. Naša učiteljica,

ozemlja moji šoli za našo naslednjo saditveno kam-

Ga. Bueschl, je sestavila urnik, po katerem je bilo

panijo to pomlad. Juhu! Prepričali smo skupnost!

zagotovljeno, da bomo sadili na dan z lepim vremenom. Uspeh je bil popoln. Obkroženi z lokalnimi predstavniki tiska, je naš razred posadil preko 500 drevesnih sadik.

Kako in kje lahko dobite drevesa Skoraj vedno lahko dobite drevesne sadike, donirane s strani Zavoda za gozdove ali mestne občine. Če ne (malo verjetno!) – potem boste lahko zagotovo našli donatorje za drevesa ali druge sponzorje: enostavno vprašajte po rastlinjakih, gojilnicah dreves, trgovinah z vrtno opremo v vaši bližini, če bi vas lahko podprli pri vašem saditvenem dogodku. Benedikt in njegova okoljevarstvena akcijska skupina z njegovo “Tek za drevesa” kampanijo, je zbrala veliko predlogov za to, kje najti sponzorje, o čemer se boste Dobiti drevesa!

lahko več naučili v naslednjem poglavju. Po njihovi izkušnji, se lahko najde sponzorje najlažje tako, kadar se objavi, da bodo na dogodkih prisotni tudi predstavniki tiska.

2,000 dreves v enem samem popoldnevu!

Kaj drevesom ustreza … in kaj ne Nekaj majhnih nasvetov za sajenje dreves

Tukaj so še ljubiteljski vrtnarji, ki imajo veliko izkušenj s sajenjem dreves in ki bi se vam radi pridružili.Vse, kar drevo potrebuje, da lahko lepo raste v svojem novem okolju več desetletij, je samo nekoliko sajenja z

Izmed vseh nasvetov glede sajenja, obstaja en, ki ga

občutkom. Če je samo na silo potisnjeno v zemljo, bo

pod nobenim pogojem ne smete ignorirati: “Sajenje

njegova rast ovirana za vekomaj.

dreves ni kompliciran postopek, vendar še vedno lahko napravite veliko število majhnih napak.” Ravno

Najpomembnejša stvar: Korenine potrebujejo prostor.

zato je v vsakem primeru dobro, in nenazadnje vsaj na

Da bi korenine lahko rasle, mora biti luknja, v katero

vaši prvi saditveni zabavi, da imate ob strani “profesi-

je posajeno drevo, dvakrat globlja in dvakrat širša kot

onalca”, ki vam lahko razloži sam postopek in popravi

skupek korenin. To je zato, ker korenine potrebujejo

kakršnekoli napake – nekdo, kot je gozdni oskrbnik

prostor za rast v vse smeri, nekoliko tako kot hobotni-

ali zaposleni na Zavodu za gozdove ali v drevesnici.

ca, ki širi svoje lovke. Preden so drevesa postavljena

Kako lahko pritegnete pozornost na vašo saditveno zabavo To nas pripelje do (skoraj) najpomembnejšega dela: Ali ste dovolj dobro premislili o tem, ali bi povabili predstavnike tiska na zabavo? Radi bi, predvsem, zagotovili, da bi toliko ljudi, kot je mogoče, slišalo za našo idejo in dobilo z njo navdih. Več kot jih je, bolje je.

Razširite idejo!

Glede medijev, vedno jih je najboljše obvestiti o dogodku čim prej je mogoče, ker je zlahka možno, da imajo že druge obveznosti. Imeli smo še posebej dobro izkušnjo z našo regionalno medijsko postajo. Zato, ker so saditvene zabave vedno dobra priložnost za fotografiranje, smo ponavadi videni kot “božji dar” za fotografe in televizijske snemalne ekipe. Pomislite malo tudi vnaprej na vaš dogodek. Še posebej o tem, kdo bi bil najboljša oseba za dajanje kratkih intervjujev pred kamero in mikrofonom. Ne more škoditi tudi nekaj vaje, zato da lahko potem podate kratke in prepričujoče odgovore. Vprašanja, ki bodo postavljena, so precej predvidljiva, na primer: “Zakaj sadite drevesa? Kako je prišlo do te ideje? Kaj je vaš cilj? Kako reagirajo nanjo drugi otroci in kako na vašo kampanijo reagirajo odrasli?”

71 v luknje, bi morali še zadnjč namočiti korenine v

Še en majhen nasvet: nekaj nasute zemlje okoli

vodo. To pomaga zagotoviti drevesu, da bo imelo

stebla je tudi zelo priporočljivo. Pomaga pri tem,

dovolj vode za preživetje v aklimatizacijskem obdo-

da namočena zemlja ne odteče takoj, temveč

bju, preden se bodo korenine popolnoma razrasle

namesto tega pronica v zemljo točno tam, kjer jo

in bodo lahko načrpale dovolj vode iz tal, da bodo

drevo potrebuje.

lepo uspevale v svojem novem domu. Najboljša letna časa za sajenje dreves sta pomlad Luknje, v katerih so posajene drevesne sadike,

in jesen. Sveže posajena drevesa imajo največjo

morajo biti samo toliko globoke, kot njihovi origi-

možnost, da se primejo med tem obdobjem.

nalni lončki, v katerih so bile prej posajene. V redu

Kakorkoli, resnično pomembna stvar je, da naj

je, če vrh korenin še vedno nekoliko gleda ven iz

nihče ne izgubi volje, če njihova drevesa rastejo

zemlje, ker če so rastline posajene pregloboko,

počasneje kot katera druga, ali sploh ne – to je

potem pričnejo korenine gniti.

popolnoma normalno.

Kako lahko vaša saditvena zabava postane prava zabava Kaj pa s hrano in pijačo za vašo zabavo? Vam lahko pomagajo vaši starši? Učenci iz Augsburga so, na primer, spekli vafle in jih prodajali za Plant-for-the-Planet na šolskem karnevalu. Toda to je tudi odlična ideja za saditveno zabavo! Ali vam mogoče vaša babica lahko speče torto? Nekdo pripravi solato in jo prinese s seboj? Nekdo drug lahko poskrbi za posodo in jedilni pribor? Mogoče lahko trgovina s pijačo za vogalom celo sponzorira vašo saditveno zabavo z doniranjem vrtne mize ali pijače in/ali osvežilnih napitkov? V vsakem primeru, smo spoznali z našimi izkušnjami, da so ljudje veliko bolj pripravljeni pomagati, če jim obrazložimo, zakaj sadimo drevesa. V okviru tega, kar smo videli na lastne oči, nošenje Plant-for-the-Planet majice

med iskanjem sponzorjev za saditveno zabavo je še posebej v pomoč. Najprej, *Lahko dodate slike za vaše majice in letake na vašo spletno stran.

to vsem da občutek, da počnejo nekaj zelo pomembnega. Ravno tako, to pomaga tudi razumeti vsem ostalim, da vaša saditvena zabava ni en sam “osamljen” dogodek, temveč del nečesa veliko večjega. Včasih je težje povabiti znane osebnosti iz območja (lokalne politike, na primer) na vašo saditveno zabavo. Vendar, ponavadi deluje, če jih o tem obvestite kar nekaj časa vnaprej -- pomaga tudi zagotoviti, da bodo predstavniki tiska lahko prisostvovali dogodku. Vsak politik se bo z veseljem postavil pred kamero ali mikrofon.

72 es! Sajenje drev

Sedaj, ko imate vse zbrano na enem mestu – saditveno ekipo, sadike za drevesa, lopate, zemljišče za sajenje, hrano in pijačo – končno lahko začnete! Kako en posameznik lahko posadi drevesno sadiko, da nato zraste v zdravo drevo, ki bo absorbiralo veliko CO2 v času svojega življenja, je nekaj, kar vam lahko pove gozdni oskrbnik – še raje, nekdo, ki vas spremlja na vaši prvi saditveni zabavi.

Kjerkoli ste organizirali vašo saditveno zabavo, skupaj s številnimi drevesi, ste se zavezali sajenju – to je nekaj, na kar ste resnično lahko ponosni! Vaša saditvena zabava je del globalnega poziva k akciji.

drevo na drevo se mi, otroci, borimo za našo prihodnost. Ko smo posadili že milijon dreves v vsaki državi sveta, potem bodo kmalu vsi izvedeli za nas in nas začeli jemati resno – in vi boste zraven! To je to, za kar bodo štela vaša drevesa.

Kako prešteti svoja drevesa Zato, da bi lahko imeli pregled nad tem, koliko dreves ste že skupaj posadili, je oboje nujno in pomembno, da se “vaša” drevesa lahko vštevajo v tako nacionalno kot

www.plant-for-the-planet.org

Po celem svetu otroci sadijo drevesa. Mi smo kot ena velika svetovna družina, ker

mednarodno številko. Zatorej, vsaka saditvena zabava se mora začeti s klikom na internetu. Na naši spletni strani lahko registrirate vaše saditvene zabave. Enkrat ko to storite, lahko oznanite, koliko dreves bi radi posadili – vaša zajamčena drevesa. Po koncu vaše saditvene zabave je ključno, da se nato ponovno prijavite na spletno

te vaša Zakoliči drevesa!

stran in poročate o tem, koliko dreves je bilo dejansko posajenih. Veliko je otrok iz veliko različnih mest, ki so že obljubili, da bodo posadili 100.000 dreves za svoje mesto. To je gigantska številka … vendar dosegljiva, kot je pokazalo veliko komentarjev in uspešno prirejenih saditvenih zabav v Nemčiji. Naslednja pomembna točka, ki jo morate vedeti, je, da ni treba, da je vsako drevo, ki ga določena saditvena skupina prispeva, posajeno točno znotraj skupine, ali na lokalnem območju. Celotna številka posajenih dreves, všteva vsa drevesa, posajena po vsem svetu kot rezultat skupinske akcije. Ravno tako, kadar neka skupina zbira sredstva, se zbrani denar ravno tako lahko donira za sajenje dreves v drugih državah. O tem si lahko več preberete na naslednji strani.

Je enostavno! Pridruži se! 73 Else [12, Minhen, Nemčija] in Miriam [12, Minhen, Nemčija] Obiskujeva 6. razred šole Ernst-Mach-Gymnasium v Haar blizu Minhna. Bili sva takoj zavzeti, ko sva izvedeli za Plant-for-the-Planet. Naša učiteljica nam je priskrbela več infomacij in naredili sva internetno raziskavo. Feliksova ideja naju je navdihnila. Da bi se naučili več, sva postal Ambasadorki za klimatsko pravičnost marca 2009 na Plant-for-the-Planet Akademiji v Evangelical Academy v Tutzingu. Bili sva zelo zadovoljni sami s sabo, ko sva držali certifikate v svojih rokah. Od takrat, sva imeli že 25 prezentacij, nekaj od njih v treh drugih šolah v naši skupnosti. Vsaka prezentacija je bila posebna izkušnja, ker sva postavili veliko vprašanj najinim poslušalcem in vedno dobili različne odgovore. Aprila 2010 sva bili povabljeni na Plant-for-the-Planet Akademijo na naši šoli. Župan je imel otvoritveni govor, posadili smo 4000 sadik in natrenirali 25 novih Ambasadorjev za klimatsko pravičnost.

Drevesa za jug ... Ali: 10 evrov = 10 dreves Lahko kupite sadike za drevesa skoraj kjerkoli in ne stanejo veliko, vendar mi ne bi hoteli posaditi samo enega drevesa, radi bi posadili toliko dreves, kot je mogoče – milijon dreves v vsaki državi sveta! Nedvomno vsak izmed vas, ki bi rad pripravil saditveno zabavo, lahko najde sponzorje, ki bodo radi prispevali nekaj finančne podpore za to. Mogoče bodo celo vaši starši, sorodniki ali prijatelji ravno tako pripravljeni pomagati. Lahko se *naučite več

o tem,kako postati Ambasador za klimatsko pravičnost v naslednjem poglavju na strani 84!

Enkrat, ko ste postali Ambasador za klimatsko pravičnost,* lahko napravite večje

„uradne“ akcije zbiranja sredstev; in pričnete zbirati donacije na običajnih mestih, kot so postaje podzemne železnice ali javni dogodki. Na naši spletni strani imamo seznam najpomembnejših vprašanj na temo zbiranja sredstev in donacij. Pogosto smo celo našli podjetja in organizacije, ki nas velikodušno podpirajo v naši kampaniji – kot naši uradni sponzorji.

Več o Benediktovi idej i na strani 80 !

Lahko preberete več o tem, kako poteka dobra sponzorska in kampanija zbiranja sredstev na koncu tega poglavja. Naš prijatelj, Benedikt*, je imel glede tega res

fantastično idejo.

Karoline [14, Berlin, Nemčija] Prvič, ko sem šla s prijatelji zbirat

poskusimo tam zbirati donacije. Šli smo na podze-

donacije kot Ambasadorka za klimatsko pravič-

mni vlak in samo dejali: „Pozdravljeni, smo učenci

nost, je potekalo takole: Med našim odmorom

iz šole Evangelican School iz Centralnega Berlina

sredi dneva smo šli ven (v polni opravi z našimi

in skupaj sodelujemo na projektu, ki se imenuje

Plant-for-the-Planet majicami in letaki) in se

Plant-for-the-Planet. S tem otroci sadimo drevesa,

najprej odpravili na Friedrich Street, ker je vedno

da bi rešili podnebje. En evro je enak enemu

polna ljudi. Toda potem smo ugotovili, da ta načrt

drevesu in bi bili zelo veseli, če bi nam lahko dali

ni bil najboljši. Večina ljudi se je samo sprehodila

majhno donacijo. Vsak cent šteje.“

mimo in prijazno pokimala. Zato smo se odločili, da gremo na postajo podzemne železnice in

Sedaj smo prišli do najpomembnejšega: Potrebujemo denar, predvsem, da bomo lahko posadili drevesa tam, kjer bodo imela največji vpliv – v južnih državah. Tam je precej topleje kot tukaj; zato drevesa rastejo hitreje in pomagajo – s svojo sposobnostjo vsrkavanja CO2 – še hitreje proti globalnemu segrevanju kot tista drevesa v drugih delih sveta, kjer drevesa rastejo počasneje. Majhna porcija Zaradi tega, smo se povezali s partnerskima organizacijama v Afriki, Južni in

40.000 dreves

Srednji Ameriki, in v Aziji, ki sadita drevesa za Plant-for-the-Planet z denarjem,

v Namibiji

ki ga zberemo mi. Vsak donirani evro je transformiran s strani naših partnerjev v drevo. Tukaj je nekaj primerov:

Namibija (Afrika) Z otroci v Namibiji in našo partnersko organizacijo „Drevesa za ljudi“ smo že pogozdili s preko 40.000 drevesi! Poleg vskravanja CO2 imajo ta drevesa še eno pomembno funkcijo: borijo se proti širjenju puščav v severni Namibiji.

To je šlo veliko bolje, ker nas ljudje na podzemni

ker vsakemu

niso mogli kar spregledati in se sprehoditi mimo. V

kdaj lahko pride

skupnem seštevku smo zaslužili dovolj denarja za

prav nekoliko POGUMA. Kartica POGUMA je neke

26 dreves!

vrste vodilo naše šole, in deluje nekako tako kot recept. Na hrbtni strani piše: „Upaj si sanjati.“ Za to

Se pa odpravljamo tudi na skupinske vožnje na

kartico POGUMA, bo posajeno eno drevo.“ Vsak, ki

mestne trge in javne dogodke (na primer na

donira en evro, dobi v zameno svojo kartico.

mestno tržnico in botanični vrt). Ko se zberemo, vedno prinesemo s seboj naše Kartice POGUMA,

Ekvador (Južna Amerika) Gregor, ki je bil s Plant-for-the-Planet od samega začetka in je opravil svojo prostovoljno delo v Ekvadorju, je delal z lokalnimi Ekvadorčani, da bi posadili preko 28.000 dreves. Skupaj z voditeljem regije in drugih lokalnih prebivalcev, Edwinom Bustamantejem, okoljevarstvenim inženirjem, je pogozdil gozdna Gregor na

območja province Pichnicha. Vsega skupaj, je bilo posajenih 13 različnih avtoh-

saditveni

tonih drevesnih vrst. Skozi ta pogozditveni projekt, bodo negativne posledice

zabavi

deforestacije (podnebne spremembe, erozija, izguba biodiverzitete itd.) počasi in sčasoma spremenjene.

Demokratična republika Kongo (Afrika) Demokratična republika Kongo leži v eni izmed največjih regij tropskih gozdov na Zemlji. Vendar se je zaradi neverjetnih površin gozdov v Kongu, ki so bile posekane, pojavilo povečujoče število popolnoma razgaljenega površja na gorskih pobočjih, ki so zelo občutljiva za erozijo. Drevesni nasadi in tamkajšnja „odlična atmosfera“ z lokalnimi prebivalci, ki si prizadevajo za uresničevanje prizadevanj Plant-for-the-Planet, so napravili veliko v boju s tem problemom.

Kostarika (Srednja Amerika) Z našim partnerjem „TreeInvest“ smo že posadili 40.000 dreves na neobdelana tla. Edinstvena mešanica tikovca in pisane množice drugih lokalnih drevesnih vrst, ki so bile posajene tam, je bila predvsem izjemno pomembna za ekološko diverziteto območja in njeno odpornost proti drevesnim zajedalcem. Ena izmed drevesnih vrst, ki so jih posadili, je mandljevec, katerega sadeži se uporabljajo za krmo redke vrste papig. Poleg tega, so pogozdili območja vzdolž lokalnih vodotokov. Slučajno, so bile sadike za saditveno kampanijo zbrane neposredno iz predela, kamor so bile presajene. In v nekaterih predelih so drevesa celo uporabili za naravni nadomestek za ograje.

Malezija (Azija)

V Maleziji imamo povsem novega saditvenega partnerja – Šolo „SMK Teloi Kanan School“. Seveda nas to neizmerno veseli, ker so tam primarno učenci, ki postorijo večino sajenja mangrov vzdolž njihovih obal. Gozdovi mangrov so raj za življenje ptic, plazilcev, sesalcev, rib, školjk, rakcev in veliko drugih živali. Predvsem pa so mangrovrski gozdovi na obali zelo pomembna zaščita pred povečanim valovanjem zaradi neviht in cunamijev!

Verjamemo, da so ti projekti vsi vredni svoje donacije! Mi, s Plant-for-the-Planet, zagotavljamo (tako kot potrjen računovodja), da bodo drevesa posajena v eni izmed teh držav za vsak donirani evro.

Mimogrede, evro, porabljen za to knjigo, ki jo imate ravnokar v rokah, bo tudi doniran , tako da bo lahko posajeno še eno drevo! Hvala! Kaj pa „podariti“ drevo za darilo? Eden izmed naših prijateljev je dal 50 dreves svoji babici za njen rojstni dan, in ona je to darilo absolutno oboževala! Čudovit certifikat z donacijo sedaj visi v njeni dnevni sobi. Ali, mogoče lahko celo vprašate koga drugega, da vam za darilo podari drevesa za vaš naslednji rojstni dan ali za božič.

V vsakem primeru smo v naši kampaniji že doživeli, da je veliko ljudi kar precej dovzetnih in so zelo veseli, kadar jih prosimo za manjšo donacijo v pomoč doseganju našega cilja. V vsakem primeru bodo vedno obstajali ljudje, ki so skeptični in včasih celo reagirajo negativno. Zaradi tega smo zbrali nekaj „ubijalskih“ argumentov, ki jih sprožimo vsake toliko, zato da lahko pridemo do ali si delimo možne odgovore. Mogoče lahko pomagajo tudi vam, kadar boste hoteli prepričati druge, da se vam pridružijo. Toda, kot smo že dejali: Naša izkušnja je, da je veliko ljudem všeč, kar počnemo, in nam radi donirajo denar ali čas, da bi lahko pomagali.

Dobri odgovori na butaste argumente!

Ubijalski Argument: Jaz že počnem nekaj za zaščito podnebja. Poskušam se voziti tako malokdaj, kot je mogoče. Odgovor 1: Odlično! Toda žal niso vsi taki kot vi.

Ubijalski Argument: Vendar saj bi bilo lepo, če bi se malo otoplilo!

Zato se moramo tisti izmed nas, ki smo, še bolje

Odgovor 1: Ali bo tudi lepo, ko bodo poletja tako vroča, da bodo starejši ljudje in otroci umirali zaradi vročinskega udara?

Odgovor 2: Ali letite? (Ali jeste dovolj mesa? Ali

Odgovor 2: Če se bo globalno segrevanje nadaljevalo po dosedanjem poteku, potem bo na milijone ljudi izgubilo svoje domove – ali naj se preselijo k tebi?

potruditi. ločujete vaše odpadke? Ali varčujete z energijo? Itd.) ... Vsak lahko začne z majhnimi koraki.

Ubijalski Argument: Toda ena oseba ne more ničesar spremeniti! Odgovor 1: To ni čisto res! Kadar veliko, veliko ljudi,

Ubijalski Argument: Briga me! Nočem ničesar slišati o tem!

naredi samo nekaj malega, skupaj lahko dosežejo

Odgovor 1: Ali vam je več do vašega osebnega udobja kot do nas, otrok?

globalnega segrevanja, vendar pa ga lahko upoča-

ogromno. Mogoče resda ne moremo ustaviti snimo, če bi vsak opravil svoj del naloge.

Odgovor 2: Ali mislite, da poplavljanje obalnih območij po celem svetu in popolno izginotje

Odgovor 2: Mi, na primer, sadimo drevesa. Vsako

ledenikov (itd. ...) ni NOBEN problem?!

posamezno drevo lahko prečisti 24.000 kubičnih metrov zraka vsakodnevno. In skozi celotno življenjsko obdobje, lahko odpravi do 3 tone nevarnega ogljikovega dioksida iz atmosfere!

njena pod zemljo v obdobju milijon dni (2738 let) v samo enem dnevu! Ubijalski Argument: Kaj? Vi se pogovarjate o 2050? Do takrat mene že zdavnaj ne bo več?

Ubijalski Argument: Pa saj sem že sadil drevesa!

Odgovor 1: Toda tisti, ki BODO še vedno prisotni,

Odgovor: To je super, vendar nam, prosim, poma-

mi, otroci, na primer, bi radi, da bi bila Zemlja še

gajte posaditi več! Če bi radi, da bi še več ljudi

vedno poseljiva.

sledilo vašemu dobremu zgledu, potem imamo

Odgovor 2: Ali vi nimate otrok ... ali prijateljev, ki

super idejo ... (Povejte jim o naslednji saditveni

imajo otroke?

zabavi in kako jo mogoče lahko podprejo ...)

Ubijalski argument: Podnebne spremembe? To obstaja že od nekdaj.

Ubijalski Argument: Toda nekaj dreves ne bo naredilo nič.

Odgovor: Imate prav! Vendar svet še nikoli doslej

Odgovor: Vsako drevo spreminja CO2 v kisik, in mi

in doživel tako hitrega spreminjanja podnebja, kot

neprestano sadimo vedno več. Po našem prvem

je opazno danes. To je zaradi tega, ker nivoji CO2 v

milijonu, jih bo sledilo več, ker MI, otroci, skupaj

atmosferi rastejo hitreje kot kadarkoli doslej. Vzemite

sadimo drevesa po celem svetu. Vemo, da so dreve-

v razmislek za trenutek tole: Več desetletij smo izko-

sa samo delna rešitev, zato pa s svojimi saditvenimi

pavali vedno več ogljika iz tal v obliki premoga, olja in

kampanijami obračamo pozornost na dejstvo, da

surove nafte in ga sežigali – izpuščali s tem vedno več

moramo delovati skupaj, če želimo rešiti tudi druge

CO2 v ozračje. Za ta ogljik je preteklo zelo veliko časa,

globalne probleme.

da se je naložil pod zemljo, danes pa ga izpuščamo v atmosfero skoraj neprestano. Tako hitro, v bistvu, da smo izpustili enako količino CO2, kot je bila shra-

Ubijalski Argument: To je stvar politike ... in če oni ne bodo ničesar storili, zakaj bi jaz? Odgovor: Če več ljudi deluje skupaj, potem nam bodo prisluhnili tudi politiki in nam pomagali.

Fantastično je tudi, seveda, kadar cel šolski razred, klub ali katera druga večja skupina opravi donacijo* za pomoč pri sajenju dreves na jugu ali sponzorira saditveno kampanijo v svojem domačem mestu. To je točno to, kar smo mislili s tem, kadar rečemo, da je vse veliko lažje in veliko bolj zabavno, kadar delamo skupaj! Ljudje se največ naučijo o tem, kako bi morala izgledati velika kampanija, od tistih, ki so jih že imeli pred tem. Zato smo zbrali skupaj poglede in mnenja članov okoljske skupine Environmental Working Group na šoli Immanuel Kant School v Tuttlingenu, Nemčiji, da bi nam razložili, kako so prišli na idejo, da bi organizirali „Tek za drevesa“. Kar so ti otroci spravili skupaj, je res omembe vredno!

Če *namPOMEMBNO! boste poslali donacijo, prosim navedite vašo šolo, ime vaše organizacije in mesto (da lahko zabeležimo vaš drevesni prispevek)!

„Tek za drevesa“ – Benediktova brilijantna ideja za okoljsko delovno skupino Environmental Working Group (WG) Naša Environmental WG je bila ustanovljena s strani Benedikta Hitzlerina marca leta 2008. Je šolski mentor za varovanje narave in okolja in vodja skupine. Ideja za potekajoči dogodek je nastala, ko je Benedikt videl enega izmed Plant-for-the-Planet letakov. Tema globalnega segrevanja je bila prisotna v glavah vseh ljudi in politiki so imeli stresne diskusije o varovalnih ukrepih proti njemu. Samo govorjenje! Po našem mnenju, je bil to največji problem. Nekaj je bilo treba ukreniti – očitno več kot samo govoriti. In naslednje vprašanje, ki se je vprašalo kar samo od sebe, je bilo, kaj lahko MI naredimo glede tega? Takoj sedaj? Našli smo odgovor na letaku Plant-for-the-Planet o sajenju dreves. Sajenje dreves? To se nam je zdelo zelo praktično. Razmišljali smo, kako in kje začeti. Ali naj izpeljemo veliko pogozditveno kampanijo v naši državi? Ko smo mi, iz skupine Environmental WG šole Immanuel Kant School izvedeli na sestanku z gozdnim oskrbnikom Finkom, da v Tuttlingenu ni razpoložljive zemlje za pogozdovanje (dejali so celo, da se gozd preveč razrašča!), smo spoznali, da je bil ta dober nasvet piškav. Kakorkoli, raziskovanje na spletni strani Plant-for-the-Planet je bilo v veliko pomoč pri ideji. Naučili smo se, da organizacije sprejemajo donacije, da se lahko sadijo drevesa v Ekvadorju, v Namibiji (tamkajšnja borba proti širjenju puščav) tako kot tudi na drugih

lokacijah. Všeč nam je bilo, da ima Plant-for-the-Planet certificirano garacijo, da bo posajeno drevo za vsak evro, ki ga prejme. Vsi pri skupini Environmental WG smo bili nemudoma navdušeni, še posebej, ko smo se naučili, da bodo drevesa posajena tam, kjer so bili pred kratkim izsekani deževni gozdovi ali požgani – smrtni greh! Zavarovanje deževnega gozda je, v bistvu, bilo eno naših bolj pomembnih vprašanj že dolgo časa. Pogovarjali smo se o tem, kako bi zbrali več donacij: Ali naj gostimo košarkarsko prvenstvo in doniramo vstopnino za saditveno kampanijo? Vendar smo kmalu ugotovili, da enostavno ne bomo mogli vzbuditi dovolj zanimanja pri učencih ali odraslih, da se je udeležijo in se nam pridružijo. Končno, je Benedikt prišel na brilijantno idejo: Tek za drevesa! Večina dobrih idej se nikoli ne bi zgodila, brez pomoči dobrega zgleda.

Enako je veljalo tudi tukaj. V Tuttlingenu smo že imeli vsakoletni „Tek za zabavo“. Bilo je očitno, da bi lahko združili to super idejo z že vzpostavljeno idejo in ustvarili „Tek za drevesa“. Na ta način, bi lahko bilo veliko ljudi iz države osveščenih o problemih podnebnih sprememb in krčenju deževnega gozda. Naš cilj je bil, podati novo perspektivo vsakemu posamezniku, ki ni vedel, kako naj postane aktiven. Do te točke je vsak v naši skupini imel podobno izkušnjo, ko se je pogovarjal o učinku tople grede in destrukciji svetovnih „zelenih pljuč“. Ljudje so se vedno odzivali z besedami: „Grozno, grozno, grozno ... toda tukaj ni ničesar, kar lahko vsak izmed nas stori glede tega. Ničesar? Napaka: lahko tečemo! Vse, kar je bilo treba narediti, je bilo, najti sponzorje, ki bi donirali določeno količino denarja za vsako razdaljo maratona, ki bi jo vsak udeleženec pretekel. Ta denar bi potem spremenili v drevesa – v konkretno obliko varovanja okolja. V naslednjih tednih je skupina Environmental WG promovirala svoj dogodek. Prepričali smo šolsko administracijo in pridobili podporo našega župana pri njenem vodenju. Glavni organizator dogodka „Tek za zabavo“ nam je celo pomagal prepoznati in reševati probleme, preden bi postali preveliki, da bi jih lahko obvladali. Posneli smo tudi film, da bi ga lahko predvajali našim prijateljem sošolcem med opoldansko pavzo: tako se je naša ideja „Teka za drevesa“ razvijala in rasla. Z gromozansko podporo obeh, mesta in šolske administracije, je bil čas, da pričnemo iskati sponzorje, kar zamotana naloga. Iskanje se je nadaljevalo še precej v poletne počitnice. In pogosto smo dobivali več vprašanj kot odgovorov. Kako bo deloval catering? Kdo je zadolžen za letake in plakate? In kdaj boste imeli vse niti v rokah? Benedikt je bil od začetka celo pot zraven, še celo med svojimi počitnicami na Korziki v Sredozemskem morju je pomagal, ko je bil „elektronsko“ dosegljiv. Takoj po končanih poletnih počitnicah smo pričeli z zadnjo fazo – bila je zelo kritična! Bili so problemi s tiskanjem plakatov; podjetje, ki jih je izdelovalo za nas, je zamujalo, in najprej lokalni tisk ni bil preveč zainteresiran ali podporniški do dogodka. Zato smo, poleg rednih tedenskih sestankov skupine Environmental WG -- med zadnjo fazo dva tedna pred dogodkom – imeli tudi še več dodatnih sestankov. Prvi izmed teh posebnih sestankov (tri tedne pred tekmo) je bil nujni sestanek. Do te točke je bilo samo 20 udeležencev prijavljenih, kljub temu, da je bilo obdobje za registracijo daljše od 14 dni. Na tem sestanku v pisarni podjetja Hitzler Solar (oni so nam priskrbeli nekaj sob in opreme za pripravo) smo se odločili, da bomo uredili vse ideje, probleme in sugestije, ki smo jih imeli v zapiskih, in jih razvrstili po kategorijah. Na koncu smo jih razvrstili glede na nivo nujnosti, določili končne datume in razjasnili vsa dejstva glede tega, kaj

je treba narediti, da bomo vsako izmed njih pripeljali do konca. Kdo lahko zagotovi, da bodo vsi plakati viseli do določenega datuma? Kdo je odgovorni koordinator za sodelujoče oglaševalce? Kdo lahko zagotovi, da bodo vse šole na območju obveščene o tekmi? Nujni sestanek je bil velika prelomna točka za nas, verjetno ultimativni preskok naprej v našem razvoju: pripeljalo je več prepoznavnosti in nam dalo seznam opravil, ki je vsakemu izmed nas veleval, kdaj so bile določene stvari zaključene ali še morajo biti. Medtem, se je iskanje sponzorjev odvilo kar precej uspešno. Seveda, vsako mesto bo imelo na razpolago različne možnosti, vendar za tiste, ki bi radi organizirali podobno tekmo v svojem domačem mestu, menimo, da je dobra izhodiščna točka v njihovem iskanju sponzorjev, seznam naših podpornikov: nekaj lokalnih in regionalnih podjetij, lokalna politična organizacija, javno podjetje, samo mesto, dve banki, radijska postaja in okoljevarstvena organizacija. In zahvaljujoč velikodušnim donacijam materiala, kot so številke tekmovalcev, oglaševalski plakati in pijača, smo lahko naše stroške obdržali zelo nizke. Po nujnem sestanku so se stvari pričele odvijati precej bolj tekoče z oglaševanjem in aktiviranjem. Glede na to, da so bili lokalni učenci naša ciljna skupina, smo sistematično obiskali različne šole v okoliški regiji Tuttlingena. Obvestili smo učitelje vnaprej o našem obisku, jim pokazali krajši predstavitveni film in razdelili letake po razredu. Imeli smo večinoma celo priložnost za nekaj krajših naznanil in vodili informativno diskusijo v obiskanih razredih. Da bi lahko dosegli odraslo populacijo, smo fokusirali našo oglaševalsko kampanijo

na Tuttlinški tržnici. V nedeljo smo imeli možnost predvajati naše informacije na velikem TV zaslonu. To se je izkazalo kot zelo uporabno, ker ko so se ljudje ustavljali, da bi si ogledali zaslon, je bilo lažje neposredno priti do njih, jim razdeliti letake in (zelo pomembno!) jih informirati o našem dogodku osebno. Veliko poslovnih ljudi nam je dovolilo pustiti letake tudi po njihovih pisarnah. In dovoljeno nam je bilo, da smo lahko dali naše informacije na zunanjo stran avtobusa, ki se je vozil naprej in nazaj skozi mesto. Na mestih, kjer praktično vsi lahko vidijo ali potujejo z avtobusom, je bil naš oglas nalepljen ulicam nasproti. Tudi, preko 200 plakatov je bilo nalepljenih po državi s strani oglaševalske kampanije, s katero smo delali, 82 izmed njih na ulične luči. Na kratko: samo peščica ljudi v regiji ne bi slišala popolnoma ničesar o našem dogodku.

Kot omenjeno, naš kratki oglaševalski film, ki smo ga predstavili med šolskim odmorom in med večernim srečanjem staršev z učitelji, je imel odličen odziv. In naš pogovor s starši je tudi dodal nekaj dodatne motivacije – tako za nas, kakor za njih. Članek za naš „Tek za drevesa“ se je redno pojavljal v dveh regionalnih časopisih, in reklame na radiu ter postavitev informativne spletne strani so vsi gromozansko povečali prepoznavnost našega dogodka. Na kratko, plaz je bil sprožen, še dolgo potem, ko je izgledalo, da ne bo nič iz vsega skupaj. Vendar ni bilo vedno tako lahko, in ne smemo ignorirati naših napak: izkazalo se je nenavadno težko pridobiti podporo lokalnih znanih osebnosti (kot so politiki). Večina odpovedi, ki smo jih dobili, je bila zaradi tega, ker so ljudje termine že imeli rezervirane ali prenatrpan urnik v svojem koledarju. Toda tudi brez „pomembnih“ prostovoljcev, se je prijavilo več kot 1000 tekačev na startni črti – s podporo preko 60 prostovoljnih organizatorjev dogodkov. Na koncu, smo lahko donirali preko 7654 evrov za Plant-for-the-Planet – podprto s 1800 urami prostovoljnega dela in super izkušnjo za vsakogar.

Učenci z nič izkušnjami v tem, kako organizirati večji dogodek, so lahko videli, kaj je res izvedljivo, ko je nekdo zavzet za veliko idejo in trdo dela, da bi jo realiziral. In sedaj je tukaj 7654 dreves več, ki rastejo v Namibiji, kot bi jih bilo brez naše saditvene kampanije. Leta 2009 je Benediktova skupina Environmental WG organizirala še eno tekmo in tokrat zaslužila 8000 evrov, rezultat česar je bilo še nadaljnjih 8000 dreves, posajenih v Maleziji. Moritz (9-letnik) in Alina (10-letnica) sta tudi organizirala svoj „Tek za drevesa“ s pomočjo svojih staršev. Učenci so obljubili, da bodo posadili 100.000 dreves za svojo skupnost, in so to precej oglaševali. Med njihovih dogodkom „Tek za drevesa“ niso samo Plant-for-the-Planet predstavili drugim, temveč so tudi zbrali veliko donacij za svoj cilj. Naslednje leto bodo organizirali še eno tekmo, da bi lahko zbrali donacije in posadili „svoja“ drevesa v južnih državah.

Naš Planet potrebuje Ambasadorje za klimatsko pravičnost ... Ali: Plant-for-the-Planet Akademije Da bi lahko otroci vzeli prihodnost v svoje roke, bomo seveda potrebovali toliko ljudi, kot je mogoče, ki bi nas lahko podprli. Dosedaj že imamo veliko skupino, ki stoji z nami, vendar bi jih moralo biti še veliko, veliko več! Moramo poiskati te ljudi in jih prepričati, da lahko skupaj nekaj storimo za obvarovanje podnebja in za klimatsko pravičnost po celem svetu.

To lahko naredi vsak, vključno s teboj: pogovarjaj se s toliko ljudmi, kot je mogoče, o podneb ni krizi in o tem, kaj lahko proti njej naredimo!

Da bi lahko razširili to pomembno sporočilo, potrebujemo ambasadorje. Bolj natančno: Ambasadorje za klimatsko pravičnost. In mi, otroci in mladi ljudje smo kot nalašč za to! Če ste že prebrali vse v tej knjigi, potem ste se lahko že naučili kar precej o tem, kaj potrebujete, da bi lahko prepričali druge. Seveda, to je v pomoč, kadar vam pomagajo starši ali se učite od njih, vendar je še vedno najboljše, kadar si lahko pomagamo otroci med sabo in podpiramo drug drugega.

Kadar je bilo možno, smo tudi razširili trening na več dni skupaj.

Spomladi 2008 smo ustanovili “trening” Ambasadorjev za klimatsko pravičnost. Večina jih je trajala samo 1 dan* -- imenujemo jih “Akademije” – v katerih se

otroci največ naučijo in pomagajo en drugemu.

84 Lea in Mira [13 & 11, Erlangen, Nemčija] Januarja lansko leto smo prebrali v

bilo res kul, če bi Feliks, njegove sestre in njegov

našem lokalnem časopisu, Erlangen

oče tudi prišli. Še celo snemalna ekipa popularne

News, da se bo klimatska akademija

nemške otroške oddaje je prišla in kratko poroči-

odvijala na Environmental Station Lias

lo o našem dogodku je bilo objavljeno na radiu

Grube v Eggorlsheimu, Nemčija. V naši

Bavarske v Nemčiji. Leto kasneje konec februarja

družini smo se veliko pogovarjali o

2010 smo imeli mi in naš prijatelj Feliks uvodni

podnebni krizi in naš oče že tudi dela

govor na akademiji v Stuttgartu v Nemčiji. Bilo je

na tem področju; zato smo nemudoma vedeli, da

fantastično! Ravno tako načrtujemo akademijo v

je to prava stvar za nas.

našem domačem mestu Erlangen, da bo lahko še več otrok iz našega območja postalo Ambasador-

Čeprav je bil zelo hladen vikend in je dež lil v potokih, je bil dogodek res super! Vsi skupaj smo posadili 130 dreves. Potem smo tudi mislili, da bi

jev za klimatsko pravičnost.

V vsakem primeru smo zaključili vse treninge Ambasadorjev za klimatsko pravičnost, na katerih ne samo, da smo se veliko naučili, ampak smo se tudi neizmerno zabavali! Mimo grede, bivši minister za okolje, Sigmar Gabriel in profesor Dr. Klaus Töpfer sta sprejela naše vabilo kot javna podpornika Plant-for-the-Planet Iniciative in naših akademij.

V tem poglavju bi vam radi na enostaven način razložili, kako akademije delujejo in kakšne zanimive reči se tam lahko naučite. Zbrali smo perspektive več različnih otrok, ki so se udeležili akademije, in dodali še nekaj informacij o ozadju za kontekst njihovim pogledom. Seveda, bi bilo super, če bi se lahko priključili akademiji v vaši bližini. Lahko si pogledate tudi, kdaj po datumih so oznanjene prihodnje akademije, na naši spletni strani: http://plant-for-the-planet.org/take-action/academies

Mogoče bi celo radi ustanovili svojo akademijo, na vaši šoli, na primer. Če želite to napraviti, vam bomo z veseljem pomagali! Samo stopite v stik z nami. *

*Na naši spletni strani smo pripravili in zbrali veliko količino “materiala” za akademije, ki ga lahko kadarkoli uporabite. 85

Plant-for-the-Planet Akademije z Zuluji v Thousand Hills, Južna Afrika

Toda če se (še vedno ...) ne morete ali nočete vključiti v akademijo, se potem še vedno lahko veliko o tem naučite v tem poglavju! Naše akademije vedno potekajo po točno določenem ustaljenem vzorcu, ki se je izkazal za najbolj učinkovitega. Pripravljalni trening za Ambasadorja za klimatsko pravičnost je sestavljen iz več različnih „gradbenih opek“ – imenujemo jih „moduli“. Kar je resnično pomembno, je, da se v akademijah učenci učimo en od drugega. Zato je vedno pomembno imeti zraven vsaj enega „predtreniranega“ Ambasadorja za klimatsko pravičnost (odrasli seveda tudi lahko prispevajo svojo podporo, na primer z vodenjem dogodka).

Modul 1: Predstavitev Ali: Poslušanje in diskusija po govoru Ambasadorja za klimatsko pravičnost jice poleg svoje prijatel ostale otroke, ki jih vse tam ela vid no tem igrali majhn začela in sem prvič vendar smo se po „Ko se je akademija ela precej treme ... im m se j, pre dala veliko volneno od je ala vodila igro) nam (je Momo nisem pozn a ljic ite uč na mi ed nas (medtem ko oznaj prijatelja“. Mo g okoli vsakega izm kro zabavno igrico „sp n šlje mi na lik v ve o jih morali vprašati ila, naj jo vržemo komu vrgli žogo, sm ne žogo in nam naroč o sm li rko dini da Ka ). kul mrežo niti v sre o nit v naših rokah u smo napravili res nc zadržimo neodvit ko na in – led i bit To je pomagalo pre kratko vprašanje. našega kroga.“

86 Potem ko smo se poznali že nekoliko bolje, sta eden (ali več) izmed že natreniranih Ambasadorjev za klimatsko pravičnost imela predavanje (lekcijo), ki je trajalo okoli 45 minut. Beseda „lekcija“ se verjetno sliši nekoliko dolgočasno, vendar sploh ni bilo! Prvič, lahko mi, otroci, prisluhnemo drug drugemu veliko lažje, kot odraslim (čeprav veliko odraslih ne mara tega slišati ...) zato smo mi, otroci, ostali osredotočeni med celotno lekcijo na akademiji, čeprav je bilo kar veliko informacij povedanih v njej.

*je PowerPoint računalniški

program, s katerim se lahko prikazuje slike in grafiko med predavanjem.

Drugič, obstaja tudi zelo super PowerPoint predstavitev, ki spremlja lekcijo (oblikovana s strani otrok in najstnikov)*. Resnično zelo dobro predstavlja sporočilo Ambasadorjev.

Tretjič, tema predavanja je res neverjetno zanimiva ... je o naši prihodnosti! Če ste prebrali poglavje „Kaj pomeni podnebna sprememba?“, potem že veste kar veliko. V vsakem primeru, je vredno pregledati material še enkrat in se mogoče naučiti kaj novega. Ker bolje in več kot veste o dejstvih te odločitve, lažje je prepričevati druge, da bi se odločili enako. Po koncu predavanja, smo prediskutirali vprašanja posameznikov in vsebino bolj podrobno, pogosto v manjših skupinah, kjer je konverzacija lahko bolj natančna in poglobljena. Na koncu smo se spet zbrali v eno veliko skupino in se pogovarjali o vsem, kar smo se naučili. Primer vprašanja in kako smo nanj odgovorili: Po predavanju, sta Mira in Lea iz Erlangena v Stuttgartu, članici občinstva (in prihodnji Ambasadorki) dejali, da kljub temu, da se ledeniki na splošno talijo zelo hitro, so tam še vedno mesta na Antarktiki, ki se debelijo. Ali je to mogoče? In če, zakaj? To smo preiskali. To drži. Čeprav se ledeni pokrovi na Antarktiki že pričenjajo taliti, so področja na ledenem kontinentu, kjer se naraščajoče debelijo. Lahko bi dejali, da je to povečevanje protitrendovsko. Zakaj? Zato, ker ko se ledeni pas (led, ki plava po morju okoli Antarktike) stali spomladi na južni polobli, je tam večja količina vlage v zraku. Če bi ta nadmorska vlaga prihajala nad kopno z močnimi vetrovi, potem bi na teh območjih močno snežilo – in zaradi zmrznjenega snega, se bi led odebelil. Vprašanja, kot je tole, so očitno zelo poglobljena in od nikogar se ne more zahtevati, da drži vse zapletene informacije v svoji glavi, toda mi vedno poskušamo odgovoriti na vsako vprašanje tako podrobno in celostno, kot je mogoče.

a „mesta“ a tam različno velik pinsko sobo, so bil sku o lik ve v videli, ra in kratkega odmo o si jih pobližje „Ko smo se vrnili iz čakala. Ogledali sm že s na so ki , ntiko jem sopisnim papir z imeni različnih na tleh, pokrita s ča lik) majhne kartice ob nih lič raz ... bilo i ja tud ali stih (ki so bila Antarktika, Avstr da so bile na teh me erika, Azija, Afrika, Am a žn Ju vila , ka sta eri po an, vodja igre, ija, Severna Am nentov: Evropa, Az ! Potem je ga. Hoffm tem za ti če se po o ali vdušilo. Kar sm r smo namerav kar me je še bolj na je zelo zanimivo, ka na izmed nas v roke, mu ke vsa lon in poraba energije ba ja in gin tablico čokolade porazdeljeni bla sta no vič e, pra lad ko ne čo ko vin“, je bilo, ka smo zelo malo naučili iz teh „sesta kontinentu in imeli na ok otr o nj pin ma o sku Ameriki) velik m stala s celo j v Evropi in Severni Zemlji. Na koncu se nentih, (še posebe nti ko gih ko smo ugotovili, dru o, na bil o je medtem ko je bil t pa mi! In še huje ko e lad ko čo tno! lic veliko več tab je bilo prav neverje otrok, toda imeli so jo največ CO2 – to aja izv pro ) ve ža ili dr en to pripadajoče rimo, da bi sprem kateri kontinenti (in o tem, kaj lahko sto r vo go po za e dalo veliko tem Očitno, nam je to o jo lahko opazili. sm nepravičnost, ki

Modul 2: Podnebna kriza Ali: Diskusija na temo klimatske pravičnosti Dejstvo, da ta igra predstavlja pravičnost (oboje glede blaginje kot glede podnebne pravičnosti), je nekaj, kar ste verjetno že lahko prepoznali. Vendar, da bi lahko razumeli, samo kako res nepravično je na svetu, je mogoče samo takrat, kadar imamo lahko pred očmi celotno sliko: da je majhen del svetovne populacije imel največ čokolade (=bogati). In, da so postali tako bogati, je ta majhen del sveta izkoriščal surovine revnejših držav (nafta, plin, kovine itd.) in z njihovo porabo so ustvarili veliko globalnih izpustov CO2, ki obratno povzročajo globalno segrevanje.

Vendar niso tisti, ki so povzročili globalno segrevanje, ki občutijo njegove spremembe ... to so države, ki imajo najmanj čokolade od vseh (revne države)!

Modul 3: Retorika & stil Ali: Naučiti se, kako podati kratko predstavitev „Moj prijatelj Se bastijan, ki je bi l Ambasador za da sem se udel klimatsko prav ežil akademije ičnost sedaj že ), nam je najpre dolgo časa (ki v list papirja in j ra zložil, kako na me je prepričal, branjem neka j oseba ne nare j stavkov s tihim di predstavitve: z nekoliko čudn glasom, gledal gledanjem o ... nedvomno je samo v list al to ni bila preveč i samo v tla, in razumljivega in do br st al a pr ta ed m prepričljivega. stavitev, ker ni česar, kar je ho Kakorkoli, ta pr bilo zlobno ali tel povedati, ni vi govor je bil karkoli, ker se tako slab, da sm bilo je Sebastijan na o se pričeli sm ravnost trudil, ejati – vendar da bi to naprav ni il ekstremno sla Potem smo va bo. dili, kako naj izb oljšamo retorič zaradi tega ka ne veščine drug j slabše. Ko sem drugega, ne da bil na vrsti jaz, bi se druga os vendar je bilo za govor v naši eba počutila potem res supe sk upini, sem imel r videti, kako hi , iskreno, precej med govorjenj tro se lahko izb treme ... em! Dva tedna oljšuje samo z kasneje sem im nekaj majhnim bilo je res zaba el svojo prvo ur i tri ki in nasveti vno!” adno klimatsk o predavanje na naši šoli – in

Retorika je beseda iz antične Grčije in pomeni „oralno“. Retorika odgovarja na vprašanje: kako in s kakšnim vedenjem naj govorim, da s tem lahko prepričam ostale? Pravijo, da se je ta oblika umetnosti razvijala pred preko dva tisoč leti in pol na javnih trgih antične Grčije, kjer so govorniki poskušali pritegniti množice za svojo tematiko in jih prepričati o svojem prav. Vsak izmed nas je v svojem življenju že doživel, kar nas nauči, da včasih nikakor ni lahko sporočiti drugim, kar vemo. In vsi bi radi s tem kar vemo, dosegli druge, tako da bi nas dobro razumeli. Pot iz glave čez usta do ušes v možgane poslušalca pogosto ni tako enostavna, kot bi radi, da bi bila. To drži iz več razlogov. Na primer, včasih lahko postanemo preveč navdušeni, zmedeni, pomešamo pomembne z nepomembnimi vidiki ali temami, izgubimo nit govora, ali nas občinstvo prestraši – čeprav večina noče biti zastrašujoča.

V nekaterih šolah, učenci vadijo veščino prostega govorjenja pred razredom. Kljub temu to ni enostavna stvar. Mi, Ambasadorji za klimatsko pravičnost, pogosto govorimo pred skupinami ljudi, tako velikih kot majhnih. Razlaganje in poučevanje je naša posebnost. Zato je še posebej pomembno vaditi veščino javnega govorjenja. Zato imajo naše akademije lekcijo v retoriki. Prav tako, najboljša vaja izvira iz skupinskega dela v skupini. Tukaj je nekaj trikov, ki jih lahko vključite v svoj naslednji javni govor: 1. Zapomnite si, da boste govorili dovolj glasno in razločno – ne momljajte! In poskušajte hitrost govorjenja ohraniti v mejah normalnega, ne prehitro in ne prepočasi. 2. Dobro je, če lahko uporabljate besede in izraze, ki so še posebej pomembni in ki si jih z lahkoto lahko zapomnijo, tukaj je nekaj primerov iz naše klimatske predstavitve: „Kaj je Plant-for-the-Planet? Zelo enostavno – otroška iniciativa, ki sadi drevesa za klimatsko pravičnost. Leta 2007, je takrat 9-letni Feliks Finkbeiner imel predstavitev na svoji šoli o podnebni krizi ...“ Alina: Retorične veščine!

3. Vsake toliko poglejte proti ljudem v občinstvu! To vam bo ravno tako dalo 1.priložnost Ganz bewusst daran denken, und deutlich zu reden – sprich: opaziti, ali morda kdolaut ni razumel česa, kar ste povedali.

möglichst nicht nuscheln! Und weder zu schnell noch zu langsam

reden … 4. Med govorjenjem stojite na obeh nogah (brez heca, to res pomaga!) 2.Kadar Es istima sehr gut, wenn več ihr Worte und Begriffe, die euch wichtig 5. predstavitev oseb hkrati, se ne hecajte medtem, kosind, niste na besonders betont; hier ein kleines Beispiel aus unserem Klimavorvrsti! trag: „Was ist Plant-for-the-Planet? Ganz einfach gesagt: eine

Schülerinitiative, die Bäume für Klimagerechtigkeit pflanzt. Im Jahr 2007 hielt der damals 9-jährige Felix Finkbeiner ein Schulreferat über die Klimakrise …“ 3. Zwischendrin immer mal wieder die Leute im Publikum anschauen! Dann merkt ihr auch, wenn jemand etwas nicht versteht. 4. Darauf achten, dass ihr möglichst gut auf beiden Beinen steht (kein Witz, das hilft total!). 5. Wenn mehrere zusammen einen Vortrag machen, keinen Quatsch machen, während die anderen dran sind!

Modul 4: Sajenje Ali: Sajenje in načrtovanje novega sajenja „Es war spannend und lustig zuzuschauen und mitzumachen: Manche „Za nim zab avn noc von uns hatten nämlich h ivo bilound nie in opasind mit zovati Erd e ozujetun inbis sod elo vatzim i: nek ein sch izmdie en ed Sac nas he zem perate še nik ljo lichri an inr se nism je delDer to Förste ali z nek ranoli olik geg o munam upiralo, ko smo delali prv angoen. sste ziemlich grinsen und hat nur gesagt: ‚Da ič. Goz dni osk in mu rbn rekel: „To je zemlja – ne iknse nam s ist je Erd sam e – o kei sste er ein paar Bäustru Gift p!“ !‘ Manchmalzarežal Vsake toliko čas moral rešiti nekaj dreves dobrimi nameni. Majhn mchen retten, mit denaenjewir es zu gut gemeint hatpre d: Die našimi preveč schauten gerade noceh rastlinice so komaj pog ten Winzlinge ledale iz zemlje ... naučili posebej ugodna za majhnmit der obersten Triebsp oHal se, da je senca še übrigens besonders gute rastlinice, da pa lahko itze aus der Erde raussm … bschatten ist direktno sonce deluje na für Baumzwerge, haben njih korozivno.“ wir dabei gelernt, pralle finden sie ätzend.“ Sonne dagegen

Naše akademije se ponavadi odvijajo jeseni in spomladi, ko je najboljša sezona sajenja dreves. Seveda, na dan akademije lahko imamo tudi katero od velikih saditvenih zabav, vendar če je mogoče, gremo ven in posadimo nekaj dreves pod nadzorom strokovnjaka – še najraje gozdnega oskrbnika. Ali pa posadimo sadike v lončke, zelo mlade rastline, ki bodo potem lahko posajene kasneje. Seveda, lahko in tudi bomo vzgojili več sadik sami v prihodnje, vendar je pomembno, da se najprej naučimo, kako se to dela, preden poskusimo narediti vse sami. Vendar gre tudi za to, kako voditi največje možne saditvene zabave, potem ko je akademija končana!

Modul 5: World Café ... Ali: Zbiramo ideje o tem, kako priključiti še ostale elili v različne tor in se razd os pr ji o an tr hko dosežem se vrnili v no bila: „Kako la e roke, smo st je či e, iz no a m m iv fé zu m Ca ra a zelo zani naše World o imeli spet diskusija zdel mize. Tema je i ne „Potem, ko sm i m ič zl pr se ra e u, dl iri št jale in pose estnem svet se posedli na a mama v m upine zamen oj sk skupine ter m i se iz je r m so , Ke na “ su )? kratkem ča . Na plakatu iji, politiki, ... drugi otroci na plakat. Po li e javnost (med sa ej pi id j na še ka so na e nih kar ne bi videli, kaj o napisali vs bilo že napisa plakatu, da ... Skupaj sm bili CO2?“ Tam je dale temo na ov le st og ih mizah so pu si iz ug j so er , da bo man akrat in na dr m dv novi mizi, kj di re še li na o ži o ro im hk m smo zaok hko navduš pisalo: „Kaj la j naših. Pote ?“ in „Kako la poleg nas je dali še neka eno zabavo tv do di o sa sm o m pa i!” i m organizira m domislil dobrih idej, „Kako lahko ej smo se ta rih je pisalo: liko super id te ko ka , to na vi i, do at plak Bilo je res ču in učitelje?“ ostale učence

World Café nam daje priložnost, da lahko obdelamo več različnih vprašanj v manjših skupinah eno po eno. Na vsakem plakatu se vse ideje, ki so bile že izbrane s strani drugih otrok, lahko naprej razvijajo z našimi novimi idejami.

Modul 6: Delo v šolskih kupinah ... Ali: Mi smo v akciji! 92

Obširna zbirka naših idej iz World Caféja bo nato uporabljena kot osnova za naše nadaljnje delo in akcijo v šolskih skupinah. Tukaj, se zberejo vsi otroci iz ene šole skupaj okoli enega plakata in izdelajo določene projekte: kako se hočemo vključiti v Plant-for-the-Planet na naši šoli?

Da bi lahko napravili učinkovit akcijski načrt, smo napisali točno “Kaj” načrtujemo, “Kdo” izmed nas, otrok, bo prevzel katero nalogo na šoli in “v katerem času” želimo doseči naše cilje. Na koncu še napišemo vse naše cilje, obljube in načrte na velike

plakate. Naši šolski plakati niso samo mišljeni kot opomniki za nas, otroke, temveč tudi predstavljajo odraslim, da jemljemo svojo zavezanost klimatski pravičnosti zelo resno. rčili v Plant-fo ko bi se vklju ka li, lja iš lo res bi zm je ra o idej. Ker skupaj smo nabrali velik naše šole in že iz o t sm jo pe ci m je za je s “Bilo na orld Café zela organi nosti. Med W . Sara je prev od lo ih šo pr šo imi v t tn na le ne -the-Pla vno pred po kampanije za organizirati lski zabavi ra s, šo na ši tela za na ho o je na vn enosta katerega ne stojnice lski zabavi, za et informativ šo an o Pl a. ek eet an th sv čl ra Plant-fo predsednic tela napisati ojo teto, ki je m, je Lisa ho te sv s Po jo i. et afi am an gr ic Pl to počitn ant-for-thet planting. fo je govor o Pl talking. Star ni o klimatira bave. Imela za rm fo napraviti Stop ke in ls o šo hk do la ti so ka li ča šo po ši ogla nizacijo roci na na Antonia ni m tudi drugi ot prevzela orga eves, da sta Kljub vsemu, dr n. u de nj te je me. Niklas i sa re nj i nasled ji sadik in op ko uživala pr ci ta za a ni st s ga la or ik i in N al glavni pr roke.” ski krizi. Leon Leon je post odrasle in ot za vabila za ene zabave. tv el di rb sa sk e po nj ni in nasled i spletni stra al na domač jo je registrir

Modul 7: Naša prva lekcija … Ali: Predstavljamo svoja prizadevanja odraslim Glavni del Akademije se šele približuje: na koncu Akademije vedno povabimo toliko odraslih, kot je mogoče (starše, učitelje, včasih tudi župana), katerim potem lahko Ambasadorji za klimatske pravice predstavijo vse, kar so se naučili med Akademijo. To nas ne samo navdaja s ponosom, temveč tudi skupaj lahko izkusimo, kako je prevzeti odgovornost za naše lastne cilje pred odraslimi. Med drugim: je zelo super izkušnja, če lahko nekdo razloži odraslim nekaj, kar oni sami niso kaj dosti vedeli o tem prej.

raslimi, itev pred od vo predstav pr šo l na i el sem jim hote en smo im tremo, pred v. Hkrati pa, lje ite uč o m lik te “Imel sem že na njej to etom … Po to, ker je bilo aj s celim sv še posebej za čnemo skup po ri va st vimi cilji pred e ko zanimiv lo z veliko no šo šo na povedati, ka na o šli nazaj kademiji sm večeru na A seboj.”

Seveda smo tudi pokazali odraslim, kaj smo se namenili, in kaj smo napisali na svoje šolske plakate. Vprašali smo jih, če bi nas podprli pri uresničevanju naših načrtov. Na koncu, je vsaj udeleženec prejel certifikat, ki ga ali jo predstavlja kot uradnega izobraženega Ambasadorja za klimatsko pravičnost. S tem certifikatom smo obljubili, da se bomo posvečali Plant-forthe-Planet enkrat mesečno (kot je opisano na strani 92, s pričetkom z najlažjim projektom in zaključkom z, na primer: podeželje, 1000 dreves). Kot dodatek certifikatu in naši Plant-for-the-Planet majici, vsi novi Ambasadorji dobijo še torbo z veliko materiala. Vključevanje je zelo zabavno in mi, otroci, se lahko še bolj vključimo z našimi družinami in v naši šoli! Nekaj je gotovo: če boste sodelovali v eni Akademiji, boste pripravljeni na vse, kar sledi.

Odkar je bila Plant-for-the-Planet ustanovljena, je bilo več kot 10.000 Ambasadorjev za Klimatsko pravičnost vzpodbujenih v preko 20 državah na 4 kontinentih!

Kako se je priključila Natalia iz Poljske Prvič smo slišali o Plant-for-the-Planet med srečanjem v našem klubu Ecology Club na šoli leta 2008. Dve učenki, Zaneta in Sofja, sta se ravnokar vrnili iz predstavljanja Poljske na Otroški in mladinski konferenci UNEP na Norveškem. Tam je bilo ogromno otrok, okoli 700, iz preko 150 držav! Zaneta in Sofja sta nam povedali o nemškem fantu v kratkih usnjenih hlačah, ki sta ga srečali tam in kako je rekel, da je hotel posaditi veliko dreves v svoji državi. Bil je izvoljen v UNEP Otroški odbor in dekleta so si ga dobro zapomnila – ker, poleg tega, da je bil najmanjši in najmlajši od vseh, je vedno imel nekaj pomembnega za povedati in je bil zelo prepričljiv s svojim govorom.

Na UNEP Otroška Konferenca na Jugu. Po Feliksovem stavku: “Vsakdo,ki želi posaditi milijon dreves v svoji državi, naj pride na oder.”

Leto kasneje sva s prijateljico Mileno potovali na Otroško in mladinsko konferenco UNEP v Južni Koreji, kjer sva videli Feliksovo predstavitev. Ko sem ga slišala na koncu govora, ko je dejal: “Vsak, ki želi posaditi milijon dreves v svoji državi, naj pride na oder!” sem najprej pomislila: Resnično rada bi posadila milijon dreves v moji državi ... toda ali je to sploh mogoče? Potem pa sem videla, kako veliko drugih otrok namerava iti na oder, da bi se pridružili Feliksu, in sem pomislila: mi, otroci, lahko to naredimo skupaj! Na Poljskem, je zagotovo kar precej otrok moje starosti, ki se bodo pridružili in pomagali spoprijeti se s tem ciljem, zato sem vstala iz svojega stola in se tudi sama odpravila na oder. Odtlej smo že dosegli neverjetno količino in še bolj trdno sem prepričana, da bomo sčasoma dosegli naš ultimativni cilj. Natalia

“Samo govorjenje ne bo zaustavilo ledenikov pred taljenjem in deževnega

“En komarček ne more

gozda pred izginjevanjem.”

premakniti nosoroga,

Yugratna (13), Ambasadorka

skupina tisočerih komarjev pa ga

klimatske pravičnosti iz

lahko prepriča, da spremeni

Aliganj Lucknow, Indija

svojo smer.” Carolina (14), Ambasador za klimatsko pravičnost iz Cancuna, Mehika

“Če bi vseh 10.000 delegatov iz World Climate Summit v Kopenhagnu cel teden sadilo drevesa, bi od vsega tega verjetno imeli več.” Feliks (13), Ambasador za klimatsko pravičnost iz Paehla, Nemčija

“Uspelo nam bo, Egipčanom je tudi uspelo!” Theo (10), 31. Januarja 2011, sedmi dan Egipčanske revolucije po Feliksovem govoru na šoli v New Yorku

Odrasli pravijo: “Otroci so prihodnost” - toda, če nimamo več prihodnosti, kaj bo ostalo za nas?” Alec Loorz (15) pobudnik pohoda iMatter March iz Kalifornije, ZDA

“Kar odrasli naredijo danes, moramo mi za to plačevati jutri. Zato, dajemo pobudo sedaj. Za klimatsko pravičnost.” Maiken (14) Ambasadorka za klimatsko pravičnost iz Gaborone, Botsuana

“Za veliko odraslih prihodnost pomeni 20, 30 ali celo 40 let. Toda za nas, otroke, je 2100 še vedno v našem življenjskem obdobju. Za odrasle je to akademsko vprašanje, ali se bo morska gladina dvignila za 1, 2 ali 3 cm ali 7 metrov do konca tega stoletja. Toda za veliko nas, otrok, je to vprašanje preživetja.” Paulina (15), Ambasadorka za klimatsko pravičnost iz Cancuna, Mehika

Mi, otroci, smo globalni državljani in svetovni politiki … Ali: Razmišljamo in delujemo kot svetovni državljani 104

Naša vizija

Mi smo otroci sveta … Ali: Naša globalna saditvena skupnost 98

Kaj naj mi, otroci, storimo? Ali: Naš “3-Točkovni plan reševanja naše prihodnosti” 108

“Ne bomo mogli poklicati odraslih na pomoč, ker bodo že mrtvi, takrat ko bomo mi morali reševati probleme, ki jih oni niso zmogli.“

Feliks (14)

Mi smo otroci sveta Ali: Naša globalna saditvena skupnost Plant-for-the-Planet se je pričela kot majhna sadika v Nemčiji leta 2007, vse odtlej smo se širili in rastli po celem svetu. Od tistega trenutka, ko je Feliks poklical otroke na oder v Južni Koreji leta 2009, da začnejo s sajenjem milijon dreves v vsaki državi, smo resnično postali globalno gibanje! O aktivnostih v drugih državah se informiramo na naši spletni strani. Tukaj lahko mednarodne Saditvene skupine nalagajo svoje nove saditvene kampanije in dogodke in jih tako lahko delijo s preostalim svetom. S tem rastejo ne samo mednarodne kampanije, temveč tudi prijateljstva. Super je, ko eden od Ambasadorjev za klimatsko pravičnost v Duisburgu lahko (na primer) preko svetovnega spleta pogleda na našo spletno stran in vidi slike dreves v Afriki, ki so jih posadili otroci znotraj naše mreže. Naloge, ki zadevajo nas, Klimatske ambasadorje po vsem svetu, so v bistvu enake, tudi če se razlikujejo v podrobnostih, seveda. Vendar je naša bistvena naloga, od A v Argentini do Z v Zimbabveju, saditi drevesa, osveščati ostale in širiti zavedanje. Imamo že aktivne otroke v preko 70 državah in tam so tudi številne saditvene skupine in poročila o njihovih aktivnostih na naši spletni strani. Odziv in poročila iz Plant-for-the-Planet skupin iz vsega sveta so že tako številna, da jih lahko vključimo samo zelo majhno število v to knjigo. Lahko najdete več fotografij in zgodb iz držav, ki so se že vključile, na njihovi individualni Plant-for-

-the-Planet spletni strani na svetovnem spletu. .

Argentina 21. septembra, je Vanina gostila svojo saditveno zabavo v svojem lokalnem območju: “Posadili smo drevesne vrste, ki so značilne za Patagonijsko regijo: Antarktična bukev, Coihue, Navadni češmin in Barberries. Prav vse iz naše zasebne drevesnice! 10. oktobra, je Daom Club v Buenos Airesu organiziral saditveno zabavo. Skoraj 100 otrok in več odraslih je sodelovalo pri sajenju 50 dreves na območju z zelo malo vegetacije. Še bolje, prispele so tudi majice!”

Azerbajdžan Rufat potuje novembra v Baku. Tam bo gostil prvi Youth Forum Azerbajdžana, podprt s strani Ministrstva za šolstvo. Rufat si prizadeva za to, da bi zagotovil Plant-for-the-Planet kampaniji, da bo glavna tema pogovorov. V Azerbajdžanu so otroci tudi hoteli organizirati akademijo za treniranje Ambasadorjev za klimatsko pravičnost. Radi bi stopili skupaj in zgradili mrežo otrok različnih narodnosti.

Bolivija “Ravnokar smo se priključili Plant-for-the-Planet. Še dobro, da to ni naš čisti začetek, ker je naša samostojna kampanija za sajenje dreves stara že 17 let. Gozd, ki smo ga posadili v sušnih območjih visokogorja, se je razrasel v blizu 70.000 dreves. In med naslednjo saditveno sezono bomo dodali še 7000 novih …”

Kitajska Kitajska je posadila največ dreves na svetu. Kitajski minister za gozdove, JiaZhibang in kitajska superzvezda, Wei Wei sta velika podpornika naše “Stop Talking. Start Planting.” kampanije. Kitajska prva Akademija za klimatsko pravičnost je bila vodena novembra, 2009. 70 študentov iz najboljših šol v velikem mestu Guilin s preko 5 milijoni prebivalcev je bilo zelo navdušenih nad idejo gradnje mednarodne mreže skupaj z nami in posadili so svojih prvih 26 dreves na svojem šolskem dvorišču skupaj s Feliksom in pevko Wei Wei in z njuno pomočjo. Še celo z njihovo prvo saditveno zabavo, so se otroci pojavili na naslovnicah več časopisov in tudi na TV!

Kanada “Posadili smo že 500 dreves v Montrealu, posebno pozornost posvetili ogroženim živalskim vrstam. Nenazadnje, menim, da potrebujemo več dreves v Montrealu, ker je tukaj veliko avtomobilov in ne dovolj zelenja. Karkoli, kar bi moje mesto ozelenilo, je vredno truda. Mimogrede, večina otrok v Kanadi med 13. in 14. letom starosti preživi poletje v oddaljenih območjih, še posebej zaradi sajenja dreves. Jaz osebno sem posadil tisoč dreves – in letos jih bomo posadili še več!”

Egipt “Ravnokar smo prejeli potrditev s strani Guvernerja Aleksandrije, da lahko posadimo preko 200 dreves po celem mestu v 14 dneh!”

Madžarska “Naš klimatski klub bo koordiniral Plant-for-the-Planet aktivnosti. Klub ima preko 11.000 članov in naš cilj je posaditi “podnebni gozd”, v katerem bi lahko vsak član imel svoje drevo. Povabili smo že veliko učencev in poročevalcev, da se nam pridružijo …”

Indija “Sadimo v petih lokalnih območjih. Vendar ne samo, da sadimo; tudi delamo in informiramo ostale učence v sodelujočih šolah o podnebni grožnji. Še posebej pa sedaj delamo na organizaciji “Hitrega saditvenega programa” za ogledniške skupine, ki se osredotočajo na tista drevesa, ki so prilagojena na suho, ruralno Indijo … še posebej Summer Lilac, za območja, ki so izpostavljena eroziji …”

Senegal 100

“Posadili smo evkaliptusova drevesa v Birkami lansko leto, da smo lahko imeli več sence okoli športnega igrišča. Drevesa so že zrasla za več kot dva metra v enem samem letu! Naša partnerska šola v Berlinu nas je podprla. V začetku decembra smo prejeli donacijo s strani Berlinčanov, s katero lahko posadimo še več dreves.”

Benin Preko 84 šol v Beninu je postalo aktivnih udeleženk. “Za vsak mesec 2010, bomo posadili 5000 dreves.” S to hitrostjo, do leta 2017, bo posajenih okoli 100 milijonov novih dreves po vseh regijah Benina!

Mehika “Po Feliksovem govoru v Playi del Carmen v Mehiki marca 2010, se je pričelo razvijali močno gibanje v Mehiki. Samo v Quintana Rooju, se je razvilo sedem lokalnih iniciativ, ki so bile zelo aktivne v sajenju dreves in organizaciji Akademij. V 4 mesecih smo otroci Lokalne iniciative v Mehiki posadili več kot 50.000 dreves, več Akademij pa je bilo organiziranih in o njihovih dejavnostih je bilo poročano v več kot 50 medijskih objavah. In to je šele začetek! Ustanovljenih v Quintana Rooju otroci sadijo za vzpodbudo in motivacijo najmanj 2000 novih Ambasadorjev za klimatsko pravičnost v 30 Akademijah po celi Mehiki vsako leto, da bi se priključili Plant-for-the-Planet.

Kenija Julija 2011, je bilo več kot 1400 otrok vzpodbujenih v Keniji. Akademija se je odvijala v najhujših slumih v Nairobiju, v Kayole Soweto. Navkljub težkim okoliščinam so otroci pazljivo poslušali in dobili veliko informacij po predstavitvi. Čeprav je bil center Kayole Community Centre popolnoma nabit, so bili vsi udeleženci tiho in dobro skoncentrirani med dogodkom.

101 Lesoto 500 otrok se je udeležilo prve Akademije v eni izmed najrevnejših držav na svetu. Bil je resnični spektakel. Lesotski Minister za gozdove je pričel s svojim govorom z besedami, da je sedaj spoznal svojo zmoto v tem, da se je vedno zanašal samo na odrasle. Od tega dneva dalje je obljubil, da bo popravil svojo napako in pričel zaupati otrokom. Dodatno je še obljubil, da bodo lahko otroci iz manjših okrožij Lesota sedaj imeli brezplačne sadike iz vseh državnih drevesnic. Kraljica Lesota je dejala, da je velika čast, da je Lesoto lahko sedaj del svetovne mednarodne mreže Plant-for-the-Planet.

Kamerun Mladina iz skupine Little Angels of the Environment je obljubila, da bo posadila drevesa za klimatsko pravičnost v svoji domači državi, Kamerunu. In obljuba je obljuba: 50 otrok je pričelo saditi svoja prva drevesa na plaži v Kribi med 29–31 julijem. Veliko odraslih je sadilo drevesa z njimi, še celo kamerunski minister za okolje, ki je otroke vzpodbudil k širjenju znanja in strasti s svojimi sošolci in sorodniki.

Nepal “Pa čeprav so naša drevesa in sadike danes majhni – v 10 letih bo vsak lahko nekaj imel od njih. Navdušeni smo nad entuziazmom in predanostjo otrok,” je všeč Raji. Drevesa, ne samo, da bodo absorbirala emisije ogljikovega dioksida iz zraka, temveč tudi minimizirala uničujoče učinke erozije prsti in poplav.

Kolumbija “V kolumbiji, mi, otroci, iz Plant-for-the-Planet, želimo začeti z mestom Minca, tako kot tudi še drugim mestom v gorovjih Sierra Nevade.” Učenci so že kar dobro seznanjeni s podnebnimi spremembami, kaj drevesa pomenijo za obvarovanje podnebja in o pomembnosti deževnega gozda. “Drevesa bi morala biti vzgajana in zavarovana v naši drevesnici in med naslednjo deževno dobo junija in julija posajena. Poleg teh načrtov, trenutno iščemo partnersko šolo v Nemčiji. Kdo je zainteresiran?” sprašuje Lydia.

Gana “Ko smo prispeli v Gano in stopili z naše ladje, smo imeli saditveno zabavo in posadili 240 novih dreves. S tem lahko navdušimo še več ljudi in organizacij, da postanejo aktivni s Plant-for-the-Planet”, piše Edeltraud.

102

Libanon “Vsako leto organiziramo seditveno kampanijo v Bekaa Valley v boju proti deforestaciji. To leto smo posadili 5000 iglavcev na Kab-Elias Mountain, kjer so lansko poletje pogorela. Dosedaj smo posadili preko 30.000 iglavcev v regiji Bekaa Valley od leta 2006” pravi Nour, star 12 let.

Uganda “Diocese na zemljišču naše šole, ima v lasti prazno območje v naši soseski, na katerem smo lahko posadili 14.000 novih dreves. Bilo bi super, če bi lahko vzpostavili partnerstvo z nemško šolo, da bi lahko te sanje spremenili v resničnost …”

Zambija “V Zambiji je saditvena kampanija že na svoji dobri poti: Lucky in še veliko drugih – mora biti najmanj preko 40 ljudi (ker nismo imeli dovolj majic za vse) – je hotelo posaditi toliko dreves, kot jih lahko posadijo. Naš cilj: en milijon. In sedaj, bi radi celo tiskali svoje majice, samo da bi lahko vsak imel svojo!”

Toda to niti približno še niso vse države, v katerih so Plant-for-the-Planet kampanije našle svoje mesto ali bile planirane – na primer, več dogodkov se je odvijalo v Armeniji, Avstraliji, Avstriji, Bahrainu, Bangladešu, Belgiji, Belize, Bosni in Hercegovini, Bocvani, Braziliji, Brunei, Burundi, Kolumbiji, Cookovih otokih, Kostariki, Češki republiki, Demokratični republiki Kongo, Danski, Dominici, Dominikanski republiki, Ekvadorju, Etiopiji, Fidži, Franciji, Gambiji, Grčiji, Gvatemali, Haitiju, Hondurasu, Islandiji, Indoneziji, Italiji, Izraelu, Ivory Coast, Japonski, Kazahstanu, Keniji, Kuvajtu, Kirzigistanu, Laosu, Latviji, Lesotu, Lichtensteinu, Litvaniji, Luksemburgu, Makedoniji, Madagaskarju, Maleziji, Malti, Mehiki, Mongoliji, Mozambiku, Myanmaru, Namibiji, Nizozemski, Nikaragvi, Nigeriji, Norveški, Pakistanu, Palestini, Paragvaju, Peruju, Filipinih, Poljski, Portugalski, Romuniji, Rusiji, Samoi, Sejšelih, Slovaški, Sloveniji, Somaliji, Španiji, Šri Lanki, Južni Afriki, Južni Koreji, St. Luciji, Suriname, Swazilandu, Švedski, Švici, Siriji, Tanzaniji, Tajski, Trinidadu in Tobagu, Turčiji, VB/Bermuskih otokih, VB/Walesu, Ukrajini, Uzbekistanu, Vietnamu, ZDA, Zimbabveju …

In to je šele začetek!

103

Mi, otroci, smo globalni državljani in svetovni politiki … Ali: Razmišljamo in delujemo kot svetovni državljani Vsako drevo, ki ga posadimo s svojimi rokami, in vsak evro, ki ga spremenimo v drevo v državi v južni hemisferi, je zelo pomemben prispevek, v boju proti podnebni krizi. Z veseljem se nadejamo vsakega posameznega drevesa na tem svetu, ki ni odstranjeno, temveč posajeno!

Kljub temu nismo naivni an iz

glavar Sw *plPo kih emena Ameriš

Ne verjamemo, da lahko rešimo cel svet samo s sajenjem dreves. Da bi lahko

videli, kako se pred nami odvija pozitivna prihodnost, potem moramo storiti več. m je Indijancev na tos jn ra Veliko več. ‘t razložil o ak vs a “Z ’: nost jo odločitev, ki naši v e in eš ar St jo, Trajnostni razvoj vasi premleva ijo, er ev pr o dn ve Trajnostni razvoj je “razvoj, ki zadovoljuje potrebe sedanje generali bi sedma še ev generacije brez potrebnega sklepanja kompromisov z zmoacija zanamc od tega žnostmi, ki zadevajo prihodnje generacije, da bi lahko same vedno imela prednosti.” zadovoljile svoje potrebe.” Mi, otroci, definiramo trajnost

takole: “Živeti danes ne bi smelo biti na račun prihodnosti,

104

in tudi ne na račun nekoga, ki živi nekje drugje.”

Na našem zadnjem srečanju Ambasadorjev za klimatsko pravičnost, nam je nek otrok povedal o predvajanju, ki ga je videl, ki je poročalo o zanimivem eksperimentu, ki so ga naredili z živalmi: Če pustite opici “izbrati”, ali hoče samo eno banano sedaj ali šest banan kasneje, potem bo opica vedno vzela eno banano takoj. Mi, otroci , potrebujem o pravila – potr ebuje jih tudi sv et!

To je dobra primerjava. Za nas, otroke, prihodnost pomeni 70, 80 ali celo 90 nadaljnjih let, toda za odrasle pomeni samo 20 ali 30 nadaljnjih let. Zato, če bi odrasli ukrepali samo nekoliko tako kot opice, potem se nam obeta naša prihodnost mračna. Ker če mi, ljudje, razmišljamo in delujemo kratkoročno kot opice, potem bodo vsi raje izbrali udobno življenje danes, kot pa da bi jih skrbelo za blaginjo prihodnjih generacij.

Leta 1992 je bil prvi klimatski vrh UN-Summit v Čeprav mi, otroci na splošno ne maramo slediti pravilom, nihče ne nasprotuje Riu o trajnosttemu, da jih ne potrebujemo. Drugače verjetno nikoli ne bi naredili naše domače nem razvoju. Svet bo, upamo, naloge in bi namesto tega izbrali samo igranje video-igric. Odrasli so verjetno da kmalu, spoznekoliko takšni kot veliki otroci. Ravno zato smo mi, Ambasadorji za klimatsko nal sonaravnost pravičnost, prepričani, da absolutno potrebujemo globalne zakone in regulacije. bolje. Za veliko odraslih je trajnostni razvoj danes V poglavju “Kar lahko stori vsak” ste lahko prebrali, da naj bi se vsak od nas manj samo beseda, vozil z avtom, manj letel z letalom, kuhal samo s pokrovko, nadomestil vse dobra za odnotradicionalne žarnice z varčnimi sijalkami, jedel manj mesa, zamenjal dobavitelje se z javnostmi, dobra za korpoelektrične energije itd. rativno družbeno To so vse prostovoljni ukrepi. Toda, koliko ljudi jih je že napravilo? Pet, šest, sedem odgovornost in dobra za odstotkov? Preko 90 odstotkov ljudi ni še niti začelo s spremembami dosedaj. večkratno upoIn veliko ljudi verjetno še vedno živi na podlagi vodila: “Zakaj bi naredil nekaj za rabo v vsakem prihodnje generacije? Karkoli naredim sedaj, ne bo ničesar spremenilo.” izmed govorov. Za nas, otroke, je trajnostni razVzemite za primer avtomobil: Ko smo se mi, otroci, rodili, so nemški proizvajalci voj edini konavtomobilov obljubili, da bodo prenehali izdelovati avtomobile, ki v ozračje cept preživetja in naša edina izpuščajo več kot 120 gramov CO2 na kilometer. No, obljubo so prelomili in zato možnost za našo je danes vedno več požiralcev goriva SUV na naših cestah, kot kadarkoli prej. prihodnost.

Med zadnjo UNEP Otroško in mladinsko konferenco smo se pogovarjali s skupino otrok iz drugih držav in ugotovili, da je v Nemčiji davek na SUV veliko nižji kot, na primer, v Franciji, Veliki Britaniji, ali Norveški. V Nemčiji je veliko terenskih vozil obdavčenih, enako kot bi bili poslovni avtomobili. Zato, kdorkoli vozi ogromen avto, ima veliko večje koristi od države. Mi lahko samo pogledamo na naše ulice, pa lahko vidimo rezultate takšnih pravil – ali bolje, rezultate neobstoja pravil: tukaj, v Nemčiji, se na stotine tisoč ljudi prevaža v terenskih

105

vozilih, v drugih državah z razumljivejšim obdavčenjem pa je ta številka veliko manjša. Ali, vzemimo letalski promet: Tako kot avtomobili, regulacija letalskega prometa ne upošteva emisij CO2. Aviacijsko gorivo za mednarodne lete je neobdavčeno po celem svetu. Leta 2005 so finančni ministri EU nameravali po celotni Evropi vzpostaviti davek na aviacijsko gorivo, vendar je temu nasprotovala turistična industrija. Res lepo – potemtakem lahko vsak poceni leti po celem svetu. Edini ljudje, za katere je to drago, smo mi, otroci. Ker ne samo, da ljudje mislijo, da bi vedno morali leteti na željeno destinacijo – tudi s seboj pretovorijo vso nepotrebno robo preko celega sveta v letalih, ker je ceneje. Veliko prepoceni. Nihče si tako zelo obupano ne želi jagod pozimi!

„Vsak list veže nase CO2.“ Naša nova kampanija 2012

Sedaj, ko smo že omenili hrano, enak princip velja za konzumiranje mesa. V preteklosti, so naši dedki in babice jedli meso samo enkrat na teden, sedaj pa je meso za veliko večino ljudi tako poceni, še posebej za tiste v bogatih državah, ki ga jedo vsak dan. Če bi se zedinili v globalnih pravilih, da bi morala cena vsakega izdelka odsevati tudi izpuščeno količino CO2 med njegovo izdelavo, potem bi bilo meso veliko dražje, in ljudje bi morali tako kot včasih jesti manj (in živeti bolj zdravo življenje). Vsi izmed nas, Ambasadorjev za klimatsko pravičnost, se strinjamo glede sajenja tolikih dreves, kot je mogoče, po celem svetu, ker želimo ohraniti stabilno podnebje. Toda, naučili smo se, da moramo veliko naše energije usmeriti v postavljanje pravih pravil in zakonov po celem svetu – zato, da bi ljudje, ki tega dosedaj še niso spredvideli, kako pomembno je narediti nekaj proti globalni krizi in so v nekem smislu “primorani se pridružiti” vsem nam ostalim.

Morali bi se kaj naučiti iz sodobne zgodovine! Mi, Klimatski ambasadorji, smo na tekočem s tem, kar se po svetu dogaja – niso samo odrasli, ki berejo časopise ali sledijo novicam. Zaradi tega smo spredvideli, da bi naša vlada veliko raje dala denar bankam in tovarnam avtomobilov, kot pa običajnim posameznikom, ki ga veliko bolj potrebujejo. Veliko let smo vedeli, da 30.000 ljudi izstrada do smrti po celem svetu vsakodnevno. Velika količina teh 30.000 stradajočih ljudi so otroci. Stradajo v bogatem svetu.

106

¨¨ Podnebne spremembe so poleg lakote vprašanje, ki dandanes še posebej skrbi otroke in odrasle. ¨¨ 3/4 otrok in odraslih vidi lakoto in podnebne spremembe kot največji svetovni izziv. ¨¨ 2/3 otrok in odraslih vidi eksistencialno grožnjo človeštvu zaradi podnebnih sprememb. Bertlesmannova študija 2009 / študija Shell Youth Study 2010

Na G8 Summit v Veliki Britaniji leta 2005, so se vladni voditelji osmih najbogatejših držav na Zemlji sestali in slovesno obljubili, da bodo podvojili vsoto pomoči Afriki do leta 2010. To bi bilo 30 milijard ameriških dolarjev. Kakorkoli, pomoč

Afriki ostaja, tudi danes, 20 milijard dolarjev nižja, kot bi morala biti – zato so prelomili svojo obljubo. Mimogrede, 20 milijard dolarjev je enaka vsota denarja, ki si ga bankirji na Wall Streetu* izplačajo kot dodatek k plači (bonusi) na koncu 2009 – leto zatem, ko jim je vlada prihranila denar za plačevanje davkov.

borza *je Newyorška danes najpomembnejša borznoposredniška hiša na svetu.

Mi, otroci, smo se vprašali, zakaj odrasli ničesar ne storijo proti taki nepravičnosti – saj tudi berejo časopise, ne? Namesto, da bi priskrbeli pomoč ljudem v revnih državah, jih puščamo same, da utrpijo najhujše posledice globalne krize, katero smo pomagali ustvariti mi, v bogatih državah. Mi, otroci, nismo raziskovalci podnebja. Mi niti ne razumemo globalnega finančnega sistema, niti globalne ekonomije. Mi, otroci, ne vemo niti, ali imajo prav raziskovalci podnebja ali podnebni skeptiki. Nihče danes ne ve, ali se bo nivo morja dvignil za 0.2 ali 2.0 metra do konca stoletja. Toda, tri stvari so, v katere smo mi, otroci, popolnoma prepričani:

Veliko nas bo živelo do konca tega stoletja. Z vsako tono ogljika, ki ga odvzamemo izpod površja v obliki kurilnega olja, premoga in surove nafte in ga nato izpustimo v ozračje, še pospešujemo učinek tople grede. Že imamo tehnologijo, s katero bi lahko nadomestili olje, premog in surovo nafto pod površjem (tudi Uran, seveda, saj mi, otroci, nočemo smrtonosnih nuklearnih odpadkov) Za nameček, pa grabimo iz zemlje toliko kurilnega olja, naravnega plina in premoga vsakodnevno, kot ga je sonce shranjevalo en milijon dni. To izčrpava našo atmosfero že desetletja. Zato se povečuje efekt tople grede in temperatura narašča. Skozi tako globalno segrevanje se v nekaterih območjih povečujejo poplave in na drugih suše. Ljudje iz revnih držav sveta bodo utrpeli posledice podnebne krize, kljub temu, da so sami k njej prispevali najmanj. Zakaj ne predvidevamo, da imajo prav podnebni znanstveniki (ali da je še huje, kot se zavedajo) in spremenimo svoje obnašanje temu primerno? Če v 40 letih od sedaj izvemo, da globalno segrevanje ni tako zelo slabo, kot napovedano, potem smo lahko veseli in brezskrbni v vedenju, da nismo dokončno poškodovali našega planeta. Toda če namesto tega izberemo neukrepanje, in kot 50-letniki izvemo, da so se podnebni skeptiki zmotili, potem bo že prepozno za nas, da bi karkoli naredili glede tega.

107

„Vsaka generacija potrebuje novo revolucijo.“ Thomas Jefferson (1743-1826, Predsednik ZDA)

Kaj nas opogumlja? Zgodovina je pokazala, da se je morala vsaka skupina boriti za svojo prihodnost. Ženske so se morale boriti za svoje pravice, kot Wangari Mathaai v Afriki danes in veliko drugih žensk v svojih državah. Ljudje iz Afrike so se morali boriti za svoje pravice, kot Martin Luther King v ZDA in Nelson Mandela v Južni Afriki. Mogoče res ni nobene druge izbire za nas, otroke, kot pa, da se tudi mi borimo za svojo prihodnost. Leta 2007 nas je bila samo peščica otrok, toda danes v letu 2010, nas je nekaj tisoč in čeprav nas nekateri še vedno ne opazijo, v nekaj letih nas ne bodo mogli več ignorirati … Med UNEP Otroško in mladinsko konferenco v Južni Koreji avgusta 2009, je 800 otrok iz skoraj 100 držav celega sveta sprejelo skupno izjavo – za Klimatski vrh v Kopenhagnu. Kljub temu, da ni mogla preprečiti vrhu, da je bil porazen, je omembe vredno, da smo otroci uspešno formulirali skupno izjavo.

Kaj naj mi, otroci, storimo? 108

Ali: Naš “3-Točkovni plan reševanja naše prihodnosti” Mi, otroci, smo veliko premišljevali o tem, kaj bi naredili, če bi vodili svet (tj. če bi bili voditelji svetovnih vlad) in se pripravljali na srečanje na naslednjem Klimatskem vrhu za sprejemanje odločitev. Kaj bi naredili za to, da bi rešili svojo skupno prihodnost? Organizirali smo svoje odgovore na ta vprašanja v naš “3-Točkovni plan za reševanje naše prihodnosti”.

1. Dajte ogljik v muzej. Mi, ljudje, absolutno moramo znižati nivo emisij CO2 na nič do leta 2050. Tehnologija za takšno prihodnost brez ogljika, že obstaja. Izvedljivo je, da sodobni inženiring napravi tranzicijo iz 100% svetovnih zalog energije na obnovljive vire energije (brez potrebe po nuklearni energiji) do leta 2050.

2. Dajte revščino v muzej, s pomočjo klimatske pravičnosti. Da bi lahko omejili nadaljnje segrevanje na ne več kot za 2°C, kot je bilo obljubljeno s strani predsednikov vlad v Kopenhagnu, je dovoljenih samo 600 milijard ton izpustov CO2 do leta 2050. Če bomo imeli več izpustov CO2, potem se bo temperatura povečala za več kot 2°C. Če se bo povprečna temperatura povečala za več kot 2°C, se bo led na Grenlandiji stalil popolnoma in zato se bo nivo morske gladine dvignil za 7 metrov. Če razdelimo 600 milijard ton CO2 na 40 let, dobimo 15 milijard ton CO2 letno za vse nas. V primerjavi: leta 2010 je bilo 31 milijard ton CO2. Soočamo se z vprašanjem, kako lahko razdelimo teh 15 milijard ton CO2 med svetovno populacijo? Še posebej, ker pade 60% na ZDA in Evropo? Za nas, otroke, obstaja samo ena rešitev: vsem enako, kar pomeni 1.5 tone CO2 na osebo in na leto z 9 do10 milijardami ljudi leta 2050. In kaj se zgodi s tistimi, ki porabijo več in hočejo porabljati več? Zelo preprosto: Kdor hoče več, mora plačati. Če želi evropski državljan izpustiti 10 ton CO2, to lahko stori samo z nakupom pravic od drugih ljudi, npr. v Afriki, ki izpusti samo 0.25 ton CO2. Zato princip klimatske pravičnosti zagotavlja, da tudi revščina postane za v muzej. Z denarjem, ki ga s tem lahko Afričan vloži v hrano, izobraževanje in zdravstveno oskrbo. Zato njim tudi ni treba napraviti iste napake, kot smo jo mi napravili s premogom, kurilnim oljem in ostalimi fosilnimi gorivi, lahko pa neposredno generirajo svojo energijo s pomočjo sončnega in drugih obnovljivih virov. Zato ljudem v revnejših državah ni treba več ponavljati naših butastih napak. 2°C več se ne zdi veliko, vendar bo za naše otroke že pomenilo veliko spremembo. Kakšno, natančno ne ve nihče. Mi samo vemo, da nam pred očmi ležita dva kilometra ledu, ko je bila povprečna temperatura za 5°C nižja od današnje. Samo, če ostanemo pod 600 milijardami ton CO2 izpustov do 2050, je 75% zagotovo, da bo povprečna temperatura obstala pod 2°C plus. Nihče ne ve 100%.

3. Posadite 1000 milijard dreves. Radi bi zaščitili obstoječe gozdove in bi radi posadili milijardo novih dreves. V skupnem seštevku, 1000 milijard novih dreves. Še vedno obstaja ena milijarda hektarjev na naši Zemlji, kjer bi milijarda novih dreves lahko absorbirala dodatnih 10 milijard ton CO2 vsako leto. 1000 milijard dreves se sliši kot ogromna vsota, vendar je možna. Kitajska je sama posadila 2.7 milijard dreves leta 2009 kot prispevek h kampaniji UNEP-Billion Tree Campaign. Če bi vsak posadil 150 dreves v naslednjih desetih letih, potem bi dosegli 1000 milijard dreves do leta 2020. Ni tako težko in ni več nemogoče. Zakaj odrasli hočejo potiskati CO2 v tla in to vse skupaj imenovati CCS? CCS pomeni Carbon Capture and Storage (Zajem in shranjevanje ogljika).

109

Pri CCS nihče ne ve, ali bo kadarkoli deloval in nihče ne more z gotovostjo trditi, da ne bo nevarno potiskati CO2 v zemljo. Ali bo tam res ostal za vekomaj? Kaj se bo zgodilo, če ne? Kdo hoče živeti poleg cone odlaganja CO2 ? Veliko odprtih vprašanj … Včasih je odrasle res težko razumeti! Zakaj ne uporabijo raje že potrjenega CCS z uporabo dreves, kar je že delovalo izpred na milijone let. Saditi drevesa je otročje lahko in lahko shranjujemo “C” v drevesih, tako tudi v lesenem pohištvu, lesenih hišah itd. še veliko let. Odrasli hočejo investirati ogromno 9. decembra 2009 pred edvladnim pr m v vo št stavni mNe u, in rl Be čija

količino denarja v raziskave CCS. Zakaj ne investiramo enake količino denarja, ki bi se uporabila za razsikave CCS, za pogozdovanje; delujoč CCS že izpred na milijone let? Če bi vsak človek na našem planetu lahko posadil 150 dreves v naslednjih 150 letih, bi to naneslo skupaj 1000 milijard dreves. Kdor ne bi našel prostora v okoliškem območju, lahko sadi drevesa tudi v južnih državah. V tropskih regijah drevesa rastejo hitreje in zato vežejo več CO2 . Vsekakor, ni tako težko in ni nemogoče. Teh 1000 milijard dreves ne bo delovalo kot dodatno shranjevanje ogljika in vezalo dodatnih 10 milijard ton CO2 . Teh 10 milijard ton je izjemno pomembnih iz več razlogov za implementacijo drugih dveh točk našega 3-Točkovnega plana. Teh dodatnih 10 milijard ton CO2 s pomočjo dodatnih dreves bo nujno potrebnih.

110

So nekaj takega, kot prihranek časa, ki nam daje nekoliko več časovnega okvira za redukcijo naših emisij CO2 . Namesto 15 milijard ton CO2 , ki nam jih je dovoljeno izpustiti na leto, smo mi celo izpustili 31 milijard ton CO2 leta 2010. Leta 2010 v primerjavi z 2009 smo povečali emisije za 5%, namesto da bi jih zniževali. Če bi povečevali emisije vsako leto za 5%, kot leta 2010, potem smo že porabili naš okvir 600 milijard ton CO2 do leta 2024. Če ne povečamo naših emisij leta 2011 in vseh naslednjih let, to pomeni, da obstanemo pri 31 milijardah ton CO2, bi lahko porabili naš okvir 600 milijard ton leta 2009 in bi zato ustvarili dodatni 2°C. Oboje se nikoli ne sme zgoditi – in drevesa so zelo pomemben korak proti temu!

1000 milijard dreves po celem svetu

Milijonto drevo v Nemčiji 1000 milijard dreves, ki jih otroci ne zmoremo posaditi sami, zato potrebujemo pomoč odraslih. Mi, otroci, smo že začeli in sadimo en milijon dreves v vsakih državi sveta. Mi, otroci, smo posadili milijonto drevo v Nemčiji v samo treh letih! 4. maja 2010 smo jih že posadili v Petersbergu blizu Bonna, skupaj z okoljskimi ministri iz Danske, Nemčije, Kanade, Mehike in Turčije. Okoljski ministri so se sestali v Bonnu na t. i.”Petersberškem klimatskem dialogu” COP 16, da bi se pripravili na Klimatski vrh (Climate Summit) v Cacunu, decembra 2010. Vse okoljske ministre smo tudi imenovali doživljenjske Ambasadorje za klimatsko pravičnost in jim pokazali, kako pomembno je za nas, otroke, da se vedno potegujejo za svetovno pogodbo, ki bi temeljila na klimatski pravičnosti, v Cancunu in na COP 17 v Durbanu, Južni Afriki, in v prihodnje.

Predsedništva vlad Vse vlade iz vsega sveta lahko prediskutirajo našo Plant-for-the-Planet 3-Točkovno strategijo za reševanje naše prihodnosti in naše predloge reševanja, ki smo jih poslali vsem predsedništvom vlad po svetu. Da bi lahko zagotovili, da bodo pisma res prispela, in tudi, da bi prihranili pri poštnini, smo jih mi, otroci, izročili osebno predsedništvom vlad

111

v glavnih mestih. Ostale smo poslali na embasade v Berlinu, 1. julija 2010. Naše pismo predsedništvom vlad je imelo naslednje vprašanje v naslovu: “Ali imate načrt za reševanje naše prihodnosti?” Vse odgovore lahko najdete na naši spletni 10 v 4. maja 20 u v Bonrg bu rs Pete a ij nu, Nemč

strani. Zato da jih mi, otroci sveta, lahko preberemo, komentiramo, predebatiramo in si ustvarimo svoje osebno mnenje. Mi, otroci, smo bili prepričani, da nam bo odgovorila najmanj polovica predsedništev. Vendar smo dobili odgovore le od 11 izmed 200 vlad, namreč iz Angole, Burkine Faso, Danske, Nemčije, Kanade, Libanona, Malte, Maroka, Mehike, Švedske in Švice. Nekateri odgovori so bili zelo široki, vsebovali so nesmisle in zelo malo konkretnih stvari. Bili smo šokirani. Ali je res mogoče, da je naša prihodnost lahko tako malo pomembna predsedništvom vlad? Ali je potem resnično samo na nas, otrocih, da sami rešimo svojo prihodnost? Kdo drug pa bi lahko pomagal nam, otrokom, pri Tukaj izročamo pismo, naslovljeno na ameriškega predsednika Baracka Obamo, ameriškemu ambasadorju v Berlinu

reševanju naše prihodnosti?

Poslali smo naše pismo – seveda v angleščini – vsem predsedništvom na svetu

112

Združeni narodi Podnebje ne pozna meja in svetovna podnebna kriza ravno tako ne more biti rešena s strani samo enega vladnega predsedništva. Poskušali smo najti izgovore za vladna predsedništva, da mogoče vsak posamezni mandat vlade enostavno traja predolgo. Vlada je tudi odgovorna samo za svoje ljudi, ki so jo izvolili. Ti ljudje naj bi dejansko ponovno izvoliti isto vlado po nekaj letih, zato vlada ne bo naredila nič takega, kar bi lahko ogrozilo ponovno izvolitev. Mogoče je mednarodna skupnost, Združeni narodi pravi naslov za naš 3-Točkovni plan za reševanje naše prihodnosti. Zbrali bomo pogum in poskusili znova.

Kdaj se bodo sestali predsedniki vlad, da bi se pogovorjali o reševanju prihodnosti za nas, otroke? Pogledali smo na spletno stran Združenih narodov, UNO, da bi poiskali, katera organizacija bi lahko bila zainteresirana za našo 3-Točkovno strategijo. Poleg samih UNO, s svojo sejo razširjenega odbora v New Yorku, smo našli še druge pod-organizacije, ki bi lahko bile pomembne za nas, otroke. •

Okoljski program UNEP, United Nations Environment Program, ki ima svoj sedež v Nairobiju, Keniji.

•

UNFCCC s svojim sedežem v Bonnu, Nemčija, UNFCCC, kot mu pravijo, “UN trojni C”, pomeni konvencija UN za podnebne spremembe, United Nations Framework Convention on Climate Change.

•

CBD ima svoj sedež v Montrealu, Kanadi. CBD pomeni Convention on Biological Diversity.

•

UNFF, United Nations Forum on Forests. Ima svoj sedež v New Yorku, ZDA.

•

UNCCD, Convention to Combat Desertification, Bonn, Nemčija

Podpredsednik Global Boarda Plant-for-the-Planet – ima govor na UN v New Yorku.

Te štiri zadostujejo za sedaj. V prvem letu tako ne moremo doseči več. Vse te organizacije imajo redne sestanke in vabijo vlade in vladna predsedništva nanje. Izvedeli smo za nekaj dogodkov, ki so pomembni za nas.

UNEP: Okoljski program

Mathaai je navdušila Feliksa in Feliks je navdušil nas, otroke. Mi, otroci, smo še naprej navdušili veliko več otrok in ti otroci so spet navdušili druge otroke in tako naprej … Prvi vodja UNEP, Klaus Töpfer, ki je tudi podpornik naše šolske iniciative Plant-for-the-Planet. Med njegovim mandatom je ustanovil UNEP-Junior-Board za otroke vsega sveta. Za ta Junior Board otroci izvolijo vsaki dve leti enega predstavnika za vsak kontinent sveta. In UNEP tudi vsako leto organizira Otroško Konferenco. Na tej konferenci sodeluje več sto otrok iz včasih preko 100 držav sveta. Taka srečanja

info

Billion-Tree-Campaign skupaj z Wangari Mathaai in Princem Albertom II. Wangari

www.

zadnji vodja, Achim Steiner, in njegova delovna skupina sta tudi začela kampanijo

unep .org @pla nt-f or-t he-p lane t.or g

Še dobro, da je tukaj UNEP. Koordinira vse okoljevarstvene aktivnosti UN. Njen

Kdor k rad oli bi prid se šljajo tako, kot vi. Njih tudi skrbi prihodnost in okolje, kot tudi vas. Lahko spoznate naj se ružil, enos no r veliko novih prijateljev in se povežete z njimi. Registrirajte se, če bi radi sodelovali na egistr tavira UNEP ! na naslednjem srečanju. www.unep.org/tunza ... UNEP tudi podpira naslednje tri Al i na e-po m poš podorganizacije UN: lje što! !

so res kul. Lahko spoznate otroke iz vsega sveta in ugotovite, da tudi oni razmi-

113

UNFCCC: The Climate Summit Sestanki vlad se imenujejo Conferences of Parties, za vse države sveta. Klimatski vrh Climate Summit v Kopenhagnu 2009 je bil COP15. Gostitelj je UNFCCC iz Bonna. COP 3 je bil leta 1997 v Kyotu, mestu na Japonskem. Postal je dobro poznan po rezultatih COP 3, t. i. Kyotski protokol. V Kyotskem protokolu, se je veliko držav strinjalo glede pravil, kolikšen odstotek emisij toplogrednih plinov v vsakih državi mora biti zmanjšanih do leta 2020. Kakorkoli, Kyotski protokol bo pretekel leta 2012. 15. podnebna konferenca je bila leta 2009 v Kopenhagnu. Preko 100.000 ljudi iz vsega sveta, svetovnih državljanov, vključno z veliko mladimi, je prišlo v Kopenhagen, toda COP 15 je bil poraz. Svetovni voditelji se niso sporazumeli o naslednji pogodbi, ki bi nasledila Kjotski protokol Edina obljuba, ki so jo dali svetovni voditelji, je bila, da se povprečna temperatura ne bo dvignila za več kot 2°C. Bili so zelo razočarani in jezni. Na naslednjem srečanju COP 16 decembra 2010 v Cancunu, Mehiki, bodo najstniki nosili majice z napisom: “Sedaj že debatirate dlje, kot smo mi na svetu – ne recite nam, da potrebujete še več časa!” . V Cancunu se tudi ni razvilo v nič konkretnega. Odrasli so poskušali zlepiti skupaj razbite drobce stekla, ki so ga razbili v Kopenhagnu. Bilo je kar ganljivo v Cancunu, ko so nekatere otoške države Mi, otroci , nismo potovali v Kopenhagen, smo pa demonstrirali pred nemškim veleposlan ištvom, 9. decembra 20 09

114

oznanile, da ne morejo podpreti cilja 2°C, ker če bi se temperatura na njihovih otokih dvignila za 2°C, bi se zaradi dviga morske gladine, že utopili: Zato so prosili druge države za razumevanje, da gre njihova podpora samo za najvišji dvig temperature za 1.5°C kot cilj. Med COP 16 v Cancunu smo mi, otroci, povabili vse ministre in predsednike vlad, da posadijo z nami, otroci, drevo za vsako državo takoj pred vhodom v Konferenčni center. Raphael Correa, Predsednik Ekvadorja, je bil edini predsednik vlade, ki je posadil drevo skupaj z nami. Kakorkoli, zelo malo predsednikov vlad se je osebno prikazalo na Climate Summit v Cancunu. Dvanajsterica ministrov je posadila drevo za svojo državo in preostala drevesa so bila posajena s strani delegatov, skupno 193 dreves. Dejansko bi bila kul ideja, da bi na začetku vsake konference, odrasli posadili najmanj eno drevo za vsako udeleženo državo, skupaj z nami, otroci. Mogoče bi odrasli potem več razmišljali o prihodnosti nas, otrok, med sprejemanjem odločitev na konferenci.

COP 17 v Durbanu, Južni Afriki decembra 2011, se je končal katastrofalno za našo prihodnost. Vlade so se dogovorile za to, da ne bodo izdale nobene nove pogodbe do leta 2020. To pomeni, da od 2013 do 2020 ne bo več nobene zavezujoče pogodbe. Vladni voditelji so prelomili svojo obljubo, da bodo omejili dvig temperature na manj kot 2°C. Brez zavezanosti zniževanju toplogrednih plinov od leta 2012 dalje je postal cilj 2°C popolnoma nedosegljiv. Nekateri znanstveniki napovedujejo dvig za več kot 4°C. Kot da to še ne bi bilo dovolj, je samo nekaj ur po povratku kanadskega okoljskega ministra, tudi sam dejal, da Kanada uradno odstopa od Kjotskega protokola.

Predsednik Ekvadorja, Rafael Correa, med sajenjem z nami, otroci, in fotografiranjem za kampanijo z Alesso iz Mehike

Glede na Kjotski protokol, bi morala Kanada znižati svoje CO2 emisije za 6% do 2012, v primerjavi s 1990. Toda do 2010, so narasli že za 35% nad nivo leta 1990. Odločitev za odstop bo kanadski vladi prihranila, po vseh ocenah, 14 milijard ameriških dolarjev ali 11 milijard evrov v kaznih in globah, je pojasnila kanadska vlada. Pet dni prej, je bilo šest mladih Kanadčanov vrženih ven iz UN pogajanj za podnebne spremembe v Durbanu, Južni Afriki. Matthew, Sonia, Brigette, Meghan, James in Karen so pojasnili, zakaj: „Ko je kanadski okoljski minister predal svoje sporočilo na plenarnem zasedanju zbranih držav, smo stali v tišini in jim obrnili hrbet. Nosili smo majice z napisom „Ljudje pred onesnaževalci“ in „Obrnite hrbet Kanadi“. Uslužbenec varnostne službe UN nas je pospremil ven, nam potrgal značke in nas vrgel ven iz stavbe. Ena oseba se lahko upre. Šest oseb se lahko upre, Toda, ko se nas bo uprlo na stotine, tisoče, ko se nas bo na milijone uprlo našim vladam in zahtevalo alternativo obstoječi poti, takrat bo varen dom za nas postal spet možen. Feliks (14) in Carolin (13) sta potovala vso pot od Nemčije do Durbana, toda mladoletnim iz civilne družbe, kot je bilo možno leta 2011, ni bilo več dovoljeno udeležiti se COP 17 zaključnih pogajanj na najvišjem nivoju, kljub temu, da so Feliks in prijatelji dobili dovoljenje za vstop leto prej v Cancunu. Kako naj otroci še zaupamo odraslim?

Šest mladih 115 Kanadčanov je obrnilo hrbet kanadski vladi med COP 17 v Durbanu, Južna Afrika

Da ne bodo več in spet prelamljali svojih obljub v prihodnosti? Da ne bo nobena državna vlada več sledila kanadskemu zgledu in odstopila od zavezujočih pogodb v prihodnosti? V našem globalnem odboru smo se odločili, da se bomo med naslednjimi COPi, s pričetkom v Qatarju leta 2012, osredotočali na organiziranje demonstracij pred vrati parlamenta, embasad in vlade v naših glavnih mestih, kot smo naredili že v Berlinu med COP 15. Demonstrirali bomo za nove globalno zavezujoče pogodbe, ki morajo biti zastavljene pred 2020 in se borili za klimatsko pravičnost. Brez klimatske pravičnosti, bo naša prihodnost postajala z vsakim dnem bolj in bolj mračna.

CBD: Biološka diverziteta Vsake dve leti se predstavniki vlad sestanejo in se pogovarjajo o biološki diverziteti, saj vsakodnevno izumira 180 živalskih in rastlinskih vrst. Izumrtje pomeni za vedno. Oktobra 2010 se je odvijalo 10. srečanje na Japonskem, v Nagoyi, COP 10. Konferenca je bila uspešna in se je zaključila z Nagoyskim protokolom. Na enajsto srečanje, COP 11, vabijo Indijci. V Avditoriju na UN General Assembly je nas šest predstavilo naš 3-Točkovni plan za reševanje naše prihodnosti, februarja 2011.

UNFF: Forum za gozdove Ko so se zbrali predstavniki vlad na otvoritvi Mednarodnega leta gozdov, februarja 2011 v New Yorku na UN General Assembly, smo imeli priložnost predstaviti jim našo 3-Točkovno strategijo in ideje. Video in besedilo govora lahko najdete na naši spletni strani. Poimenovali smo naš govor: “O gozdovih, opicah in komarčkih.”

116

Feliks se je osredotočil na eksperiment opice z banano in je apeliral na ostale otroke sveta, da tisoč komarčkov lahko pripravi nosoroga do tega, da spremeni svojo smer.

UNCCD: Konvencija za boj proti dezertifikaciji Ta del UN se osredotoča na sušne kopne površine. 41% Zemlje je pokritih s kopnim in preko 2

milijardi ljudi tam prebiva. UNCCD podpira pogozdovalne projekte na sušnih kopnih površinah. Mi, otroci, sodelujemo z UNCCD pri sajenju dreves na njih.

Parlamenti Šok zaradi nekaterih reakcij vladnih predsedništev nas je izzval k razmišljanju o alternativnih možnostih: zbrali smo se skupaj in razmišljali o tem, kako lahko nadaljujemo. Ker predsedniki vlad niso pokazali zanimanja za naše predloge, moramo sami poskrbeti za to, da se bodo sprejemali zakoni, ki so pomembni za našo prihodnost. Zakoni se sprejemajo v večini držav s strani parlamentov. To so predvsem demokratično izvoljeni predstavniki ljudi, ki posredujejo zakone. Najlažji način bi bil, če bi se parlamenti odločili, da naj vsak državljan njihove države posadi 150 dreves v naslednjih desetih letih. Miren, enostaven zakon.

Otroci so predstavili svoj pogled na svet na COP 10, konferenci za biološko diverziteto v Nagoyi na Japonskem

Tako bi se lahko odločili tudi lokalni sveti in mestni svet. Če ima država že toliko dreves, da jih nima več kam posaditi znotraj države, potem bi njeni državljani lahko sadili v južnih državah. Veliko skupnosti ima pobratena mesta, veliko šol ima pobratene šole, veliko podjetij ima podružnice v drugih državah, uporablja se internet in bogatejši in revnejši bi morali delati skupaj in ugotoviti, kako lahko pomagajo drug drugemu. Revnejše države na Jugu imajo nekaj zelo posebnega, namreč trope, v katerih drevesa rastejo dvakrat hitreje kot npr. v Evropi in zatorej vežejo nase več CO2.

Otroci imajo govor na kongresu v Quintana Rooju v Mehiki.

Imeli smo dolge diskusije o vprašanju bogatih držav, ali naj posadijo petkrat več dreves, kot jih nameravajo posaditi revnejše države. Vendar smo se končno odločili, da bi državljani sveta morali to uskladiti med seboj. Zato imamo internet. Sajenje dreves je nekaj, kar lahko naredi vsak, reven ali bogat. To smo se naučili od Wangari Maathai. In veliko bolje bi bilo, če bi bili vsi ljudje na svetu enakopravni, samo državljani sveta. Parlament of Federal State, Quintana Roo v Mehiki je bil prvi Parlament, ki je povabil nas, otroke. To je bila velika čast, saj prej ni bilo nobenemu ne-članu kongresa dovoljeno govoriti pred kongresom. In potem za nameček še otrok! Izkoristili smo to priložnost, 22. aprila 2011, in prvič predložili naš predlog zakona o tem, da bi moral vsak državljan posadili 150 dreves. Quintana Roo se nahaja direktno na obali in vsak meter dvigajoče se morske gladine pomeni, da bo veliko ljudi izgubilo svoje domove.

117

3-Točkovni plan za države, regije in skupnosti Nima vsak Klimatski Ambasador priložnosti, da stopi v stik s svojo nacionalno vlado, toda vsak Ambasador za klimatsko pravičnost lahko kotaktira svojega župana, svojega predstavnika v državni politiki ali direktorje podjetij v svoji skupnosti za implementacijo 3-Točkovnega plana na lokalni, regionalni ali korporativni ravni. Primer dobre prakse je otok Gran Canaria. Skupaj s predsednikom Gran Canarie, smo razvili 3 korake, s katerimi bo Gran Canaria postala najbolj okolju prijazen otok do leta 2020. 1.

Do leta 2020 ne bo več vsa energija na otoku proizvedena s fosilnimi gorivi,

Po letu 2020 oblasti ne bodo registrirale nobenega avtomobila na fosilna

temveč s sončno in vetrno energijo. goriva več, temveč bodo dovoljevale samo prevozna sredstva na električni pogon. 3.

Kot je od vsakega globalnega državljana zaželjeno, da posadi 150 dreves, bodo prebivalci Gran Canarie odgovorni za sajenje dodatnih 120 milijonov. 10 milijonov jih bo na samem otoku in 110 milijonov v najbližjih afriških državah.

Glede na to, da več milijonov turistov obišče Gran Canario vsako leto, jim bodo tovrstne finance pomagale postati najbolj okolju prijazen otok na svetu. Ko smo imeli prvo Akademijo v Lichtensteinu maja 2011, smo takoj predlagali parlamentu Lichtensteina, da bi moral dvigniti davke samo za nekaj tisočink ali celo za samo 0.1 tisočinke. Ta denar bi se zbiral v fond za prihodnost otrok. S tem

118

denarjem smo mi, otroci, lahko navdušili ostale otroke, da bi sadili drevesa z nami. Lichtenstein – s tem smo zaključili naš predlog – bo še vedno nekonkurenčno poceni, kljub dvigu davka. Ker je še vedno na nas, da rešimo vse probleme sami, katerih odrasli ne bodo, bi nam lahko vsaj priskrbeli denar.

Prispevek za prihodnost iz privatnega sektorja Razmišljali smo tudi o tem, kako bi nam podjetja lahko pomagala. Veliko podjetij nas že podpira, toda mi bi radi šli korak naprej. Upamo, da bo stopila skupaj v pomoč celotna industrija. Glede na našo prihodnost, podjetja ne bi smela gledati drug na drugega kot na tekmovalnega nasprotnika, temveč bi morali vsi sode-

lovati v kampaniji. Takoj smo vedeli, h kateri industriji bi radi najprej pristopili. Seveda je to, kar imajo otroci najraje: čokoladna industrija in industrija sladkarij.

Fotografije kampanije iz www. future-fee.org

Maja 2011 se je pojavila priložnost, ko je Švicarsko podjetje Buhler, vodilno na svetovnem trgu v tehnoloških strojih za proizvodnjo kakava, povabilo svoje stranke iz vsega sveta in povabilo tudi Feliksa kot govornika. Skupaj so Feliks in uprava Buhlerja predlagali, da bi vsak proizvajalec čokolade investiral samo en evro od vsake prodane tone čokolade, v fond prihodnosti za otroke. To bi znašalo samo 0,01 % (tisočinka) njihovega skupnega letnega prihodka. Za zasebni sektor, je to malenkost, toda velika priložnost za otroke in sajenje dreves, da bi s tem lahko vzpodbujali še ostale otroke k promoviranju večje sonaravnosti. Komunikacijska agencija Leagas Delaney – ki je že prišla na idejo za našo kampanijo “Stop talking. Start planting.” – je oblikovala kampanijo za celotno čokoladno industrijo. “Rjava je nova zelena.” Buhler je proizvedel 20.000 čokoladnih kovancev, imenovanih kovanci prihodnosti in Feliks je nemudoma predstavil pobudo še podjetjem maja 2011 v Duesseldorfu. Niti en sam samcat predstavnik podjetja se ni odzval, kar je Feliksa povsem šokiralo in onesrečilo. Toda, ni obupal in januarja 2012 so se na srečanju the Sweet Global Network New Year’s Reception povabilu odzvali direktorji in lastniki prvih dvanajstih podjetij: Bahlsen, Becks Cocoa, Brandt, Buhler, Chocolats Halba, Chocri, Trolli, Heilemann, Pit Hoffmann, Sweet-tec, S R Vertrieb in Zotter. Več podatkov o kampaniji si lahko pogledate na www.future-fee.org in poiščete posodobljen seznam vseh podjetij, ki so se zavzela za Prispevek-za-prihodnost. Upamo, da se mu bo priključilo še veliko podjetij iz različnih sektorjev. Prispevek-za-prihodnost se zbira s strani Plant-for-the-Planet Fundacije in bo investiran samo v organizacijo akademij po vsem svetu in v sajenje dreves v državah v Južni hemisferi. V sodelovanju s privatnim sektorjem, smo organizirali Akademije, kjer otroci zaposlenih lahko sodelujejo, skupaj z ostalimi otroci iz mesta.

Čokolada sprememb – Naš prvi Plant-for-the-Planet izdelek Med pripravljanjem predloga za naš Prispevek-za-prihodnost v čokoladnem sektorju smo se veliko naučili o čokoladi. Proizvodnja 100g čokolade proizvede 300g CO2. Ravno tako smo se naučili, da mora večina od 2 milijonov otrok pridelovalcev kakava delati na kakavovih poljih, namesto hoditi v šolo. Kot mi v

Zbirali bo mo prostovolj ni Prispevekza-prihodnos t iz vsakega gospodarsk ega sektorja . In začeli smo z našo najljubšo: čokoladno industrijo in industrijo sladkarij!

119

bogatejših državah plačujemo zelo nizko ceno za kakavova zrna, pridelovalci potrebujejo poceni otroško delovno silo in si ne morejo privoščiti zaposlovanja odraslih pridelovalcev. Med srečanjem Global Boarda smo prišli na idejo, da bi izdelovali sami svojo čokolado, ki bi bila pravična do otrok in CO2 nevtralna. Pridelovalci bi morali Takole pa izgleda naša nova čokolada

zaslužiti dovolj denarja, da bi lahko poslali svoje otroke v šole (kot bi bila pravična trgovina), mi pa bi skompenzirali emisije CO2 s pogozdovanjem, sajenjem dreves. Če pridelovalci že sadijo dragoceni les, ga lahko kasneje prodajo v lesnopredelovalno industrijo, skompenzirajo za CO2 emisije še za dolgo časa in povečajo družinski prihodek. Našli smo odličnega proizvajalca švicarske čokolade, Chocolats Halba, in strokovnjaka za posaditev dragocenega gozda pri pridelovalcih kakava, Pur Projet. Našo čokolado smo poimenovali „Čokolada sprememb“ in prepričali prve trgovce za prodajo naših izdelkov. Del maloprodajne cene vsake čokoladne tablice je namenjeno Plant-for-the-Planer Fundaciji za vzpodbujanje več otrok k sajenju dodatnih novih dreves. Zelo smo ponosni na naš prvi Plant-for-the-Planet izdelek. Proizvajamo čokoladne tablice tako, kot bi otroci proizvajali vsak izdelek na svetu: pravično in podnebju prijazno. Reševanje sveta še nikoli ni imelo tako dobrega okusa.

„Svet je v rokah otrok.“ Herbert Groenemeyer, Nemški pevec

120

Naša prva globalna politična stranka Reakcijo vladnih voditeljev kot njihovo prevladujočo ne-reakcijo, vrednotimo kot zelo jasen in enostaven signal. Razumeli smo. Sami moramo vzeti prihodnost v svoje roke, moramo stopiti v akcijo sami in ne smemo biti odvisni od odraslih. Na naših zgodnejših sestankih smo večkrat imeli idejo, da bi sami ustanovili svojo politično stranko. Ta ideja je postala zelo aktualna takoj po šoku: Prvič bi lahko imeli mednarodno zabavo v vsaki državi sveta. Naš “3-Točkovni plan za reševanje naše prihodnosti” bi bil osnova za to prvo svetovno saditveno zabavo kot program naše zabave. Starejši od nas, stari 14 +, so delali na tem projektu “globalne zabave” od našega zadnjega srečanja leta 2011. Takoj ko bomo dovolj stari, bomo imeli svojo “Zabavo državljanov sveta.”

Naša demokratična struktura V naši iniciativi in v naši fundaciji smo mi, otroci, že glavni! Cilj naše šolske otroške iniciative je ta, da so otroci navdušili en milijon drugih otrok, da postanejo Ambasadorji za klimatsko pravičnost do leta 2020. Do 2020 bi tudi radi posadili 1000 milijard dreves po celem svetu. Seveda ne vseh sami, vendar s pomočjo odraslih. Zavedamo se, da bo prvi milijon v vsaki državi najtežji. Takoj, ko bomo opravili s prvim milijonom v vsaki državi, bo gradnja mednarodne mreže otrok in odraslih veliko lažja in hitrejša. Nadaljnja podvojitev, da bi dosegli štiri milijone, bi bila tako hitrejša in tako naprej. Na začetku, je bil Feliks sam s svojo idejo. Danes je tukaj več kot 4000 ostalih otrok, ki imajo govore v več kot dvanajstini držav in organizirajo saditvene zabave, tako kot jih on. In takoj, ko bo obstajal en milijon Ambadasorjev za klimatsko pravičnost, ki bodo imeli govore v vseh 200 državah in organiziralo saditvene zabave, potem bo to nenadoma še tisočkrat hitreje. In najkasneje do 2020 bodo vsi veljaki in vplivni ljudje že morali slišali o nas. V naši iniciativi vsakdo – ne glede na narodnost in starost – lahko postane član, kar pomeni tako odrasli kot tudi malčki. Toda mi, otroci, v starosti 8 do 14 let, lahko volimo. V naši iniciativi mi, otroci, lahko razumemo sami sebe kot eno svetovno družino, kot državljani sveta. Medtem, ko so odrasli že diskutirali dlje, kot smo mi na svetu, kdo naj naredi prvi korak v reševanju podnebne krize, smo mi, otroci, to naredili skupaj.

Zakaj ne ustanovite svojega Plant-for-the-Planet Kluba! Naša demokratična struktura z več tisoč Plant-for-the-Planet klubi, razširjena po vsem svetu, bo okrepila našo mednarodno mrežo in celo povečala naš vpliv.

121 Naši Plant-for-the-Planet klubi pomenijo, da so naše lokalne iniciative najpomembnejše aktivne enote Plant-for-the-Planet. Odločili so se sami in sami so prevzeli odgovornost. So tudi tisti, od katerih prihaja vsa moč, ko izvolijo vsako leto naš svetovni menedžment odbor, imenovan Global Board, enkrat letno. Otroci Global Boarda so izvoljeni kot predstaviki za naslednje Plant-for-the-Planet regije: Kitajska, Evropa, Indija, Latinska Amerika in Karibi, Severna Afrika in Zahodna Azija, Severna Amerika in Oceanija, Podsaharska Afrika, preostala Azija in glede na svetovno populacijo: dva iz Kitajske, en iz Evrope, dva iz Indije, en iz Latinske Amerike in Karibov, en iz Severne Afrike in Zahodne Azije, en iz Severne Amerike in Oceanije, dva iz Podsaharske Afrike in dva iz preostale Azije. Dve regiji z najvišjim številom članov pošljeta dva dodatna kandidata. Skupaj imamo 14 članov v Global Boardu.

Mi, otroci iz vsega sveta, smo izvolili naš prvi Global Board 2011/2012, 27. marca 2011 in drugi Global Board 2012/2013, aprila 2012. Za sedaj nas večina otrok prihaja iz Nemčije, ker se je iniciativa tukaj tudi začela in bili smo aktivni že več kot štiri leta. Toda v celoti gledano, prihajamo iz osmih različnih držav iz vseh delov sveta. S podpiranjem lokalnih Plant-for-the-Planet klubov pri svojem delu smo mi, otroci iz Global Boarda, nadzorovali svetovne aktivnosti otroške iniciative. Mi, otroci, iz Global Boarda, smo sprejeli odločitev o splošni strategiji in podatkih organizacije in pripravili glavne letne aktivnosti. Predstavljamo mnenje svetovne organizacije in se pogovarjamo z mediji in javnostjo v imenu vseh članov in klubov. Vedno ga marca izvolimo in do 1. julija predajo člani prejšnjega Global Boarda kontrolo nad iniciativo naslednjemu Global Boardu in tako naprej na naslednjo generacijo Plant-for-the-Planet otrok. Ponovna izvolitev je možna. Naš Global Board je sestavljen iz 14 otrok in enega odraslega, ki je obvezno prisoten pri določenih nalogah, kot so finance in pravne zadeve, ki zahtevajo nekoga dopolnjene starosti. Samo ta en odrasel je tudi postavljen s strani odraslih in ne spada v ustanovitveni odbor fundacije Plant-for-the-Planet Fundation. Nas 21 avtorjev te knjige je skupaj ustanovilo fundacijo Plant-for-the-Planet, 31. januarja 2010 med tretjim letnim srečanjem iniciative. Tistega 31. januarja nas je Feliks povabil k sebi domov v majhno vasico Pähl. Tam smo začeli pisati to knjigo in ustanovili fundacijo.

122 S Plant-for-the-Planet fundacijo smo podprli Plant-for-the-Planet klube z organizacijo in financiranjem njihovih aktivnosti. Plant-for-the-Planet fundacija sprejema sporazume z nacionalnimi in globalnimi partnerji iz ekonomije in Global Board, otroške iniciative Plant-for-the-Planet 2011/2012 od leve proti desni: Maiken, Gaborone, Bocvana; Anting, Canton, Kitajska; Nour, Bekka Valley, Libanon; Jule, Hamburg, Nemčija; Karoline, Berlin, Nemčija; Rufat, Baku, Azerbajdžan; Yugratna, Aligani Lucknow, Indija (Svetovni podpredsednik); Felix, Paehl, Nemčija (Svetovni predsednik); Viacheslav, Polyarnye Zori, Rusija; Caroline, Waldkirch, Nemčija; Clara Madeleine; Augsburg, Nemčija; Carolina, Cancun, Mehika; Alberto, Playa del Carmen, Mehika; Antonia, Cologne, Nemčija

institucij.

Youth Board Med letnim srečanjem naše iniciative 27. Marca 2011 v Youth Hostelu Possenhofen pri jezeru Starnberg Lake smo bili otroci tja povezani z video konferenco. Na tem srečanju smo se starejši otroci, kar pomeni, vsi ki so že nad 14 let ali starejši, odločili, da bomo ustanovili svoj mladinski odbor. Zbrali smo konstitutivni mladinski odbor, Youth Board. Mi smo Alec (Ventura, ZDA), Caterina (Vincenza, Italija), Clara (New Brunswick, Kanada), Franziska (Paehl, Nemčija), Hanna (Berlin, Nemčija), Jessica (Bekka Valley, Libanon), Jule (Axstedt, Nemčija), Laxman (Odisha, Indija), Lea (Moehrendorf, Nemčija), Lione (Appeln, Nemčija), Luisa (Sao Goncalo, Brazilija), Martha (Berlin, Nemčija), Merle (Lundestedt, Nemčija), Paulina (Cancun, Mehika), Szesima (Berlin, Nemčija). Naši prvi problem so bili priprava volitev v Youth Board marca 2011 in razmišljanje o tem, kako bi lahko mi, mladi, razširili idejo Plant-for-the-Planet po vsem svetu. Nekaj pa smo implementirali takoj. Lahko bi rekli, da smo se odločili, da ne bomo začenjali nekaj popolnoma novega po svoje, temveč najprej ugotovili, ali se lahko povežemo skupaj z ostalimi mladimi iz drugih delov sveta, ki že imajo kul ideje. Raje širili eno idejo, ki je že podprta s strani veliko drugih, kot produciranje novih idej, ki bi lahko imele samo nekaj podpornikov.

I matter – mi smo pomembni Alec Loorz (16) iz Kalifornije je tudi član v našem Youth Boardu in nas je povabil, da se pridružimo njegovemu

123

“Jaz-štejem” pohodu 8. maja. Jaz štejem, pomeni, “Jaz sem pomemben”. Menimo, da je to super ideja. Spontano so se pridružili Plant-for-the-Planet klubi v štirih mestih, namreč Augsburgu, Dresdenu in Cologne. Bilo je zelo zabavno. Policija je za nas zaprla ceste in preusmerila promet. In mi smo držali kartonska drevesa, natisnjena na plakate, ki smo jih naredili sami, na začetku in na koncu pa smo imeli zbor. Zvečer smo bili vsi popolnoma brez glasu, ker smo se med pohodom tudi veliko drli. Demonstrirati je čisto enostavno. Potrebujete samo enega odraslega, ki jih prijavi oblastem. V demokratičnih državah sveta, kjer je uzakonjena svoboda govora, se lahko vsak prijavi na demonstracije.

Vsakič smo zavpili naglas: “Odrasli vedno pravite, da smo otroci prihodnost. Toda ko ne bo več prihodnosti, kaj bo ostalo za nas, otroke?”

Demonstracije izvirajo iz latinske besede demonstrare=pokazati. Mi smo javno pokazali, da je prihodnost pomembna za nas. Alec je poleg Jaz-štejem imel še veliko drugih kul idej. S svojimi prijatelji je našel več odvetnikov v ZDA, ki so hoteli tožiti odrasle, da uničujejo našo prihodnost. Alec nas je informiral o tem, kako se pravni sistem v ZDA razlikuje od pravnega sistema v Nemčiji. V ZDA odvetnik dobi honorar samo, če zmaga, pogosto pa se poveča na 30%. Če nekdo izgubi, potem ne stane nič. Zato je v ZDA lažje pripraviti takšno akcijo. Če ste zainteresirani: www.imattermarch.org

Naša pisarna Seveda mi, otroci, potrebujemo tudi tajnico, kar pomeni asistenta, ki vse skupaj organizira in ti potrebujejo pisarno. Prvi meseci po Feliksovem govoru in po njegovem prvem drevesu so on in njegovi prijatelji še vedno lahko sami odgovarjali na e-pošto. Gregor Hintler in Sascha Suaheli, srednješolska maturanta iz Tutziga sta postavila spletno stran. Potem se je vse samo še povečevalo. Feliks je imel idejo in predlagal svojim staršem naslednje: “Če mi, otroci, zberemo denar, potem bi dejansko lahko en asistent delal pri nas doma čez dan.” Starši so se strinjali in Feliks in njegovi prijatelji so napisali 40 pisem, naslovljenih na podjetja. Podjetje Toyota je bilo prvo, ki se je odzvalo in dalo denar. V decembru 2007, je bil zaposlen prvi asistent. Leta 2008, sta sledila že drugi in tretji. Starši so izpraznili drugo, tretjo in poleti 2011 še četrto sobo, ko je tam že delalo kar dvanajst asistentov v hiši Feliksovih

124

Pisarna v hiški na drevesu, 1. julij 2011

staršev v Paehlu. V garaži, ni bilo nobenih avtomobilov, koles ali kosilnic, stali so na terasi, v garaži pa so starši postavili police in na njih hranili vse super knjige, ki jih bodo dobili Ambasadorji za klimatsko pravičnost med Akademijami. Ravno preden bi se hiša in garaža razpočili po šivih, se je s tem dejstvom seznanil lastnik verige supermarketov Tengelmann, family Haub, in dal otroški iniciativi nov dom jeseni 2011 v Tutzingu z več kot 200 kvadratnimi metri veliko pisarno in 70 kvadratnimi metri skladiščnega prostora neposredno ob železniški postaji s pogledom na jezero Starnberg Lake. Kot simbol našega novega doma smo na otvoritveni zabavi pričeli graditi hiško na drevesu na obrežju jezera Starngerg Lake. To bo najinteligentnejša drevesna hiška na svetu. Naša hiška bo povezana z veliko drugimi drevesi po svetu in si bo izmenjevala zadnje novice. Hiška na drevesu je postala nekaj takega kot simbol tega, da smo otroci sveta povezani med seboj skozi drevesa.

Hvala vsem odraslim, ki nas jemljete resno Veseli smo, da nas je toliko odraslih povabilo kot govorce. To je res zelo zabavno, kadar lahko povemo starejšim ljudem, kako mi, otroci, vidimo prihodnost, kaj občutimo pri tem, ko preberemo časopis in kako otroci razmišljamo in čutimo, ko spet propade nasledji Climate Summit. Če nas povabite kot govorce, radi pridemo. Vedno to počnemo prostovoljno in vse prejeto plačilo vložimo v naslednjo Akademijo, v kateri spet mi, otroci, navdušimo 80 novih otrok, da se nam pridružijo. Najraje organiziramo Akademijo ravno na isti dan in prostor našega govora. Tako se lahko veliko več otrok nauči, kako saditi drevesa, kako imeti govor in potem oni tudi svoje plačilo vložijo naprej v Akademije itd. Vedno damo odgovor vsakomur, ki nas vpraša, kaj lahko on ali ona naredi: “Povabite 80 otrok v starosti 10 – 12 let iz deset ali dvajset šol v enem dnevu na Akademijo. Ambasador za klimatsko pravičnost, ki je že bil izobražen na prejšnji Akademiji, pride in navduši 80 novih otrok, da se nam pridružijo.” To je najboljše, kar lahko naredite za nas. Z gotovostjo se zahvaljujemo vsem VIPovcem, ki so nam dovolili, da smo jim zaprli usta z rokami, in tako pomagali razširiti našo vizijo po svetu. Hvala tudi vsem ljudem, podjetjem in institucijam, ki so nas finančno podprli, saj smo le z njihovo pomočjo lahko prišli tako daleč in podprli našo otroško fundacijo. Vsi odrasli, ki nas ne ujčkajo, temveč se skupaj z nami borijo za našo prihodnost: Hvala vam! Prav tako smo zelo zadovoljni z vsemi priznanji in nagradami, ki smo jih dobili od odraslih po vsem svetu: Bavarian State Medal za Plant-for-the-Planet, B.A.U.M environmental price, „2010 International Young Eco-Hero Award“ (USA), GWA Social Effie 2010 – zlato za „Stop talking. Start planting.“, 21st Century Superhero (Global Tolerance and UNESCO), Humanity4Water Award in the category Polar Bear, Success for Future Award 2011. Veseli smo vseh poročil v medijih. V prvih štirih letih je več kot 10.000 medijev po vsem svetu poročalo o nas. Pomagajo nam, da nas spozna še več odraslih in otrok.

125

Socialni mediji Potencial Interneta – Sledimo egiptovskemu primeru! “En komarček ne more ničesar proti nosorogu, vendar lahko skupina tisočerih komarjev pripravi nosoroga do tega, da spremeni svojo smer.” Preko Interneta lahko dosežemo na tisoče ljudi in jim sporočimo naše aktivnosti! Na primer: Več kot 800 milijonov ljudi uporablja Facebook. Vsak izmed nas lahko pripomore k širjenju in ohranjanju naše globalne družine! facebook: “Stop talking. Start planting”: facebook.com/plantfortheplanet Twitter: Twitter.com/pftp_int Kaj storiti? •

Postani oboževalec naše Facebook strani “Stop Talking. Start Planting.” in promoviraj stran na svojem zidu. Povabi tudi svoje prijatelje!

•

Objavi fotografije na naš Facebook zid in označi sebe in svoje prijatelje.

•

Posnemi svoj video, naloži ga na YouTube in objavi link na našem Facebook zidu!

•

Pridruži se naši globalni skupnosti na www.plant-for-the-planet.org: Naloži fotografije in poročila o svojih aktivnostih in objavi povezavo na svojem Facebook profilu.

Egiptovska revolucija nam je pokazala, da ima internet moč povezovati ljudi in jim pomagati združiti svoje moči! Uporabimo internet za pridobivanje pozornosti! Če lahko to storijo Egipčani, lahko tudi mi!

126

Skupaj lahko dosežemo ogromno! Internet nam omogoča komunikacijo v skupinah in koordinacijo naših akcij. Veliko t. i. flashmobs se je zgodilo, ker so ljudje imeli kreativne ideje! Ti flashmobsi pritegnejo veliko pozornosti! Samo predstavljajte si tisoč otrok, ki stojijo pred sedeži parlamenta v svojih glavnih mestih med srečanjem na Climate Summit. Ali otroke na srečanju v embasadah, ki so najbolj pomembne za pogajanja o podnebju in sajenje dreves. Veliko dreves. In če sajenje dreves ni mogoče, potem mahanje s papirnatimi drevesi, kot so naredili otroci iz Berlina pred njihovim veleposlaništvom 9. decembra 2009, med potekom Climate Summit v Kopenhagnu.

Doživeti nekaj takega nas opogumlja. Seveda, nam je jasno, da nas tisoč otrok v Nemčiji in naših milijon dreves samih ne more spremeniti sveta. Vendar, lahko k temu opogumimo še veliko otrok okoli sveta in jim pokažemo, da so velike stvari dosegljive. In ne bomo se ustavili. Nadaljevali bomo s sajenjem, dokler ne bosta klimatska pravičnost in naša prihodnost končno rešeni! Skoraj vsaka šola ima partnersko šolo nekje v drugem delu sveta. Razložite jim, kako Plant-for-the-Planet deluje. Povabite jih k sajenju dreves. Drevesa so naši simboli za klimatsko pravičnost. Drevesa so simbol naše prihodnosti. Biti del velike svetovne mreže je postalo veliko lažje zaradi interneta. Vsak lahko sodeluje – ne glede na to, kje na svetu se nahaja. Moramo se boriti za našo prihodnost. Če ne mi, kdo pa? Kdaj pa, če ne sedaj? Z nadaljevanjem skupnega dela preko vseh meja, imamo mi, otroci sveta, resnično možnost za varno in srečno prihodnost!

Franziska je nekoč dejala: “Če se vidimo kot eno veliko svetovno družino, potem lahko premagamo podnebno krizo in krizo revščine.”

Se strinjamo! Alberto, Alec, Alina, Anting, Antonia, Carolin, Carolina, Caterina, Clara, Clara Madeleine, Else, Felix, Franziska, Hanna, Jessica, Jona, Josia, Joy, Jule B., Jule S., Julian, Karoline, Laxman, Lea, Leon, Liam, Lione, Luisa, Maiken, Martha, Max, Melik-Sina, Merle, Mira, Miriam, Moritz, Niklas, Nour, Paulina, Raphael, Rufat, Szesima, Viacheslav, Yugratna.

Ali si z nami?

127

Dodatek

Kontaktne informacije:

Račun za donacije

Plant-for-the-Planet Foundation

Kreuzeckstraße 2

Konto 200 000

82396 Pähl, Nemčija

BLZ 700 20 500

Tel. +49 (0) 88 08 93 45

IBAN DE13 7002 0500 0000 200000

Fax +49 (0) 88 08 93 46

BIC BFSWDE33MUE

www.plant-for-the-planet.org info@plant-for-the-planet.org

Plant-for-the-Planet se smatra za dobrodelno fundacijo s strani fundacije Garmisch-

Posebni E-naslovi:

Partenkirchen Tax Foundation in lahko izdaja

Vprašanja o sodelovanju in organiziranju

neobdavčene račune za donacije.

Akademije za Klimatsko pravičnost: academy@plant-for-the-planet.org Vprašanja o donacijah:

Vedno smo dostopni na naši strani. Raste iz dneva v dan, s pomočjo veliko otrok in mladih ljudi.

donation@plant-for-the-planet.org Za mesečni bilten: newsletter@plant-for-the-planet.org

Avtorstvo fotografij: Razen če ni objavljeno drugače, slikovno gradivo, uporabljeno v tej knjigi, izhaja iz arhivov iniciative učencev Plant-for-the-Planet. Založba je v največji možni meri poskušala določiti vse njihove vire. Avtorstvo katerekoli, ki je bilo po možnosti spregledano, je lahko dodeljeno naknadno. Fotografije kampanije: Andreas Biedermann, Anita Bischoff, Per Eriksson, Annette Koroll, Andreas Müller, Thomas Rosenthal, Bernd Schumacher, Markus Seidel in Jens Umbach. Fotografije akademij: Andreas Biedermann Portreti klimatskih ambasadorjev: Andreas Mueller Ilustracije: Carsten Abelbeck.

128

P. 11, t.r., Riemann; P. 11, b.l., Wanjira Mathai; P. 15, Frankfurter Allgemeine Zeitung, Augsburger Allgemeine und The Korea Herald; P. 18, dpa; P. 19, epubli GmbH (www.epubli.de); P. 20, Fritz Pölking/Okapia; P. 21, epaBildfunk; P. 23, dpa; P. 24, 25, t., Plant-for-the-Planet; P. 25, b. Shane Doyle Photography; P. 30, t., meteomedia; P. 30, b., DigitalVision; P. 33, l., Digital Vision; P. 33, r., dpa; P. 40, Sammlung Gesellschaft fürökologische Forschung/Schweizerisches Alpines Museum Bern; P. 41, l., Jason Branz – Fotolia.com; P. 41, r., Martina Topf – Fotolia.com; P. 46, guentermanaus Fotolia.com; P. 48, Creativ Collection; P. 49, Christine Anrather; P. 56, Photodisc; P. 57, Creativ Collection; P. 60, Margret Rasfeld; P. 71, Mittelschwäbische Nachrichten; P. 85, Plant-for-the-Planet; P. 87, Claus-Peter Lieckfeld und Veronika Straaß; P. 88, Backarts; P. 89 - 95, 99 -102, Plantfor-the-Planet; P. 103, m., Nawal Mdallaly; P. 103, b., Plant-for-the-Planet; P. 105, 107, Leagas Delaney; P. 108, Kids vs. Global Warming; P. 110, Michael Setzpfand; P. 111, Andreas Biedermann; P. 112, Michael Setzpfand; P.113, Plant-for-the-Planet; P. 114, Michael Setzpfand; P. 115, t., Plant-for-the-Planet; P. 115, b., Canadian Youth Delegates, P. 116, Plant-for-the-Planet; P. 117, t., CBD; P. 117, b., Plant-for-the-Planet; P. 119, 120, Leagas Delaney; P. 122, Andreas Müller; P. 123, Plant-for-the-Planet.