Pogrebnina in posmrtnina

Oporoka in pogodbe

dednega prava

Sodelujoča strokovnjakinja: Lidija Šubic, odvetnica

Zakaj je dobro napisati oporoko in kaj je potrebno upoštevati

Pri sestavi oporoke je potrebno paziti na obličnost, kar pomeni, da mora biti oporoka sestavljena v točno določeni obliki. Zato je smiselno, da vam oporoko po vaših željah sestavi odvetnik ali notar, ki vam pojasni tudi pravne posledice oporoke, obveznosti do nujnih dedičev ter razloži, kako se izognete nevarnosti, da oporoka ne bi bila veljavna. Oporoko lahko sestavi tudi sodnik pristojnega zapuščinskega sodišča ob prej ugotovljeni istovetnosti oporočitelja.

V kolikor odnosi v družini to dopuščajo, je o predvideni sestavi oporoke smiselno obvestiti bodoče dediče in jih seznaniti s svojo odločitvijo. S tem jim prihranite nepotrebne spore ob dedovanju. Smiselno je tudi, da si zakonca na skupnem premoženju, drug drugemu naklonita služnost užitka. To pomeni, da bo tisti zakonec, ki bo dlje živel, lahko do smrti nemoteno uporabljal skupno premoženje.

Priporočljivo je, da oporočitelj oporoko preda v hrambo na pristojno zapuščinsko sodišče, k notarju in jo vpiše v register oporok. S tem zagotovi, da oporoka ne bo uničena, poneverjena ali založena. Vsako oporoko je mogoče kadarkoli preklicati

Vrste oporok

Zakon o dedovanju določa različne oblike oporoke, ki so odvisne od oporočiteljeve zmožnosti sestaviti in podpisati oporoko in od želje oporočitelja po tajnosti oporoke. 1. Lastnoročna oporoka – napisana na roko, datirana in podpisana s strani zapustnika (najbolj pogosta). 2. Pisna oporoka pred dvema pričama – zapustnik v navzočnosti dveh prič izrazi poslednjo voljo, se podpiše in istočasno tudi obe priči. 3. Oporoka sestavljena pred notarjem – zapustnik skupaj z notarjem pripravi oporoko in jo podpiše. 4. Sodna oporoka - sodnik sestavi oporoko, ki mu jo zapustnik pove ustno, sodnik mora prej ugotoviti oporočiteljevo istovetnost. 5. Oporoka sestavljena v tujini - državljanu RS jo lahko v tujini po določbah, ki veljajo za sestavljanje sodne oporoke, sestavi konzularni predstavnik ali diplomatski predstavnik Republike Slovenije, ki opravlja konzularne zadeve.

6. Oporoka sestavljena med izrednim ali vojnim

stanjem - med izrednim ali vojnim stanjem lahko vojaški osebi sestavi oporoko po določbah, ki veljajo za sestavljanje sodne oporoke, poveljnik čete, njej enake ali višje enote ali kdo drug v prisotnosti takšnega poveljnika. Oporoka preneha veljati po preteku šestdesetih dni po koncu izrednega ali vojnega stanja, če je oporočitelju vojaška služba prenehala prej ali pozneje, pa po preteku tridesetih dni po prenehanju vojaške službe. 7. Ustna oporoka - sklenjena je pred pričama v primeru izrednih razmer (trajna bolezen in druge izredne razmere objektivnih in subjektivnih okoliščin). Veljati preneha 30 dni od prenehanja izrednih razmer.

Neveljavnost oporoke

Oporoka je neveljavna, če niso upoštevane vse obličnosti za napravo veljavne oporoke ali pa je ugotovljeno, da je bila oporoka s strani oporočitelja napisana pod vplivom grožnje, strahu, pod prisilo. Oporoka je neveljavna tudi, kadar se oporočitelj ni zavedal posledic svojih dejanj, morebiti zaradi vpliva zdravil, drugih substanc ali bolezenskih stanj in če je bil oporočitelj v zmoti glede dejstev povezanih z razpolaganjem.

Nujni delež

Nujni delež je delež zapuščine, ki ga lahko po zakonu zahtevajo določene osebe, v primeru oporočnega dedovanja.

Darilna pogodba

V primeru darilne pogodbe nujnega dediča, lahko ostali nujni dediči zahtevajo, da se dediču darilo všteje v zapuščinski delež. V primeru, da preostalo premoženje ne bi zadoščalo za nujne deleže nujnih