Skozi žalovanje s pomočjo zdravilnih zelišč

Emocionalna in socialna osamljenost

po samomoru bližnjega

Sodelujoča strokovnjakinja: dr. Vita Poštuvan, univ. dipl. psih., namestnica vodje Slovenskega centra za raziskovanje samomora

Razumeti in sprejeti samomor bližnjega

Enostavnega odgovora, kako razumeti in sprejeti samomor bližnjega ni. Smrt, še posebej pa nepričakovana smrt kot je samomor, pretrese vaš vsakdanjik. Izpraševanje o tem, zakaj je oseba umrla, ali bi to lahko preprečili in kako bi lahko prepoznali znake ogroženosti, je normalen del žalovanja oz. doživljanja po samomoru. Navadno traja nekaj mesecev, ko žalujoči premlevajo takšne misli. Poleg tega se v tem času soočajo s kompleksno kombinacijo različnih čustev, npr. žalosti, krivde, jeze, osamljenosti, tudi sramu. Pogosto čutijo, da jih nihče ne razume, četudi jim je ponujena podpora.

V procesu žalovanja je pomembno, da žalujoči najdejo načine izražanja svojih čustev. Nekateri morajo vedno znova in znova o dogodku govoriti z drugimi, drugi se morda umaknejo v delo, aktivnosti. Teorija dvojnega procesa pravi, da se na eni strani v žalovanju ukvarjajo žalujoči s smrtjo in z njo povezanimi dogodki na eni, in na drugi strani s stvarmi, kjer se angažirajo za življenje. Pogosto traja kar nekaj časa, da se žalujoči ponovno in na novo začnejo vključevati v polno življenje kot je bilo pred takim dogodkom.

Soočanje z vprašanji in različnimi mislimi v obdobju žalovanja

Samomorilne misli so sicer pri žalujočih lahko bolj pogoste, vendar niso običajen del žalovanja. Treba jih je vzeti zelo resno in če opazimo pri nekom željo po smrti, je najbolje, da to z iskreno željo po pomoči naslovimo. Nikogar ne bomo napeljali na razmišljanje o smrti, če o tem vprašamo, ni pa pred tem razmišljal o tem. Podrobneje o tem, kako nasloviti stisko pri drugem, si lahko ogledate na spletni strani Zivziv.si.

Če pri sebi prepoznamo, da razmišljamo o smrti, da nimamo več volje za življenje, si bomo pomagali s tem, da to stisko podelimo z nekom. Kadar smo tako obupani, je stisko težko komurkoli zaupati. Imamo občutek, da je že prepozno, da je zaman iskati pomoč. Pa vendar ni tako. Vsaka smrt ima močan vpliv na okolico in druge ljudi in pogosto nam lahko pomaga, če stkemo vezi z drugimi ljudmi.

Občutka, da nismo osamljeni, temveč da smo z drugimi povezani in jim nismo v breme, sta pomembna varovalna dejavnika. Nekateri včasih vseeno ne zmorejo spregovoriti o svojih stiskah. Dobrodošlo je, da v takšnih trenutkih vseeno najdejo načine, kako izraziti čustva ali se od njih vsaj oddaljiti. Lahko začnejo tudi s kakšno prijetno ali nevtralno aktivnostjo, ki povrne ritem in morda tudi osmisli situacijo.

Neomajna podpora okolice

V socialnem smislu je pri samomoru posebnost ta, da imajo žalujoči pogosto občutek, da jih okolica drugače dojema, kot pri ostalih vzrokih smrti. Včasih to drži, spet v drugih okoliščinah pa so žalujoči po samomoru tudi bolj pozorni na takšne dogodke in zaradi stigme in tudi samo-stigmatiziranja težko prepoznajo podporo okolice.

V čustvenem smislu je za žalujoče po samomoru najpomembneje najti načine, kjer bodo lahko delili svoje občutke in kjer bodo imeli občutek, da jih drugi razumejo. To je najlažje v skupinah za žalujoče. Več informacij je na voljo na https://zivziv.si/razdelek/ po-samomoru/.

Kako se pogovoriti z osebo v stiski

Kaj če sami opazite, da je oseba v stiski? Kako pristopiti in se pogovoriti, ji pomagati? Ni bistveno, da spodnje napotke upoštevate v zapisanem vrstnem redu, važno je, da z osebo v stiski zgradite topel in iskren odnos.

5 korakov za pogovor o najtežjih življenjskih vprašanjih:

1. korak: priprava

Če zaznamo, da se z osebo nekaj dogaja, načrtujemo poglobljen pogovor tako, da najdemo čas, prostor in priložnost, kjer nas ne motijo.

Premislimo besede, ki jih bomo uporabili, reflektiramo, kako bi se lahko počutili in kako bi lahko reagirali. Pripravimo si ideje za pomoč.

2. korak: vprašati

Če zaznamo, da je z osebo nekaj resno narobe, preverimo samomorilno ogroženost tako, da vprašamo po tem. Vprašanja o tem so lahko bolj ali manj direktivna, vendar naj bodo usmerjena v sedanjo situacijo in dovolj konkretna, da lahko ocenite samomorilno ogroženost. Rečete lahko: »Ali razmišljaš o samomoru?« ali »A je tako hudo, da bi si kaj naredil?«. Če oseba o tem ne razmišlja, vas ne rabi skrbeti, da bi jo s takšnimi vprašanji napeljali k temu.

3. korak: pogovarjanje

Odprt in sočuten pogovor o stiskah ljudi navadno razbremeni, še posebej, če ob tem začutijo povezanost z drugo osebo in nimajo občutka, da bi drugim bili v breme. Ko se pogovarjamo o tem, zakaj razmišljajo o samomoru, najprej preverjamo razloge, zakaj bi radi umrli in nato še razloge (četudi minimalne), zakaj so še pripravljeni vztrajati pri življenju. S pogovorom in razvijajočim se odnosom skušamo osebo pripraviti, da samomora ne vidi več kot edine rešitve za situacijo.

4. korak: odnos zaupanja

Oseba s pogovorom morda preseže svoj tunelski vid in zmore spet začutiti željo po življenju. Za odnos zaupanja je pomembno, da nam obljubi, da si v času, ko nas eventuelno ne bo ob njej, ne bo ničesar naredila. Vendar take obljube vzpostavljamo samo za kratke časovne okvirje.

Predvsem moramo poskrbeti, da z osebo vseeno ostanemo v stiku oz. da ima ob sebi druge ljudi.

Če oseba ne zmore poskrbeti zase, je vredno poklicati organizirane sisteme pomoči in podpore (centri svetovanja in društva).

5. korak: napotitev in krog podpore

Z osebo v stiski razmišljamo, kdo bi ji še lahko stal ob strani v času stiske. Poskušamo razširiti krog podpore, hkrati pa poskušamo urediti tudi napotitev po strokovno pomoč.

Po pomoč se lahko obrnete na:

• Društvo Metulj, center za pomoč otrokom, mladostnikom in odraslim v stiski, 041 334 636,

Drustvo-metulj.si. • Slovensko društvo Hospic, Hospic.si, Ljubljana 041 365 783, 041 365 848, 051 419 558, Maribor: 051 426 578, 051 658 854, Celje: 051 415 446, 051 418 446, Velenje: 051 415 447, Gorenjska: 031 614 925,

MS: 051 456 470, Koroška: 051 441 638, Dolenjska,

Posavje in Bela Krajina: 051 454 845, Slovenska

Istra: 051 618 261, Primorsko-notranjska: 051 618 261, S Primorska: 051 618 261, Zg. Savinjska dolina: 051 4136 633.

• Ozara Slovenija, nacionalno združenje za

kakovost življenja (deluje v 27. krajih po

Sloveniji), Ljubljanska 9, 2000 Maribor, www.ozara.org, info@ozara.org, 02 330 04 44. • Živ?Živ!, spletna postaja Slovenskega centra za raziskovanje samomora, Zivziv.si. • Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (24h/dan), 116 123. • TOM – telefon za otroke in mladostnike (vsak dan med 12. in 20. uro), 116 111. • Klic v duševni stiski (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj), 01 520 99 00. • Ženska svetovalnica – krizni center (24h/dan), 031 233 211. • Psihološki svetovalnici Posvet v Celju in

Laškem, za naročanje pokličite od ponedeljka do petka med 8. in 15. uro, 031 778 772, svetovalnica@nijz.si. • Psihološka svetovalnica Posvet (Ljubljana, Kranj,

Postojna, Nova Gorica, Murska Sobota, Slovenj

Gradec, Sevnica in Koper), za naročanje pokličite od ponedeljka do petka med 12. in 19. uro, 031 704 707, info@posvet.org.

• Center za izvenbolnišnično psihiatrijo,

UPK Ljubljana, Njegoševa 4, 01 475 06 70.

• Oddelek za psihiatrijo, UKC Maribor,

Ljubljanska ulica 5, 02 321 11 33. • Skupina za žalujoče starše, ŠRCD,

Gosposvetska 1, Ljubljana, 040 508 785 (udeležba je brezplačna).

Skozi žalovanje

s pomočjo zdravilnih zelišč

Sodelujoča strokovnjaka: Križaj Klemen, farm. teh., Sitik d.o.o., Cistercijanska opatija Stična prof. dr. Samo Kreft, mag. farm., Fakulteta za farmacijo, Katedra za farmacevtsko biologijo

V obdobju žalovanja se lahko poslužujete različnih načinov in pristopov, s katerimi ohranjate dobro počutje in pozitivno naravnanost. Prvo vodilo je zdrav življenjski slog, zato se izogibajte naglici, vznemirjanju in nepotrebnim skrbem, telesu ponudite dovolj nočnega počitka. Če kadite, pijete kavo ali alkohol, to skušajte opustiti. V jedilnik vnesite več naravno pridelanih živil rastlinskega izvora.

Zdravilne rastline, ki so lahko v pomoč v procesu žalovanja, so korenina baldrijana, hmeljevi storžki, zel šentjanževke, list poprove mete, in druge. Z

uporabo zelišč se poprej seznanite in z njihovo uporabo ne pretiravajte, saj služijo za preventivo.

Kljub njihovemu morebiti splošno razširjenjem poznavanju pozitivnih učinkov, se prepričajte o snoveh, ki jih vsebujejo, kako lahko vplivajo na vas (v primeru kombinirane uporabe z drugimi zdravili ali prehranskimi dopolnili) in se posvetujte z vašim osebnim zdravnikom.

Baldrijanova korenina ali zdravilna špajka (Valeriana officinali L.) pomaga lajšati motenje spanja in blago živčno napetost po ocenah Odbora za zdravila rastlinskega izvora (HMPC). Baldrijanova korenina namreč vsebuje 0,5 do 2 % eteričnega olja ter 0,3 do 0,8 % seskviterpenov valerenske in acetoksivalerenske kisline.

Izvleček korenin baldrijana lahko nakapate v čaj ali kozarec vode trikrat dnevno 15 kapljic. Čeprav baldrijan pomirja, ne povzroča odvisnosti pri daljšem jemanju ter načeloma ne vpliva na sposobnost koncentracije, reakcijski čas, torej na sposobnost upravljanja z vozili ali s stroji, ali na jutranjo budnost. Baldrijan in pripravki iz njega blažijo simptome izčrpanosti, razdraženosti ali milejše glavobole. Baldrijan deluje postopoma, po dveh do štirih tednih jemanja ustrezno visokega odmerka.

Hmelj (Hmumulus lupulus L.) pomirja nekoliko manj od baldrijana. Pri hmelju kot zelišče uporabljamo žensko socvetje, ki vsebujejo grenčine (humulon in lupulon), ter druge spojine: do 2 % eteričnega olja, ki vsebuje humulen, mircen, limonen in druge. Hmelj vsebuje še: halkone, metilbutenol, ki naj bi bil po nekaterih raziskavah odgovoren za pomirjujoče delovanje hmelja, ter proantocianidine in katehine.

Čaj iz hmelja pomirjevalno vpliva na živčevje; telesni in živčni nemir popusti, in lahko uredi pospešen utrip srca. Hmelj pomaga pri različnih oblikah nemira, občutku strahu, pri motnjah spanca, nervozi in razdražljivosti.

Pripravke iz hmelja so v tradicionalni fitoterapiji uporabljali kot tonike, diuretike in stavni del grenčic. Uporaba hmelja kot pomirjevala je postala bolj priljubljena v zadnjih desetletjih. Najprej so obiralci hmelja opazili, da so pri delu postali zaspani, verjetno kot posledica vdihavanja hlapnih učinkovin (metilbutenola).

Zel šentjanževke (Hypericum perforatum L.) po mnenju HMPC odpravlja in olajša začasno duševno izčrpanost. Cvetovi šentjanževke vsebujejo hipericin, hiperforin in preostale derivate fluoroglucinola. Šentjanževko in pripravke iz nje se priporoča za pomoč blaženje znakov, kot so potrtost, nerazpoloženje in pomanjkanje energije.

Pripravkov iz šentjanževke ne sme uživati vsakdo, saj šentjanževka poveča aktivnost nekaterih jetrnih encimov (CYP-3A4). Zdravila, kot so npr. triptani za zdravljenje migrene, kontracepcijske tablete, zdravila za zmanjšanje strjevanja krvi in druga, se ne smejo kombinirati s šentjanževko, ker se le-ta presnavljajo z omenjenimi encimi, in se zato koncentracija teh zdravil v krvi lahko usodno zmanjša. Torej, prej pri strokovnjaku preverite ali lahko jemljete šentjanževko.

Poprova meta (Mentha x piperita L.) se pogosto uporablja za odišavljanje čajev in kot dodatek v pripravkih za kožo, saj daje občutek hlajenja. Eterična olja prisotna v poprovi meti sestavljajo mentol, menton, mentilacetat, mentofuran in limonen. V poprovi meti je tudi 3,5 do 4,5 % grenčin, med njimi veliko rožmarinske kisline, flavonoidi in triterpeni. V monografiji HMPC6 je navedeno, da vpliva na lajšanje simptomov stresa in nespečnosti, simptomov pri kašlju in prehladu ter omili bolečnine v mišicah pri določeni dolgotrajni uporabi. Poprova meta poleg pomirjevalnega učinka tudi dodatno zmanjšuje krče prebavnega trakta, pomirja želodec, zmanjšuje želodčno kislino ter pospešuje izločanje žolča.

Viri: Assessment report on Valeriana officinalis L., radix and Valeriana officinalis L., aetheroleum: Odbor za zdravila rastlinskega izvora, 2.2.2016. European Union herbal monograph on Hypericum perforatum L., herba (traditional use): Odbor za zdravila rastlinskega izvora, 30.1.2018. European Union herbal monograph on Mentha x piperita L., aetheroleum: Odbor za zdravila rastlinskega izvora, 15.5.2019. Domača lekarna patra Simona Ašiča, Priročnik za nabiranje zdravilnih zelišč: Celjska Mohorjeva Družba, 2011. Sodobna fitoterapija, z dokazi podprta uporaba zdravilnih rastlin: Slovensko farmacevtsko društvo, 2013.