Prejemki iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja po pokojnem

dedičev, pa celo delno vračilo darila (v delu, ki zadošča za »pokritje« nujnega deleža).

Takšen zahtevek je do tretjih oseb, ki niso nujni dediči po zapustniku, so pa prejeli darilo od zapustnika, mogoče postaviti v kolikor so te osebe prejele darilo eno leto pred smrtjo zapustnika. V primeru vračila darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža, se najprej vrnjeno tista, ki so bila podrejena najkasneje oz. najbližje zapustnikovi smrti.

Izročilna pogodba, pogodba o dosmrtnem preživljanju in pogodba o preužitku

V obliki notarskega zapisa morajo v vsakem primeru biti sklenjene izročilna pogodba, pogodba o dosmrtnem preživljanju in pogodba o preužitku. Napisane morajo biti v ustrezni obliki in s primerno vsebino, sicer so neveljavne.

Pogodba o dosmrtnem preživljanju in pogodba o preužitku se štejeta za odplačni pogodbi, kar pomeni, da če starš z enim izmed svojih otrok sklene takšno pogodbo, ostali otroci/nujni dediči ne morejo zahtevati nobenega izplačila iz predmetnega premoženja. Pred takšno pogodbo je potrebno temeljito razmisliti, saj so žal pogoste situacije, ko lastnik in oseba, ki naj bi zanj skrbela, zapleteta v spor, medtem ko je razdor pogodbe (v kolikor oba podpisnika ne soglašata z razdrtjem pogodbe) težko doseči.

Z izročilno pogodbo bodoči zapustnik razdeli svoje premoženje, ki ga ima ob sklenitvi te pogodbe. Pogodbo zapustnik sklene z nujnimi dediči prvega dednega reda, se pravi z njegovimi potomci, njegovimi posvojenci oz. njihovimi potomci. S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se preživljalec, ki je lahko katerakoli oseba in ne nujno potomec ali najbližji sorodnik, zaveže, da bo preživljal preživljanca, ta pa mu bo v zameno za preživljanje zapustil del ali vse svoje nepremično in premično premoženje. Vrsto obveznost, ki jih mora izpolnjevati preživljalec, je potrebno izrecno navesti v pogodbi.

Pogodba o preužitku je podobna pogodbi o dosmrtnem preživljanju, le da se premoženje takoj prenese na tretjo osebo. Z njo se preužitkar in prevzemnik dogovorita, da v zameno za določeno preužitkarjevo nepremično in premično premoženje, ki je potrebno za rabo in uživanje, od prevzemnika prejema določene dajatve in storitve (v obliki nudenja življenjskih potrebščin, denarja, bivalnega prostora in oskrbe).

Medicinska pogodba

Zakon o pacientovih pravicah določa, da lahko pacient, ki je sposoben odločanja o sebi in je dopolnil 18 let, opredeli osebo, torej svojega zdravstvenega pooblaščenca, ki bo v primeru in za čas njegove nesposobnosti odločanja razsodila o njegovi zdravstveni obravnavi in drugih pravicah, ki se tičejo njegovega zdravljenja.

Medicinska oporoka po vsebini pomeni prepoved, da bi svojci ali tretje osebe po smrti zapustnika pridobile podatek o zdravstvenem stanju, če te želi ohraniti kot zaupne.

Dediščini se lahko odpoveste

V času, ko je zapustnik še živ, se lahko zapuščini odpoveste po sporazumu, ki mora biti sklenjen v notarski obliki ter podpisan s strani zapustnika in bodočega dediča.

V primeru, da dedič poda izjavo o odpovedi dedovanju po smrti zapustnika (vloži do konca zapuščinske obravnave pristojnemu sodišču pred katerim teče zapuščinski postopek), je takšna izjava veljavna že, če je dana pisno in podpisana, ali izjavljena na zapisnik pri naroku sodišča. Ločimo dve situaciji – ko se dedič odpove za sebe in svoje pravne naslednike, ali ko se odpove zgolj za sebe. V slednjem primeru, bodo namesto njega dedovali po vstopni pravici njegovi potomci (v primeru smrti dediča pred zapustnikom). Če se dedovanju odpovedo vsi dediči prvega dednega reda, vstopijo v dedovanje dediči drugega dednega reda, če jih ni, pa dediči tretjega dednega reda.

Pogrebnina in posmrtnina

Sodelujoči strokovnjakinji: Milka Merc, vodja enote Maribor center, Center za socialno delo Maribor Helena Bezjak Burjak, direktorica Centra za socialno delo Savinjsko-Šaleška

Zaprosite za enkratno socialno pomoč

Slovenski državljani s stalnim prebivališčem ali tujci, ki stalno bivajo v Sloveniji, lahko po smrti družinskega člana zaprosite za dve obliki izredne socialne pomoči – za pogrebnino in posmrtnino. Vlogo oddate na katerem koli centru za socialno delo (CSD) v roku enega leta po smrti vašega bližnjega.

Vlogo pridobite na CSD, v založenih papirnicah ali na spletu (Vloga za izredno denarno socialno pomoč kot pomoč pri kritju stroškov pogreba oziroma za enkratno izredno denarno socialno pomoč po smrti družinskega člana-obrazec 8.47) ter jo izpolnite v skladu z navodili.

Priložiti je treba: • dokazilo o smrti, če podatek še ni vpisan v matični register, • izpis prometa na bančnih računih za pretekle tri mesece pred smrtjo pokojne osebe, • v primeru pogrebnine originalen račun ali predračun stroškov pogrebne storitve. V primeru upravičenosti bo pristojni CSD sredstva nakazal pogrebnemu podjetju (če ste priložili predračun), pri njih pa boste poravnali le še razliko do polne vrednosti predračuna oziroma če ste predložili račun o opravljeni pogrebni storitvi, bodo sredstva nakazana na vaš račun.

Višina posmrtnine znaša 402,18 €, višina pogrebnine pa znaša 804,36 € oz. ne več kot so stroški pogreba,

kar izkažete z računom (na e-Uprava pri uveljavljanju preverite trenutno višino pomoči). Obeh prejemkov se v zapuščinskem postopku (dedovanje) ne vrača.

Kdo lahko zaprosi za pogrebnino

Pogrebnina je namenjena pokritju stroškov pogreba v Sloveniji, če zanjo zaprosi: • družinski član pokojnika (zakonec, izvenzakonski partner, živeč v partnerski skupnosti, otroci in pastorki, pokojnikovi starši ali oseba enega izmed staršev, s katero živi v skupnosti, bratje/sestre, teta/ stric, nečaki ali vnuki pokojnika), • kdor je poskrbel za pogreb v Sloveniji, za ta namen

predloži račun ali predračun za pogrebno storitev, ki se glasi na vlagatelja (v kolikor gre za pogreb v tujini za pomoč ne morete zaprositi; možno je le vračilo stroškov za upepelitev v Sloveniji), in • kdor je na dan smrti pokojnika upravičen do denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka ali njegov dohodek oziroma skupni letni dohodek družinskih članov (premoženja se ne ugotavlja) ne presega 617 € za samsko osebo oziroma 925 € za družino.

Kdo lahko zaprosi za posmrtnino

Posmrtnina je pomoč celi družini, ki je izplačana le enemu družinskemu članu. Za posmrtnino lahko zaprosi: • družinski član pokojnika (zakonec, izvenzakonski partner, živeč v partnerski skupnosti, otroci in pastorki, pokojnikovi starši ali oseba enega izmed staršev, s katero živi v skupnosti, bratje/sestre, teta/ stric, nečaki ali vnuki pokojnika), • kdor je na dan smrti pokojnika upravičen do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka ali njegov dohodek oziroma. skupni letni dohodek družinskih članov ne presega cenzusa. Upoštevajo se mesečni, občasni in priložnostni dohodki (regres, pogodbeno delo, posredno ugotovljeni dohodki, študentsko delo). Ne upošteva se denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, otroški dodatek ali državna štipendija in tudi premoženja se ne ugotavlja. Če vlagatelj prejema nadomestilo za brezposelnost v drugi državi ali dodatek za pomoč in postrežbo v drugi državi, mora to navesti. Če ima v lasti nepremičnino, ki jo oddaja, predloži vlogi dokazilo oziroma fotokopijo najemne pogodbe.

Cenzus je zakonsko določen in odvisen od števila družinskih članov ter od višine osnovnega zneska minimalnega dohodka. Višino preverite na e-Uprava, sicer je v začetku leta 2022 znašala za: • samsko osebo 1,47 osnovnega zneska minimalnega dohodka oz. 591,20 €, • družino z 2 odraslima osebama 2,04 osnovnega zneska minimalnega dohodka oz. 820,45 €, • družino z 2 odraslima osebama in 1 otrokom 2,74 osnovnega zneska minimalnega dohodka oz. 1.101,97 €, z 2 otrokoma 3,33 osnovnega zneska minimalnega dohodka oz. 1.339,26 €, • enostarševsko družino z 1 otrokom 2,35 osnovnega zneska minimalnega dohodka oz. 945,12 €, z 2 otrokoma 3,12 osnovnega zneska minimalnega dohodka oz. 1.254,80 €.