Varstvo narave

Okrešelj ∑ odkup z naravovarstvenimi motivi?

Tomaž PoliËnik

Pogled na Rinke in Okreπelj.

Foto: Marko Slapnik. Leta 1931 je Savinjska podružnica Slovenskega planinskega društva odkupila obmoËje Okrešlja v Logarski dolini. Ozemlje naj bi bilo odkupljeno za namen varstva narave, saj so se pozneje kazala prizadevanja za ustanovitev narodnega parka Logarska dolina - Okrešelj. Vendar pa dokumentacija kaže, da so bili prvotni motivi za odkup Okrešlja drugaËni.

Konec 19. stoletja se je na Slovenskem s strani nemških krogov Ëutil moËan pritisk tako na družbenem kot tudi kulturnem podroËju. Planinstvo pri tem ni bilo izjema. Table in kažipoti so bili v nemšËini, planinske koËe so bile v lasti Nemcev oziroma Nemškega in avstrijskega alpskega združenja (DÖAV ∑ Deutscher und Österreichischer Alpen Verein). ObmoËje Savinjskih Alp je dajalo obËutek nemške zemlje. Vendar so Slovenci v gorah videli simbol narodnostne identitete, ki jo je treba braniti. V takšnem ozraËju je bilo 27. februarja leta 1893 v Ljubljani ustanovljeno Slovensko planinsko društvo. Pol leta kasneje,

Do sedaj πe neodkrita kupna pogodba iz leta 1921.

Vir: Ljubljanski nadπkofijski arhiv. 28. avgusta leta 1893, ji je sledila ustanovitev Savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva v Mozirju, katere glavni ustanovitelj je bil Franc Kocbek. Ena izmed kljuËnih nalog društva in podružnice je bila poleg markiranja ter urejanja planinskih poti tudi obramba simbola slovenstva - slovenskih gora. Okrešelj je imel zato za Savinjsko podružnico velik pomen. »lani podružnice so že od same ustanovitve želeli zgraditi koËo na Okrešlju, kjer pa je že od leta 1876 stala nemška koËa. V tistem obdobju je bilo zemljišËe Okrešlja v lasti nadškofijskega veleposestva v Gornjem Gradu. Leta 1894 je Savinjska podružnica na naslov nadškofijskega veleposestva v Gornjem Gradu poslala prošnjo za izgradnjo koËe. Prošnja je bila s strani takratnega oskrbnika Hofbauerja zavrnjena. Po besedah Janka Orožna ≈kupiti sveta sicer ni bilo mogoËe, ker je bilo škofijstvo mnenja, da ga ne sme prodajati. Podružnica se je torej morala odloËiti, da si vzame potreben svet samo v kratkoroËni ponavljajoËi se najem«. (Oroæen, 1963: 30.) Pet let kasneje, leta 1899, podružnici s pomoËjo krovne organizacije Slovenskega planinskega društva v Ljubljani uspe doseËi najem zemljišËa, na katerem še isto leto postavijo delavsko koËo. Leta 1907 tako slovensko delavsko koËo kot nemško koËo poruši snežni plaz. Leto kasneje, leta 1908, na najetem zemljišËu Savinjska podružnica zgradi in odpre za planince planinsko postojanko, ki jo poimenujejo Frischaufov dom.

Podpisana kupna pogodba iz leta 1931.

Vir: Ljubljanski nadπkofijski arhiv. Težnje Savinjske podružnice, da bi pridobila ozemlja, kjer so stale nemške koËe, v slovenske roke, se kažejo v odkupih, ki jih je podružnica izvajala na podroËju Logarske doline že pred prvo svetovno vojno. ≈ZavedajoË se svoje velike dolžnosti v Logarski dolini je leta 1894 Savinjska podružnica kupila od Janeza Piskernika 2 orala zemljišËa, na katerem je bilo tudi nemško zavetišËe.« (Orožen, 1963: 32.) Savinjska podružnica je na poti z Ojstrice preko Klemenškove planine v Logarsko dolino ≈vmes želela zgraditi majhno vmesno koËo, nato pa veËjo planinsko postojanko, ki naj bi nosila Frischaufovo ime«. (Orožen, 1963: 27.) V ta namen je podružnica pod Ojstrico leta 1903 kupila 600 kvadratnih metrov planine. Zaradi pomanjkanja sredstev do uresniËitve ideje o izgradnji postojanke takrat ni prišlo. Zaradi zaËetka prve svetovne vojne so se prizadevanja podružnice glede Okrešlja nekoliko umaknila v ozadje. Po koncu prve svetovne vojne pa je Savinjska podružnica s pomoËjo krovne organizacije, Slovenskega planinskega društva v Ljubljani, podpisala pogodbo za odkup obmoËja Okrešlja. 29. julija leta 1921 sta pogodbo podpisala naËelnik Fran

Tabla Narodni park Logarska dolina ∑ Okreπelj.

Foto: Tomaæ PoliËnik.

Tomaž PoliËnik se je po študiju gozdarstva na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na Biotehniški fakulteti v Ljubljani zaposlil na Savinjsko-©aleški obmoËni razvojni agenciji. Agencija se ukvarja s spodbujanjem in usklajevanjem razvojnih projektov na regijski in evropski ravni. Kot projektni partner se ukvarja z vodenjem in usklajevanjem projekta na podroËju obnovljivih virov energije. Sodeluje tudi v projektni skupini pristopa Leader, kjer želijo preko projekta SolËavski gorski les prikazati lastnosti in uporabnost solËavskega lesa. »lanek je izvleËek diplomskega dela. Mentor je bil prof. dr. Peter Skoberne. Tominšek in tajnik Pavel Kunaver za Slovensko planinsko društvo ter škof dr. Anton Bonaventura JegliË za Ljubljansko škofijo. V prvi toËki kupne pogodbe je doloËeno, da knezoškofijska grašËina v Gornjem Gradu proda Slovenskemu planinskemu društvu v Ljubljani ≈svoje k zemljišËu vlož. št. 1544 štajerske deželne deske predpisane, v davËni obËini Sv. Duh (okraj Gornjigrad) ležeËe parcele št. 717 (planina Okrešelj ∑ neproduktivna) s svetom vred, ki spada k stari planinski koËi in Frischaufovemu domu na Okrešlju, to je stavbne parcele št. 149 in 157 davËna obËina Sv. Duh, in kupec kupi in prevzame v last od prodajalke imenovane parcele«. (Kupna pogodba, 29. julij 1921.) Pogoj za sklenitev kupne pogodbe je bil tudi, da Slovensko planinsko društvo še naprej daje v najem pašo posestnikom, ki so že prej pasli na tej planini.

Kupno pogodbo je Stolni kapitelj zavrnil z razlogom, da se še ne ve, kako bo potekalo izvajanje agrarne reforme oziroma kako bo agrarna reforma vplivala na cerkvene veleposesti. Agrarna zakonodaja po prvi svetovni vojni namreË ni omenjala veleposesti, ki ga je imela v lasti Cerkev. Namen agrarne reforme je bil odpraviti oblike zemljiškoposestnih odnosov, ki so nastali po letu 1848 iz zemljiške odveze. Površina zemljišËa, ki je bila nad zemljiškim maksimumom, je bila razlašËena, vendar se ni razdelila v zasebno last, ampak v zakup. Pomanjkanje zainteresiranosti za izvajanje agrarne reforme kaže dejstvo, da je nova oblast po prvi svetovni vojni želela z obljubami o agrarni reformi pomiriti nezadovoljno kmeËko ljudstvo, zato so bile obljube o agrarni reformi le sredstvo za pomiritev razmer in pridobivanja volilnih glasov. Leto zatem, 2. avgusta leta 1922, Slovensko planinsko društvo ponovno zaprosi Stolni kapitelj za odobritev kupne pogodbe za nakup Okrešlja z garancijo, da so dobili informacijo pri glavnem referentu ministrstva za agrarno reformo, da ≈…kupna pogodba ne bo imela nobenega škodljivega vpliva pri izvršitvi agrarne reforme, ki pa je nasvetoval, da se v kupno pogodbo zapiše klavzula, da se pri izvršitvi agrarne reforme ta parcela ne sme vraËunati v maksimum grašËine«,

Rinke. Pogled z Okreπlja.

Foto: Marko Slapnik. vendar pa se Stolni kapitelj na to prošnjo ni odzval. Ko so bile nejasnosti glede izvajanja agrarne reforme odpravljene, so z dnem 12. aprila leta 1931 ponovno sestavili kupno pogodbo za odkup obmoËja Okrešlja. S strani ljubljanske nadškofije je bila podpisana 29. aprila leta 1931. Pogodbo sta podpisala Fran Tiller, tedanji naËelnik Savinjske podružnice, in škof dr. Gregorij Rožman. Pogodbo je overovil notar v Ljubljani Mate Hafner. Z odkupovanjem zemljišË v Logarski dolini pred prvo svetovno vojno je Savinjska podružnica želela ohraniti lastništvo slovenske zemlje v slovenskih rokah. Sama ideja o odkupu Okrešlja pa sega že v konec 19. stoletja, vendar takrat ljubljanska škofija zemljišËa ni želela prodati. Prvotni motiv odkupa obmoËja Okrešlja torej ni bil naravovarstven, ampak narodnosten. Naravovarstvene težnje so se pokazale šele po odkupu leta 1931, ko so se Ëlani Savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva prizadevali za ureditev naravnega parka, kasneje, z izidom uredbe o narodnih parkih leta 1938, pa so želeli na tem obmoËju ustanoviti narodni park.

Literatura: Oroæen, Janko, 1963: Zgodovina planinskega druπtva Celje. Tipkopis. 11 str. PoliËnik, Tomaž, 2008: Zgodovinsko ozadje odkupa Logarske doline - Okrešlja za narodni park. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani. 63 str. Opomba uredništva. Bralke in bralce velja opozoriti, da je Stane Peterlin v Koledarju Mohorjeve družbe za leto 1994 (str. 43-45) objavil prispevek Narodni park Logarska dolina ∑ Okrešelj. Nekaj dokumentarnih drobcev iz let 1931-1932. V njem je povzel vsebino kupne pogodbe iz leta 1931 in objavil faksimile njenih pomembnejπih delov, v uvodu pa je πe zapisal: ≈V napetem ozraËju osamosvajanja naše države nam je leta 1991 ‚ušlo’ proslavljanje 60-letnice nastajanja ‚Narodnega parka Logarska dolina ∑ Okrešelj’: prvega ozemlja na obmoËju Slovenije, ki je bilo kupljeno za namene varstva narave in za javno uživanje. Ta dogodek je bil v zgodovini slovenskega varstva narave po krivici zanemarjen in skoraj pozabljen. ©e vedno niso v celoti osvetljene vse okolišËine, ki so pobudile in omogoËile to pomembno dejanje. Imamo pa znanih nekaj dokumentov, iz katerih je mogoËe na grobo sestaviti zaËasno podobo, ki jo ponujamo raziskovalcem zgodovinarjem v nadaljnjo obdelavo.« PoliËnikov Ëlanek osvetljuje prav te doslej neznane okoliπËine.