Nove knjige

Ljubljansko barje. Neživi svet, rastlinstvo, živalstvo, zgodovina in naravovarstvo

Ob stoletnici izida Kramerjeve monografije o Ljubljanskem barju je Slovenska matica leta 2005 pripravila posvet o Barju in prispevke objavila v svojem Glasniku (2005/2007, letnik 29-31, št. 1-3). Takrat se je rodila zamisel o pripravi nove monografije z opisom današnjega stanja ter pregledom poznavanja in raziskanosti Ljubljanskega barja. Vabilu urednika Jerneja PavšiËa se je odzvalo 25 avtorjev, ki so napisali enako število prispevkov. V zaËetku leta 2009 je založba Društvo Slovenska Matica javnosti predstavila monografijo Ljubljansko barje s podnaslovom Neživi svet, rastlinstvo, živalstvo, zgodovina in naravovarstvo; leto izida je 2008. Knjiga velikega formata obsega 214 strani. Besedilo je vsebinsko zaokroženo v šestih poglavjih in ga smiselno dopolnjujejo številne barvne fotografije, slike in karte. Na ovitku je zanimiva fotomontaža jutranjega pogleda na Barje z griËem Sv. Lovrenca v ospredju. Izid knjige so podprli Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Mestna obËina Ljubljana, Zavod Ivana Cankarja Vrhnika in obËine Borovnica, Brezovica, Ig, LogDragomer, ©kofljica in Vrhnika. Cena monografije je 39 evrov. Neživo naravo obravnavajo štirje prispevki. V geološkem pregledu (Jernej PavšiË) so opisane kamnine, njihov nastanek in fosilni ostanki predvsem z obrobja Barja in osamelcev, pojasnjena sta nastanek Barja in nastajanje šote. Ljubljansko barje je neloËljivo povezano z vodo, zato je opis površinskih voda, kraških izvirov, barjanskih oken in Podpeškega jezera zelo izËrpen (Mihael BrenËiË). Ob tem je predstavljena geološka zgradba sedimentov, omenjeni so hidromelioracijski posegi in obravnavani vodonosniki, ki so pomembna zaloga in vir pitne vode. ©otna tla in druge vrste tal Barja in osamelcev (Tomaž Prus) so predstavljena kot naravna dobrina z mnogimi pomembnimi funkcijami in so zaradi številnih dejavnikov, ki vplivajo na nastanek tal, zelo obËutljiva za veËje posege. Podnebje (LuËka Kajfež Bogataj) je opisano na podlagi interpolacij podatkov merilnih postaj zunaj Barja, razvoj podnebja v preteklosti pa na podlagi rezultatov pelodnih analiz sedimentov iz dveh vrtin. V pregledu rastlinskega sveta (Miloš Bartol) so omenjene mnoge znaËilne vrste, med njimi evropsko pomembna Loeselova grezovka in izumrla barjevka, ter njihova rastišËa, od ostankov visokega barja do degradiranih površin, na slednjih se vse pogosteje naseljujejo tujerodne vrste. PaleobotaniËne raziskave (Metka Culiberg) pojasnjujejo razvoj vegetacije in posredno podnebne raz-

mere od pleistocena dalje. Zanimive so tudi najdbe semen in plodov kulturnih in divje rastoËih vrst v arheoloških najdišËih, ki so jih gojili in se z njimi hranili kolišËarji. V monografiji je predstavljeno veËje število živalskih skupin. V prvem poglavju so obravnavani dnevni metulji (Rudi Verovnik), noËni metulji (Stanislav Gomboc), kobilice (Stanislav Gomboc, Blaž ©egula), mladoletnice (Gorazd UrbanËiË), stenice (Andrej Gogala), hrošËi (Al Vrezec), nekaj drugih žuželk - muhe, kaËji pastirji, Ëebele (Andrej Gogala) - in živalstvo prodišË in kraških izvirov (Anton Brancelj). Med številnimi vrstami, ki živijo na Barju, so omenjene znaËilne, vendar v nekaterih življenjskih prostorih redke, zavarovane ali evropsko pomembne. Drugo poglavje o živalih je pregled skupin vretenËarjev, rib (Meta Povž), dvoživk in plazilcev (Staša Tome), ptic (Davorin Tome), malih sesalcev (Boris Kryštufek), netopirjev (Maja Zagmajster), velikih sesalcev (Huber PotoËnik, Miha Krofel), vider (Marjana Hönigsfeld AdamiË) in sesalske favne v kolišËarski dobi (Borut Toškan). V primerjavi z nevretenËarji so v vsaki skupini, razen pri pticah in v zgodovinskem pregledu, omenjene skoraj vse vrste, ki jih najdemo na Barju ali v bližnjem zaledju. Na sedanjo podobo Ljubljanskega barja in mnoge izmed naravnih danosti je moËno vplival Ëlovek in ti vplivi segajo daleË v preteklost. V poglavju o zgodovini Barja nam del dogajanja razkrivata prispevka o kolišËarjih (Anton VelušËek) in o poselitvi do konca fevdalne dobe (Miha Preinfalk). ZakljuËni prispevek je razmišljanje o Barju kot naravni dedišËini (Boštjan Anko). Zakaj in kako sedaj in v prihodnosti ohranjati moËvirno ravnico južno od Ljubljane ob tako razliËnih, pogosto povsem nasprotujoËih interesih? Avtor kot ustrezno možnost vidi v ustanovitvi krajinskega parka, ki je bil sredi leta 2008 še v postopku sprejemanja. Takrat še ni bilo gotovo, kakšna bo odloËitev, vendar je kljub dvomom avtorja Vlada Republike Slovenije 9. oktobra leta 2008 sprejela odlok o njegovi ustanovitvi. Nedvomno bo s formalno ustanovitvijo krajinskega parka monografija postala pomembna strokovna podlaga za pripravo naËrtov upravljanja, še posebej zato, ker v vseh prispevkih avtorji opozarjajo na najbolj ogrožene vrste tal, organizme in njihova življenjska okolja. Omenjene so možnosti za dolgoroËno ohranjanje ali ob ustreznih ukrepih in naËinu gospodarjenja celo za izboljšanje razmer. Kljub velikemu številu avtorjev je besedilo uravnoteženo, tako po obsegu kot po vsebinski zasnovi prispevkov. Zgodba o življenju in zgodovini Barja je napisana privlaËno, z mnogimi zanimivimi opisi posameznih kamnin, tal in seveda organizmov, njihovih življenjskih zahtev ter naËinov vedenja. Ne dvomim, da bo pritegnila prav vsakega bralca, in skoraj si upam trditi, da bo veËina prijetno preseneËena nad izjemnim bogastvom, ki ga skriva sicer marsikje že moËno spremenjeno Ljubljansko barje. Vsekakor lahko pritrdimo uvodnim besedam Boštjana Žekša, ki pravi, ≈da moramo biti ponosni in sreËni, da imamo tak zaklad, in da moramo na Barje paziti in ga ohranjati zaradi bogastva žive in nežive narave in zaradi preživetja ljudi, ki žive na Barju ali na njegovem obrobju«.

Andrej Seliškar

Razpis za tekmovanje iz znanja biologije za srednje πole za Proteusovo nagrado objavljamo na spletnih straneh www.proteus.si in www.zotks.si.