Pisma bralcev

Po dolgem Ëasu lahko zopet oživimo rubriko Pisma bralcev. Na uredništvo je namreË prispelo pismo prof. dr. Davorina Tometa s sledeËo vsebino:

≈V prvi številki 72. letnika revije Proteus je Matjaž Kuntner predstavil prevod knjige Ernsta Mayrja Filozofija evolucije. Na prispevek, bolj natanËno, na njegovo mnenje o potrebi prevajanja izraza fitnes, je v uvodniku polemiziral urednik. Svoje mnenje je osnoval na podlagi prispevka biologa Roberta Triversa. Omenjenega dela sicer ne poznam, tako da res ne vem, v kakšnem kontekstu je pisal o upraviËenosti uporabe izraza fitnes. Mislim pa, da izraz razmnoževalna uspešnost, ki ga v zameno predlaga urednik, ne zajame celotnega pomena izraza fitnes. V ekologiji fitnes opisujemo kot relativen prispevek osebka ali populacije za nadaljevanje svoje vrste. Tega pa ne moremo opisati samo z razmnoževalnim uspehom ali s številom preživelih potomcev. Na fitnes namreË vpliva tudi umrljivost. Trije organizmi imajo lahko enako število preživelih potomcev in s tem enak razmnoževalni uspeh. A Ëe vsi potomci prvega poginejo, še preden se razmnožijo, in se vsi potomci drugega (ali vsaj eden) razmnožijo vsaj enkrat, potomci tretjega pa dvakrat v življenju, imajo starševski osebki razliËen fitnes. Prvi ima najnižjega (ker ima niËen doprinos ohranitvi vrste), drugi višjega in tretji najvišjega, saj je delež osebkov v populaciji, ki nosijo njegove gene, najveËji. Ko pa že pišem o fitnesu, še to. Podobno kakor Kuntner menim, da je izraz fitnes že tako ustaljen, da ga verjetno nima smisla spreminjati. Tudi zaradi pogoste uporabe izraza v vsakdanjem življenju. Razen seveda, Ëe se odloËimo, da moramo za vse imeti odgovarjajoËe slovenske izraze.«

Pismo je v marsiËem morda znanilka neËesa, kar bi lahko imenovali strokovni dialog med bralkami in bralci ter pisci v reviji Proteus ∑ morda pa tudi med strokovnjaki. Ta dialog pa se vedno ∑ hoËeš noËeš ∑ izraža v jeziku in se jezika tudi dotika. Tega sem kot urednik zelo vesel, zelo vesel pa sem tudi, da lahko piscu pisma odgovorim ter morda še nekoliko jasneje predstavim in razložim svoja stališËa iz omenjenega uvodnika. V uvodniku sem zaradi omejenega prostora navedel samo del Triversovega problematiziranja strokovnega izraza fitnes. Ta izraz ima seveda (najmanj) dva pomena, ki ju je Trivers jezikovno preopisal kot razmnoževalna uspešnost in genetska uspešnost (zadnjega pomena in zanj po Triversu ustreznejšega strokovnega izraza v uvodniku nisem navajal, prav na ta drugi pomen izraza fitnes pa v svojem pismu opozarja prof. Tome). Najbolj zanimivo zame je bilo dejstvo, da je svetovno znani znanstvenik celo stran svojega znanstvenega Ëlanka namenil poglobljenemu razmišljanju o samem strokovnem izrazu in njegovi problematizaciji. Trivers je na podlagi tistega, kar izraz fitnes sploh pomeni, na podlagi razlage izraza fitnes torej, ugotovil, da se v sami besedi fitnes ti pomeni in te razlage ∑ Ëe nekoliko zaostreno zapišem - sploh ne zrcalijo oziroma se ne zrcalijo ustrezno. Zato je predlagal jezikovno in strokovno ustreznejša izraza. Sam izraz fitnes je v resnici ∑ metaforiËno povedano - samo škatla, na kateri niË ne piše, kaj se v njej skriva (ali drugaËe: kakšne pomene skriva v sebi), do njene vsebine pa imajo dostop samo posveËeni strokovnjaki. Nestrokovnjak o pomenih, ki jih ≈skriva« evolucijskobiološki izraz fitnes, niË ne ve, besedo fitnes pozna le v pomenu urjenja svojega telesa na napravah v ≈fitnes centrih«. Glavni problem strokovnih in znanstvenih izrazov je tako dvojen: strokovne in znanstvene razlage v njih na neki naËin pogosto ≈ne pridejo do besede«, prenos takih pogosto ≈praznih«, slabo pomenljivih in poslediËno slabo razumljivih izrazov v širšo družbo pa nima posebne vrednosti, saj taki izrazi ne omogoËajo ustreznega razumevanja znanstvenih spoznanj, ljudem pa prepreËujejo tudi ustrezno razumevanja sveta. Znanost mora imeti tudi širši družbeni pomen, tega pa lahko doseže le v razumljivem jeziku.

Tomaž Sajovic