V spomin

digitalnih fotografskih aparatih, ki so že skoraj popolnoma izpodrinili obiËajno fotografijo. K današnji svetovni povezavi z optiËnimi vlakni in uporabi polprevodniških slikovnih naprav so prispevali številni fiziki in tehniki v številnih univerzitetnih in industrijskih raziskovalnih ustanovah. Tu smo lahko omenili le najpomembnejše zadeve, v resnici je stvar bolj zapletena.

Polprevodniška slikovna naprava CCD.

Profesorju doktorju Miroslavu Kališniku v spomin • V spomin

Profesorju doktorju Miroslavu Kališniku v spomin 8. aprila 1927 - 10. marca 2009

NihËe izmed kolegov in sodelavcev Inštituta za histologijo in embriologijo Medicinske fakultete ni mogel verjeti, da smo se na pragu pomladi, sredi meseca marca letos, resniËno poslovili od našega spoštovanega profesorja. Ves Ëas se nam zdi, da profesor Kališnik ni nikoli zares odšel, kakor tudi ni, kljub upokojitvi, nikoli zares zapustil našega inštituta. Ves Ëas je delal neumorno, z neverjetno voljo in vztrajnostjo, dokler mu ni zahrbtna zloËesta bolezen pretrgala življenjsko pot. Profesorju Kališniku pripada v slovenski medicini posebno mesto, mesto neverjetnega uËitelja in pedagoga, pokonËnega Ëloveka z izjemnim Ëutom za praviËnost in poštenje. Te vrline so ga spremljale že od same mladosti, ki jo je preživel v ljubeËi umetniški družini v Vidmu ob Savi, kjer se je rodil 8. aprila leta 1927. Po konËani gimnaziji se je odloËil za študij medicine, kjer je že zelo zgodaj obËutil poseben odnos do znanstvenoraziskovalnega dela in predajanja znanja mlajšim kolegom. Kot demonstrator in kasneje pomožni asistent se je že v Ëasu študija dejavno

vkljuËil v delo na Inštitutu za histologijo in embriologijo, kjer je deloval vse do upokojitve in tudi kasneje ostal v svoji predstojniški pisarni kot zaslužni profesor. Skupaj s kolegi na Inštitutu za histologijo in embriologijo je zaËel v nekdanji skupni državi snovati sodobno Medicinsko fakulteto na Slovenskem. Iz tujine je prenesel testno sprotno preverjanje znanja in sodobna naËela raËunalniško uravnavanega pouka. Teorijo je prenesel v prakso na Inštitutu za histologijo in embriologijo. UËil je generacije slovenskih zdravnikov, zobozdravnikov, farmacevtov, medicinskih sester, rentgenskih tehnikov in športnikov. Izdal je šest uËbenikov in navodil za vaje pri predmetu Histologija in embriologija, ki še danes pomenijo temelj uËnega gradiva inštituta. Kot prvi na Medicinski fakulteti je uvedel teste znanja kot sredstvo za spodbujanje sprotnega študija pri študentih in za objektivno ocenjevanje znanja pri izpitih. Uvedel je raËunalniško analizo testnih rezultatov. Razvijal je teste znanja kot merske inštrumente in si ves Ëas prizadeval za njihovo Ëim veËjo veljavnost, zanesljivost, težavnost, obËutljivost in objektivnost. To metodologijo je razvijal tudi kot Ëlan in svetovalec Republiške maturitetne komisije in jo uveljavil kot novo pedagoško disciplino ∑ edukometrijo. Profesor Kališnik je ljubil življenje in naravo. Kot predsednik Prirodoslovnega društva Slovenije si je zlasti prizadeval za povezovanje vseh naravoslovnih društev. V ugledno društvo je prinesel svežega duha in nove pobude za razširitev dejavnosti. V Ëasu njegovega predsedovanja je izšla Zelena knjiga o ogroženosti okolja v Sloveniji, ki je postala prvo celovito poroËilo o stanju okolja. Sodeloval je tudi s poljudnoznanstveno revijo Proteus kot pisec prispevkov, Ëlan uredništva in sveta revije. Za Proteus je napisal 129 prispevkov razliËnih zvrsti, od vprašanj, kratkih vesti, novosti na raziskovalnem podroËju, knjižnih poroËil, biografskih zapisov, uvodnikov do tehtnih strokovnih Ëlankov. PoroËal je o novostih s podroËja raziskovalnega dela (endokrinologija, onkologija, stereologija, biostatistika), priljubljene teme so bila tudi vprašanja iz fiziologije in genetike Ëloveka, zdravstva in okolja, še posebej o škodljivosti kajenja. Kališnikovi prispevki so bili jedrnati, sveži, sistematiËni in angažirani, vedno je skrbel za doslednost in natanËnost strokovnega izrazja. Prispevek profesorja Kališnika k raziskovanju, pedagoškemu delu in naravoslovju je dobil potrditev s podelitvijo dveh državnih (jugoslovanskih) odlikovanj, Prirodoslovno društvo Slovenije ga je leta 1975 imenovalo za Ëastnega Ëlana, za sodelovanje pri Proteusu pa je leta 1986 prejel Grošljevo plaketo. Vsa leta svojega dejavnega delovanja kot profesor Medicinske fakultete je veË let vodil razliËne komisije za razvoj pegagoških metod in visokošolske didaktike ter ustanovil Društvo za visokošolsko didaktiko Univerze v Ljubljani. Ustanovil je Center za informatiko v biomedicini. Zagotavljal je kroženje biomedicinskih informacij med Slovenijo in svetom, in to v obeh smereh. Center je kasneje prerastel v Inštitut za biomedicinsko informatiko Medicinske fakultete v Ljubljani, ki ima danes tudi vlogo katedre. V nekdanji skupni državi je na razliËnih fakultetah predaval znanstvenoraziskovalno metodologijo dodiplomskim in podiplomskim študentom. Bil je gostujoËi profesor na številnih tujih univerzah. Kot mentor številnim magistrantom in doktorantom Medicinske fakultete v Ljubljani in drugih univerzitetnih središË v Jugoslaviji in svetu je prenašal svoje ideje na mlajše generacije znanstvenikov, raziskovalcev in zdravnikov. Na Univerzi v Ljubljani je bil v letih od 1991 do 1993 prorektor. Skušal je izboljšati razmere za uspešno pedagoško delo, ki bi moralo biti za uËitelje enako pomembno kot znanstvenoraziskovalno delo. Spodbudil je ustanovitev integriranega visokošolskega raËunalniškega sistema, ki naj bi zajemal

študijski proces od vpisa do diplome ter omogoËal sprotni uvid v uËinkovitost pedagoškega dela. Uspešno je vodil komisijo za ponovno vkljuËitev Teološke fakultete v Univerzo v Ljubljani. Že na zaËetku svoje strokovne življenjske poti je ugotovil, kako pomembno je diagnosticiranje bolezenskih stanj s pomoËjo razliËnih novih histoloških metod in tehnik. Velik del svojega strokovnega dela je posvetil uvedbi nove metodologije v diagnosticiranje histoloških preparatov. Razvil je stereologijo kot temeljno in uporabno znanost, kot metodo, ki omogoËa natanËno opredelitev tkiv in organov ter razliËnih patoloških sprememb. Stereološko znanost je razširil v vsa histološka središËa nekdanje Jugoslavije, organiziral je številne mednarodne kongrese in simpozije, oblikoval revijo Stereologica Jugoslavica, ki je kasneje postala Acta Stereologica, uradno glasilo Mednarodnega društva za stereologijo, ISS. Ta Ëasopis se je kasneje preimenoval v revijo Image Analysis and Stereology, profesor Kališnik pa je postal njen Ëastni urednik. Po uspešni srËni operaciji pred šestnajstimi leti je svoje histološko znanje usmeril v raziskavo srËne mišice. Uvedel je tehniko stereološke analize biopsijskih vzorcev tkiva srca ter s tem v Sloveniji postavil temelje sodobne histološke diagnostike v kardiologiji. V letih od 1991 do 1995, ko je postal predstojnik Inštituta za histologijo in embriologijo, je nadaljeval delo svojega predhodnika prof. dr. Radivoja Ozwalda in dejavno spodbujal znanstvenoraziskovalno delo, kliniËne specializacije na predkliniËnih inštitutih in povezovanje s kliniËno prakso. VkljuËil se je v delo Društva na srcu operiranih Slovenije in dejavno podprl idejo tretjega centra za zdravljenje bolezni srca in ožilja MC Medicor ∑ Izola. Z zbiranjem sredstev je bil udeležen v lastniški strukturi družbe. Sooblikoval je prvo slovensko medicinsko revijo Zdravstveni vestnik in bil od leta 1967 do leta 1980 njen urednik, od leta 1980 do leta 1988 pa glavni in odgovorni urednik. Sodeloval je pri Enciklopediji Slovenije kot urednik za podroËje medicine in farmacije in kot podpredsednik glavnega uredniškega odbora. Ne nazadnje je poleg neumornega dela v stroki velik del svojega prostega Ëasa posvetil posebnemu projektu ∑ ≈svoji veliki ljubezni« -, Slovenskemu medicinskemu slovarju. Projekt je z neverjetnim navdušenjem nastajal dolgih trideset let. Slovar je doživel tri izdaje in nedvomno pomeni spomenik slovenske medicinske literature. V dolgih letih svojega dela je dobil razliËna priznanja, enega zadnjih preteklo leto, in sicer nagrado za življenjsko delo na podroËju šolstva Republike Slovenije 2008. Za profesorjem Kališnikom ostaja delo neprecenljive vrednosti v slovenski medicini, v naših spominih pa bo živel kot osebnost, vredna neizmernega spoštovanja.

Metka Zorc

Pripis uredništva

V Proteusu je bilo objavljenih veË prispevkov, ki so poËastili nekatere pomembne dogodke v življenju prof. dr. Miroslava Kališnika. Zaradi neizbrisnega osebnega peËata, ki ga je prof. dr. Kališnik vtisnil v delovanje Prirodoslovnega društva Slovenije in revije Proteus, velja osvežiti spomin na te zapise.

Hubert Pehani, 1975: Nov Ëastni Ëlan Prirodoslovnega društva Slovenije: prof. dr. Miroslav Kališnik. Proteus, 38 (1): 28-29. Hubert Pehani, 1987: Pogovor ob šestdesetletnici prof. dr. Miroslava Kališnika. Proteus, 49 (8): 291-292. Nada Pipan, 1997: 70 let profesorja dr. Miroslava Kališnika. Proteus, 60 (4): 177. Matjaž Mastnak, 2004: Pogovor z Miroslavom Kališnikom. Proteus, 66 (6): 244-249. Zvonka ZupaniË Slavec, Stane Peterlin, 2007: Osemdeset let profesorja dr. Miroslava Kališnika. Svojemu uËitelju ob prazniku. Proteus, 79 (4): 178-181.