Krivi od vtor red

Page 1

Krivi od vtor red _____________________________________________________________________________

Voved Predmet na analiti~kata geometrija e prou~uvawe na geometriskite objekt (to~ki, linii, ramnini i dr.) i nivnite zaemni polo`bi vo prostorot so pomo{ na metodite na algebrata. Prv najva`en ~ekor na analita~kata geometrija e napraven so voveduvaweto na koordinatniot sistem i opredeluvawe na polo`bata na koja bilo to~ka vo ramninata (prostorot) so pomo{ na broevi nare~eni koordinati na taa to~ka. Na ovoj na~in ima mo`nost da so broevi i brojni izrazi da se izrazuvaat i poslo`eni geometriski objekti. Vakviot na~in e nare~en metod na analiti~kata geometrija ili metod na koodinati. Analiti~kata geometrija ima dve osnovni zada~i, toa se:

1.

Da ja sostavi ravenkata na dadena linija (mno`estvo od to~ki) vo ramninata ili prostorot, {to e opredelena so svoite svojstva, i 2. Da gi prou~i i sistematizira site geometriski svojstva na edna linija, {to e zadadena so nejzinata ravenka . Da go razgledame pra{aweto na sostavuvawe na ravenki na nekoi krivi linii poznati kako krivi od vtor red ili konusni preseci: kru`nica, elipsa, hiperbola i parabola. Ovie krivi, kako {to se gleda od crt. 1 se dobivaat vo presekot na ispravena konusna povr{ina so ramnina vo razli~na polo`ba, pa ottamu i imeto konusni preseci.

Crt. 1 Ravenkite na ovie krivi se ravenki od vtor stepen po promenlivite h i u ( koordinati na to~kite) t.e. ravenki od vidot:

Ax 2  Bxy  Cy 2  Dx  Ey  F  0 kade {to A,B,C,D,E,F se realni broevi , barem eden od koeficientite A,B,C e razli~en od nula. Zatoa ovie krivi se poznati u{te i kako krivi od vtor red. Zabele{ka : Krivite od vtor red bile izu~uvani u{te od starogr~kite matemati~ari (Arhimed, Evklid, Apolonij i dr.) i tie glavno girazgleduvale kako presek na konus so ramnina. Apolonioj od Perga vo svoeto delo "Konusni preseci" vo osum knigi, ja razviva teorijata na krivite od vtor red, strogo i sistematski, so tolkava celosnost , taka {to dva mileniuma nemalo {to da i se dodade ili odzeme. Toj gi razgleduval krivite od vtor red kako preseci na k onus so ramnina, a voedno toj gi dal i aktuelnite imiwa na tie preseci: kru`nica, elipsa, hiperbola i parabola. . Interesot za nivno detalno izu~uvawe osobeno se zgolemil po otkritieto deka planetite se dvi`at po krivi (traektorii) {to pretstavuvaat elipsi ( vo po~etokot na XVII vek), i ottoga{ po~nalo izu~uvaweto na krivite od vtor red so metodite na analiti~kata geometrija.

Kru`nica. Ravenka na kru`nica

y M(x,y)

Definicija: Kru`nica e mno`estvo na site to~ki M (x,y) vo ramninata xOy koi se na ednakvo rastojanie r od dadena to~ka S( p,q) vo taa ramnina. So drugi zborovi, kru`nica K e mno`estvoto K  M ( x, y) | SM  r …………………..……………….... (1) To~kata S ja vikame centar, a rastojanieto r radius na kru`nicata. Sega }e vidime kako se nao|a ravenkata na kru`nicat a. Od definicijata sleduva deka za koja bilo to~ka M(x,y) K va`i:

r S(p,q) x Crt.1

2

SM  r odnosno SM  r 2 . Koristej}i ja formulata za rastojanie me|u dve to~ki t. e.

M 1 M 2  d(M1 ,M 2 )  ( x2  x1 ) 2  ( y 2  y1 ) 2 rastojanieto SM go izrazuvame so koordinatite na to~kite M(x,y) i S(p,q) i ravenstvoto (1) go zapi{uvame vo vidot: (x  p) 2  (y  q) 2  r 2 ……………………………………………………………………....……………….(2)

1 ______________________________________________________________________________


Turn static files into dynamic content formats.

Create a flipbook
Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.