Sprejemanje in spoštovanje drugačnosti

Sprejemanje in

spoštovanje drugačnosti

Priredila: Jasmina Čavužič, dipl. soc. del. spec. in asist. psihodinamske psihoterapije

Ko razmišljam in govorim o strpnosti, jo vidim kot moralno vrlino posameznika. Pokaže se kot značajska lastnost. Je del človekove osebnosti in posameznikovega življenja, sestavlje na pa je iz vrednot, ciljev, misli … Je daljši proces, ki vključuje medsebojne odnose, sožitja in medsebojna sodelovanja.

Strpnost vključuje ljubezen, pravičnost, potrpežljivost, resni co, ljubljenost, samokritičnost, sposobnost komuniciranja, samo spoštovanja in spoštovanja drugih. Strpnost je priučena socialna sposobnost posameznika ali skupin, ki dopuščajo, sprejemajo in spoštujejo različna mnenja, ideje, nazore, prakse, vrednostne sisteme, način življenja, … posameznikov in skupin, ki so jim neugodna, zopr na in nepravična ter se razlikujejo od tistih, ki jih vzdržujejo sami. Je

pomembna komponenta medse bojne povezanosti. Je med temelji demokracije, saj pomeni zmožnost pogledati na problem še iz drugega zornega kota, prisluhniti in spoštljivo raz pravljati o drugačnem, morda celo nasprotnem mnenju. Kaj strpnost je, kaj pomeni? Menim, da biti strpen pomeni spoštovati in razumeti, biti spošto van in razumljen. Da skušamo razumeti mnenja drugih, da nismo skeptični in da dovolimo nekomu, da izrazi svoje mnenje tudi takrat, ko ni v skladu z našim. Strpni smo tudi takrat, ko smo ra zumevajoči in poskušamo dojeti različne zorne kote in poglede na isto stvar. Da se naučimo, da na svetu nismo sami, ter da poleg nas živi toliko različnih posameznikov, ki si zaslužijo priložnost, da izrazijo lastne misli in poglede. Predvsem pa strpnost pomeni, da sprejema mo in spoštujemo drugačnost, čeprav nam morda deluje kot nekaj nenavadnega ali celo nepoznane -

ga. Pomembno je, da se ne vdamo stereotipom, temveč da si dovolimo sami ustvariti sliko o določenih lju deh, njihovih običajih, kulturi, religiji itd. Resnic je toliko kot ljudi Strpnost je zame pomembna last nost razgledanega, dobro izobraženega in predvsem odprtega človeka. Vsa stališča in mnenja sprejema kot veljavna, dopustna in enakovredna svojim. Je radoveden in raziskuje pojme, stališča in vred note. Na stvari gleda iz več zornih kotov. Ko vidi, da se v svojih stališčih moti, jih je pripravljen spremeni ti, če pa ne dvomi v točnost svojih prepričanj, to drugim z nasprotujo čimi stališči pove, a na spoštljiv in miroljuben način. Strpen človek ni samovšečen posa meznik, pač pa nekdo, ki se zaveda, da je na svetu toliko »resnic«, kot je ljudi, ki delujemo v danih oko liščinah. Zaveda se, da vsak od nas misli, deluje in se izraža malo dru gače in le strpen človek ne vztraja za vsako ceno na svojem »prav«. Kdaj ne smemo biti strpni? Na kratko bi lahko povzela, da je strpnost pojem, ki opisuje posa meznikovo zmožnost sprejemanja različnosti, po principu: »živeti in pustiti drugim, da živijo« ter »ravnati z drugimi tako, kot bi si želel, da oni ravnajo s tabo«. Strpen človek je umirjen in je spoštljiv do soljudi, ki so mu različni – bodisi je to v narodnosti, spolu, veroiz povedi, videzu, mišljenju, kulturi … Pomeni zavedanje, da si vsi zasluži mo biti obravnavani s spoštovanjem, zato moramo spoštovati vse ljudi okoli sebe. Strpnost je bist venega pomena za zdravo življenje, ravno nasprotno pa nestrpnost lahko popelje posameznika, družbo ali državo v osebno in/ali družbe no katastrofo. Ob tej priložnosti poudarjam, da strpnost ni ultima

tivno načelo. Do nekaterih pojavov, kot so npr. nasilje vseh oblik, se bičnost, pohlep, izkoriščanje, samopomilovanje, ne smemo biti strpni niti kot posamezniki niti kot družba. Strpnost - pomembna vrednota Strpnost se kaže in gradi v vsakod nevnih odnosih v družini, šoli ali vrtcu, službi, v čakalnici, v trgovini ipd. Kaže se v tem, kako znamo in zmoremo sprejeti sošolca, ki ima govorno napako, kako sprejemamo brezdomca, ki nas prosi za drobiž, kako sprejemamo nekoga, ki je iz stopal in odstopa od tistega, kar se večini zdi »normalno«. Strp nost se kaže v naših spoštljivih in potrpežljivih reakcijah, ko se je v bloku treba dogovoriti, kako bomo prenovili okolico, kako bomo izbrali ustreznega izvajalca, ki nam bo po pravil streho, ko se moramo v krogu družine dogovoriti za pravila ob našanja in hišna opravila. Prizadevam si, da bi moje veden je in odzivanje bilo čimbolj strpno v smislu, da bi bila razumevajoča in konstruktivna. So kakšne stvari, ki me razjezijo, in takrat sem got ovo manj strpna, kot bi si želela. Dopuščam možnost, da me kdo vidi, da sem nestrpna v določenih situacijah. A praviloma se svojega nestrpnega vedenja hitro zavem in si prizadevam, da v prihodnje delu jem drugače. Vsekakor je strpnost ena mojih (ključnih) vrednot. Verjetno tudi vaši pogovori s pri jatelji nanesejo na tematiko o dostojanstvu človeka, o sprejemanju drugih in drugačnih, o mnenjih in pogledih na svet. Z izkušnjami, ki nam jih je prineslo življenje smo že spoznali, in upam, da še ved no spoznavamo, kako različni smo si ljudje med seboj. In kako je to "fajn". Naučili smo se in upam, da se še učimo, kako potrebno je spošto vati druge in jih tudi, kolikor se le da, razumeti. Spoznali smo, da je nestrpnost vedno temelj nevedno sti in strahu – pred neznanim, pred drugačnimi in različnimi kulturami, religijami ali narodi. Martin Kojc je leta 1935 napisal knjigo z naslovom Učbenik življenja, v kateri med vsemi bogatimi življen jskimi nasveti večkrat poudari, kako strpno je treba pustiti življenju, da se odvija, dogaja, živi. Da ničesar ne dosežemo na silo, ampak moramo strpno pustiti, da se zgodi točno tako, kot se mora. Izhajal je iz teze, da strpnost prinaša mir v človeku. Notranji mir pa pomeni dobro počutje in odsotnost bolezni.