Modre jagode. Resno?

Sara Sočan

Preko internetnih strani je mogoče naročiti malodane vse mogoče, tudi semena modrih jagod. Le-ta so pritegnila našo pozornost, saj se nam je ob pogledu nanje porodilo kar nekaj vprašanj. Darinka Koron, raziskovalka na področju rastlinske genetike in žlahtnjenja iz Kmeti jskega inštituta Slovenije nam je prijazno priskočila na pomoč in pojasnila nekaj dejstev, ki se nanašajo na rast mordih jagod.

Kaj pravzaprav pomeni, da se nekdo ukvarja z rastlinsko genetiko in molekularno biologijo rastlin? To pomeni, da s posebnimi molekularnimi tehnikami prenašajo gene enih rastlin ali živali na druge. S prenosom genov se ukvarjajo tudi na posameznih inštitucijah v Sloveniji, vendar samo v poskusne namene, saj je pridelovanje GSO rastlin prepovedano. Ukvarjala sem se tudi s klasičnim žlahtnenjem amariških borovnic. Tudi pri takem načinu dela pride človek do zanimivih razlik med rastlinami. Le pot do takih rezultatov je zelo dolga. Preko žlahnjenja, selekcije, razmnoževanja sadik in čakanja na prve plodove moramo biti zelo potrpežljivi, saj to traja skoraj 15 let. Včasih več. Kaj bi lahko na primer preverili, če bi vam poslali vzorec s semeni modrih jagod? Če bi mi poslali vzorec s semeni modrih jagod, bi nedvomno najprej želela videti plod, zato bi jagode posejala. Ker je od semena do rastline s plodovi potrebno počakati kar dolgo, bi verjetno nad vsem že kmalu obupala. Seme jagode vzkali in se razvije v drobno rastlinico, ki jo je potrebno vsaj nekajkrat presaditi, preden ima pridelek. To vse skupaj traja približno dve leti. Potem pa bi verjetno plodove okusila in jih dala v analizo na barvila. Katere informacije pa bi lahko dobili iz že dozorjene modre jagode? Pri tem delu pridejo na vrsto analitiki, ki bi nedvomno analizirali vsa barvila, minerale, verjetno encime, alergene snovi … Verjetno bi testira

li snovi, zaradi katerih je bila modra jagoda sploh skrižana. Torej, odpornost na mraz. Ali lahko s križanjem vzgojimo jagode katerekoli barve? S samim klasičnim križanjem nikakor ni mogoče vzgojiti jagod katere koli barve. S klasičnim križanjem lahko pridemo od belih do temno rdečih jagod, nikakor pa ne do drugih barv. Genetiki verjetno to znajo. Če so pri modri jagodi prenesli gen arktične ribe, zakaj ne bi prenesli genov drugih rastlin ali živali in s tem prišli do palete barv. Sprašujem se samo – zakaj vse to? Torej gre pri modrih jagodah za genetsko spremenjeno rastlino in gen arktične ribe? Modre jagode so gensko spremenjene (GSO), ki imajo gen arktične

bro, ne vem, saj jagoda zelo dobro prenaša mraz in jo je mogoče gojiti praktično povsod. Konč

no pa tako in tako jagode skoraj v celoti pride

lujemo v zavarovanih prostorih (tuneli, rastli

njaki). Menite, da imamo Slovenci do sadja, ki ni takšne oblike in barve, kot smo ga vajeni pri nas, odpor?

Mislim, da so med slovenskimi kupci sadja vsaj tri

skupini ljudi. Eni so za vse novosti in se jim vse novo zdi super. Silovito zagovarjajo vse novosti. To zane

sljivo trdim zaradi izkušnje z uvajanjem manj poznanih vrst jagodičja. Skoraj vse so bile kot utrin

ki. Pojavile so se, razveselile peščico tistih, ki so jih

‘videli’, potem pa je vse potihnilo. Drugi so taki, ki

vse novosti kategorično zanikajo. Posebno GSO. In potem je skupina praktičnih kupcev, ki kupijo vse, če jim je všeč, je dobro in po sprejemljivi ceni. Kako naj vemo, če so jagode, ki zrastejo iz teh semen, res užitne in zdrave za nas? Kako se lahko o tem prepričamo?

C M Načeloma lahko v globaliziranemu svetu pridemo do vseh rastlin. Legalno ali nelegalno. Doma jih

Y lahko gojimo v domačem vrtu, vendar jih ne sme

CM mo pridelovati na večjih pridelovalnih površinah.

MY Vse rastline, ki jih pridelujemo, morajo namreč biti

CY vpisane v register, kar pomeni, da morajo skozi ‘sito’

CMY K ministrstva za kmetijstvo, ki se za posebnosti obrne na strokovnjake za posamezna področja sadjarstva.

Večina tako vzgojenih rastlin je tudi zavarovanih, zato so potrebna plačila licenc, kar je povezano s številnimi preprekami. S tem namenom poteka pri MKGP naloga introdukcija, ki je namenjena preizkušanju sort. Cilj naloge je svetovati pridelovalcem in potrošnikom res dobre sorte glavnih sadnih vrst. V postopku introdukcije bi se nedvomno preverila užitnost in vplivi take jagode na zdravje. Posebno pri takih posebnostih. Sicer pa v Sloveniji ne smemo pridelovati transgenih rastlin. Kaj svetujete bralcem in bralkam, ki se odločajo za nakup semen modrih jagod iz tujine? Osebno takim oglasom ne nasedam, ker je pot in tveganje, da mi ne bo nič zraslo, zelo veliko. Že reklame o plezajočih jagodah so tako zavajujoče, da se jim samo nasmehnem. Je pa velik izziv v gojenju prosto visečih jagod v lončkih, v jagodah z vijioličnimi cvetovi, v belih jagodah, v gozdnih jagodah … Meni je največji izziv v gojenju nečesa preverjenega. Npr. dobrih sort jagod žlahtnih ali gozdnih jagod preko celega leta. V cvetličnem koritu, na primer.

NAJLEPŠA JUTRA SO BRESKOVA JUTRA

Breskev je na Kitajskem sveto drevo. Simbolizira večnost, zdravje in dolgoživost. Cenimo jo tudi na Posestvu Berce, kjer ustvarjamo posebnosti, da negujemo zadovoljstva. Iz vipavskih breskev že od leta 2003 po nespremenjenem receptu kuhamo okusno poslastico. Najpogosteje razveseljuje sladokusce, ki si jutra v vseh letnih časih polepšajo z vonjem in okusom po svežih, pravkar dozorelih breskvah. Ko boste pokusili našo priljubljeno breskovo marmelado, bodo tudi za vas najlepša jutra - breskova jutra. Pa dober tek!

Naročila sprejemamo na: info@posestvo-berce.si M +386 41 505 659 Marmelade in kise naše blagovne znamke najdete tudi na Mercatorjevih policah Radi imamo domače. Predstavitev izdelkov www.posestvo-berce.si