»Vodni čarovnik«

SKRIVNOSTI VODE

Viktor Schauberger – odkritelj sil levitacije in implozije (1) »Vodni čarovnik«

Avstrijec Viktor Schauberger (1885–1958) je bil gozdar in navdušen opazovalec narave. Njegov moto je bil »posnemaj in razumi«, zaradi česar je postal filozof in izumitelj »tehnologije implozije«, kot jo je sam poimenoval in ki jo je razvil z opazovanjem vrtinčenja tekočin in gibanj v naravi.

Epopeja Viktorja Schaubergerja, ki se ga je prijelo ime »vodni čarovnik«, se je začela po prvi svetovni vojni s koriti za spuščanje hlodov. Del njegove logarske službe je bilo vlačenje že prodanega lesa s planine. Tak les so po navadi vlekli s sanmi, v katere je bil vprežen par volov. Schauberger je videl, s kakšno muko so morale živali na težkem terenu vleči svoj tovor in trpeti voznikov bič, vedel pa je tudi, da mora voznik kar najbolj naložiti sani, da lahko pokrije svoje stroške in zasluži svojo plačo. Tako je začel razmišljati o prevozu hlodov vzdolž gorskih brzic. Deščice v žlebu, za katere mu je dala zamisel vodna kača, so vodo napeljevale k spiralastemu kroženju navznoter; tako so se po vodi lahko transportirali hlodi, težji od vode.

SONČNI ŽARKI POTONEJO LES

Takšen način je bil pred tem že dvakrat zavrnjen iz dveh razlogov. Pristojni so namreč menili, da bi se tako uničevale struge hudournikov ter da težji hlodi bukve in bora ne bodo plavali na vodi. Ampak Schauberger se je spominjal, kako je njegov oče po vodi transportiral na tone bukovih debel na velike razdalje. Spomnil se je očetove razlage, da voda ponoči, še posebno ob mesečini, postane bolj sveža in urna ter da takrat z lahkoto nosi težke hlode. Zato je naredil improviziran jez in zajezitvena vrata ter v vodo navrgel razpršene hlode. Naslednje jutro so ti zlahka plavali po brzici, ampak kakor hitro so se sončni žarki prebili do vode, je les potonil. Ob izogibanju dnevni svetlobi je Viktorju Schaubergerju uspelo spustiti v dolino skoraj celotno pošiljko lesa, z izjemo nekaj kljubovalnih »utopljencev«, ki so zastali v globokem jarku.

Leta 1922 je za princa Adolfa von Schaumburg-Lippeja projektiral in izdelal nekaj žlebov za prenos hlodov in tako zmanjšal stroške transporta na eno desetino dotedanje cene. Omogočil je prevoz hlodov bukve in hoje in drugih od vode težjih hlodov. Ti leseni kanali so bili povsem edinstveni. Bili so privzdignjeni in se po pobočju niso spuščali po najkrajši črti, temveč v serpentinah, ter so imeli profil prirezanega jajca. Za prvi, demonstracijski žleb je Schauberger sam zbral denar, tako da sta bila njegov račun in samospoštovanje odvisna od uspeha njegove predstavitve. A ko je preizkusil prvi žleb, je hlod plaval nekaj sto metrov, nato pa potonil na dno. Voda je navirala odzadaj in prekrila strani kanala, ampak hlod se ni premaknil. OPONAŠANJE KAČE

Viktor Schauberger: »Pravi temelj vse kulture je znanje in razumevanje o vodi.«

Foto splet

Schauberger je bil osupel. Prepričan je bil, da so ovinki pravilni. Sestopil je do bazena za zadrževanje vode, sedel na kamen na toplem soncu in se zastrmel v vodo. Ko je tako sedel, je začutil, da se mu nekaj mota po usnjenih hlačah. Poskočil je in uvidel, da je sedel na kači, ki se je zvila na toplem kamnu. Zgrabil je kačo, jo vrgel v vodo in začel opazovati. Spraše-

val se je, kako lahko kača plava tako hitro brez plavuti. Ko si je zamislil njeno gibanje kot zanko, je ugotovil, da kača dela izmenične vodoravne in navpične krivulje.

Takrat se mu je posvetilo. Delavcem je naročil, naj prinesejo tristo macesnovih deščic, ter jim pokazal, kako naj jih poševno pribijejo na dno žleba. Do poznega večera je gozd odmeval od udarcev kladiva. Ko se je blizu polnoči vrnil domov, pa je našel sporočilo, da bosta naslednje jutro princ in princesa z nekaj strokovnjaki prisostvovala poskusnemu spuščanju hlodov. Odhitel je nazaj in obljubil delavcem plačilo trojnih nadur, če celo noč nadaljujejo z delom in končajo do osmih zjutraj. SPIRALASTO KROŽENJE

Ko je suita prispela, so delavci odprli zajezitvena vrata in začeli z drogi potiskati hlode v kanal. Težka klada je odbrzela navzdol po žlebu, vijugajoč se z ene strani na drugo, ter za ovinkom izginila z vidika. Deščice v žlebu, za katere mu je dala zamisel vodna kača, so vodo napeljevale k spiralastemu kroženju navznoter; tako se smer gibanja obrača proti središču spirale, kar sprošča pritisk na breg oziroma na steno cevi za vodo ter omogoča, da se po vodi lahko prenašajo predmeti, težji od vode. Pozneje je Schauberger to odkritje uporabil pri regulaciji rek, tako da voda ne spodjeda bregov, in pri patentiranem izumu posebnega načina za izboljšanje pretoka v ceveh z vodo.

Leta 1924 je Viktor Schauberger postal svetovalec Državnega sveta za žlebove za hlode in je začel z gradnjo velikih sistemov korit v Avstriji. Leta 1929 je prijavil prve patente na področju vodnega inženiringa in izdelave turbin. Začel je raziskovati, kako umetno ustvariti centripetalno ali sredotežno gibanje pri različnih vrstah strojev, predlagal pa je tudi več načinov za uporabo hidroelektrične energije za reaktivne turbine.

JASTREB IN LOSOSI

Eno svojih glavnih načel, namreč odkritje sile levitacije, ki je nasprotna gravitaciji, je Schauberger, tako kot vse drugo, opazil v naravi. Neko planinsko jezero je vsak večer ob istem času pre-

letaval jastreb. Strmoglavil je nad vodo in odletel z lososom v svojih krempljih. Za mladega Schaubergerja je to bila skrivnost. Losos ni površinski plavalec. Kako ga je jastreb lahko zgrabil, ne da bi si sploh zmočil noge? Nekega večera se je povzpel na drevo in, skrit v zelenju, opazoval s svojim daljnogledom. Ne daleč pod seboj je zagledal losose, ki so plavali v svojem tolmunu. Jastreb je prišel točno takrat kot običajno. Zavreščal je in začel leteti navzgor, pri čemer je delal nad jezerom spirale s čedalje manjšimi krogi. Naenkrat je strmoglavil v jezero, z udarcem kril zavrl nad površino in že se je velik losos otepal v njegovih krempljih. Viktor je bil tako hipnotiziran z jastrebom, da ni videl, kaj so počeli lososi. Zato se je ob prvi priložnosti vrnil. Zopet ob mraku, ko so losoSchaubergerjev patent iz leta 1929: Konstrukcija za re- si ponovno plavali v svojem tolgulacijo hudournikov in rek, da voda ne spodjeda bre- munu, jastreb pa je začel v spirali gov. krožiti nad jezerom. To pot je opazoval losose. Ti so začeli plavati v spirali, posnemajoč let jastreba nad seboj, kot da jih njegovo kroženje navaja, da se tudi sami začno gibati na enak način, in kot da jih privlači na površino. Medtem ko so se dvigovali v vodi, posnemajoč vzpenjanje ptice, so plavali vse bližje drug drugemu proti površini. Ribe v sredini spirale so bile blizu druga drugi, tako da so njihove plavuti naposled prebile vodno površino. Jastreb je ponovno odletel z lososom v svojih krempljih. Viktor se je ob mno-

Viktor je ob mnogih večerih gih večerih vrnil tja, da je opazoval to opazoval to dramo, v kateri dramo, v kateri se je zdelo, kot da jastreb s svojim spiralnim gibanjem vleče se je zdelo, kot da jastreb s ribe na površino. svojim spiralnim gibanjem Krešimir Mišak  vleče ribe na površino. Prihodnjič: Ključna je temperatura vode

Foto splet