12 minute read
Zaščita pred sevanji
Mobilni telefoni, tablični računalniki, računalniki, prenosniki, usmerjevalniki wifi, mikrovalovne pečice in druge sodobne naprave so del našega vsakdana. So priročne in ponujajo številne prednosti, a nas izpostavljajo elektromagnetnim sevanjem. Ta pa so lahko škodljiva za naše zdravje. Zaščita našega zdravja pred njimi je zato ključna.
Elektromagnetna polja lahko razvrstimo v dve glavni skupini. Neionizirajoče sevanje je nizkofrekvenčno sevanje, za katero mnogi menijo, da je neškodljivo za ljudi. V resnici pa lahko prispeva k zdravstvenim težavam. Sem sodijo mobilni telefoni, tablice, računalniki, bluetooth naprave, brezžični (wifi) usmerjevalniki, daljnovodi, pametni
Znani neželeni učinki 5G so prelomi DNK, tvorba stresnih beljakovin, motnje celične presnove, manj melatonina …
števci, hišni števci energije, mikrovalovne pečice in podobno. Ionizirajoče sevanje pa je visokofrekvenčno sevanje, ki je lahko zelo škodljivo za naše telo. Primeri ionizirajočega sevanja so ultravijolične luči in rentgenski žarki. Tako pri neionizirajočem kot pri ionizirajočem sevanju se izpostavljenost elektromagnetnemu sevanju in tveganju za negativne posledice zmanjšujeta, ko se oddaljujemo od njegovega vira. NEŽELENI UČINKI
Frekvence, ki prihajajo iz elektromagnetnih polj, motijo elektromagnetno polje našega telesa. To lahko privede do vrste zdravstvenih neravnovesij in simptomov. Povzročajo glavobol, utrujenost, nespečnost ali motnje spanja, omotico, pomanjkanje koncentracije, spremembe v spominu, depresijo, tesnobo, nemirnost, razdražljivost, slabost, izgubo apetita ali izgubo teže, boleč ali srbeč občutek, mravljinčenje, pekočo kožo, spremembe v električni aktivnosti možganov, tinitus (šumenje v uše-
Slovenska zaščita proti elektromagnetnim sevanjem in 5G:
Generatorji biopolja raziskovalca biopolj Franca Šturma so Peta moč, Rožica, Ono in Oka. Delujejo tako, da ljudem, ki so v njihovem polju oziroma nosijo te obeske, dvignejo duhovno moč. Izdelal jih je s pomočjo študija slovenske kulturne dediščine. To znanje je desetletja zbiral in v knjigi »Iz nevidne strani neba« objavil nedavno preminuli raziskovalec Pavel Medvešček – Klančar. Vsi izdelki, ki jih uporablja že veliko Slovencev, so dosegljivi na Misteriji.si.
POPRAVLJA, KAR SEVANJE POKVARI
Norad je informirana bakrena ploščica, ki jo nalepimo na hrbtno stran mobilnega telefona. Zasnovana je tako, da v telesu do sedemdeset odstotkov popravlja škodljive posledice, ki jih za seboj pušča zdravju nevarno sevanje mobilnih telefonov.
Posebnost in edinstvenost ploščice Norad je, da ne deluje neposredno na elektromagnetno valovanje in informacijo sevanja ter ne zmanjšuje moči telefona in drugih naprav, marveč z izbranimi informacijskimi kodami vpliva na vodo in druge tekočine v telesu ter popravi, kar sevanje poškoduje.
Zaščitna ploščica nosi ime Norad, ki je izpeljanka iz angleških besed »No Radiation« ali »brez sevanja«. Prejela je visoki priznanji v ZDA in Švici za zaščito pred tveganjem, ki ga neionizirano elektromagnetno sevanje povzroča na živih organizmih.
Norad za telefone (29,90 €) in Norad plus za ročne ure (14,90 €) sta na voljo na Misteriji.si. D. N.
sih), neplodnost, hormonske spremembe, debelost, težave s krvnim sladkorjem …
NEVARNOSTI 5G
5G je brezžično omrežje pete generacije. Glavna razlika med brezžičnimi frekvencami 2,4 GHz in 5 GHz so podatki in pasovna širina. 5 GHz omogoča hitrejši prenos podatkov na krajši razdalji, medtem ko 2,4 GHz pokriva daljše razdalje in deluje počasneje. 5G ponuja hitrejšo in stabilnejšo internetno povezavo za mobilne naprave. To se morda sliši odlično, a si boste zaradi morebitnih zdravstvenih posledic tega hitrega interneta morda premislili glede tega, da je to dobro za nas.
Leta 2011 je Svetovna zdravstvena organizacija radiofrekvenčno sevanje uvrstila med možne rakotvorne snovi skupine 2B. Predvidevajo, da bo 5G biološko bolj aktiven kot prejšnja tehnologija. Ker je 5G nov sistem, še ni dolgoročnih študij o njegovih možnih negativnih učinkih. Vendar lahko glede na študije o drugih oblikah elektromagnetnega sevanja sklepamo, da ima resne posledice na naše zdravje.
Že znani neželeni učinki 5G so prelomi enojnoverižne in dvojnoverižne DNK, oksidativne poškodbe, motnje celične presnove, povečana prepustnost krvno-možganske pregrade, zmanjšanje melatonina, motnje v presnovi glukoze v možganih in tvorba stresnih beljakovin.
D. N.
Knjiga Biblija greha je delo »zapisovalca prepovedanih misli«. Govori o moškem, ki ga po prebolelem raku upokojijo. Zave se, da so mu dnevi šteti. Občutek ima, da mora svojo zgodbo podeliti, zato se pri oseminpetdesetih preseli v sarajevsko predmestje in začne pisati dnevnik, ki se prepleta z jugonostalgičnimi spomini in osebno zgodbo … Avtorja knjige Renata Volkerja smo ob izidu prvega dela njegove trilogije, ki je izšel pri ARA založbi, povabili na pogovor. »Najboljši način, da si umiješ roke, je, da pomiješ posodo. Najboljši način, da si očistiš dušo, je, da napišeš knjigo.« Kateri pa so vaši največji »grehi«, knjigi ste namreč dali naslov Biblija greha?
Vsi grešimo. Vsi smo grešniki. Vsi si želimo pokore in odveze. Vsi bi radi umrli mirno, brez slabe vesti in pripravljeni na tisto, pa karkoli to že je, kar nas čaka v onstranstvu. Tudi če tam ni nič. Tako smo večinoma vzgojeni. Kot otrok sem si v cerkvi pri spovedi »grehe« zmišljeval, ker sem župniku pač moral nekaj povedati. Da mame nisem ubogal, pa da domače naloge nisem naredil in da smo bombone kradli. Po prebolelem raku in bližnjem sreča-
nju s smrtjo so se moje vrednote spremenile. Grehi so dobili nov pomen. Edini grehi, ki jih danes priznavam, so nerazčiščeni odnosi med ljudmi. Najbližji so tukaj seveda najpomembnejši. Vrhovni greh, rajsko jabolko spora, je moj odnos z bivšo ženo. Ta knjiga je eno samo opravičevanje in hvaležnost za moje poti in stranpoti, ki jih ni bilo malo, na katerih mi je zmeraj stala ob strani. Šele ob pisanju knjige sem spoznal, da to ni bilo vedno dobro zanjo. Morda tudi zame ne. Potem sta na vrsti odnosa z najinima otrokoma, ki prav tako nosita kak žebelj s križa mojega greha.
Kdaj ste se začeli zavedati, da vas privlačijo moški, in kako ste se na to odzvali? Kako dolgo je trajalo, da ste to povsem sprejeli, se sestavili v celoto?
To, da me privlačijo tudi moški, sem ozavestil zelo pozno. Prvo spolno izkušnjo sem imel pri triintridesetih. Šele ob ločitvi sem si dovolil priznati, da je ta privlačnost verjetno obstajala od vekomaj, da pa se je manifestirala pozno, ker sem vmes pač imel ljubeč odnos z žensko. Kruto spoznanje, da se ljudje ne srečamo nujno za celo življenje, ampak da smo drug drugemu namenjeni za omejeno obdobje razvoja osebnostne rasti in se po naučeni lekciji premaknemo naprej, je bila zame huda lekcija. Sámo sprejetje še zmeraj poteka. Dejstvo, da sem živel v dveh različnih zakonskih skupnostih, z različ-
Knjiga »Biblija greha – Stara zaveza: Sarajevski dnevnik« je dosegljiva na Misteriji.si in prek telefona 051/307 777. Cena je 24,90 €.
nima učnima programoma, je zame dodatna obveza. Kaj pa sedaj? Ali bom živel samo zase – ali bom kot pedagog sposoben svojo izkušnjo ponuditi kot kurikulum? Sem egoist. Nisem pa sebičen.
Kakšna je slovenska družba z gledišča homoseksualca v primerjavi z Londonom, Sarajevom … Je to odvisno od vere, politike, duhovne ravni človeka …?
Ljudje radi igramo žrtve. Radi živimo v strahu zasebnosti. Neko lažno skromnost so nam privzgojili. Skromnost je za tiste, rad rečem, ki se bojijo lastne veličine. Ker ne zaupamo sebi, ne zaupamo niti drugim. Za šibke se imamo, kar pa vsekakor nismo. Samozavestnih ljudi sistem ne more kontrolirati. To se v teh koronskih časih še kako pozna. Kdor misli s svojo glavo, je za okolico moteč. Vera igra v našem življenju odločilno vlogo. Tako v odnosu do homoseksualcev kot do vseh drugih odnosov. Nikoli ne
Foto J. V. Renato Volker
bom razumel vernic, ki s tako zagretostjo sprejemajo svoj drugorazredni položaj v cerkvi. Slovenska družba se ne razlikuje dosti od drugih okolij. Zakonodaja nam omogoča malodane enakopravnost. Vsak posameznik pa mora zbrati dovolj ljubezni do sebe, da to zase tudi zahteva, vzame in živi polno življenje. Ne priznavam izgovorov za klozet. Seveda pa je čas tisti, ki je potreben, da družba dozori. Rasno in versko mešani zakoni so bili nekoč tabu. Samske ženske so trpele nepopisno nasilje. Podobno je s homoseksualnostjo. Rad bi verjel, da soustvarjam novo normalnost. Verske doktrine so seveda največja ovira, ker jih zagovarjajo večinoma skriti homoseksualci. Začarani krog greha biblijskih razsežnosti.
Kakšna je ljubezen med moškim in moškim? Si moški lažje izkažete ljubezen, ste bolj neposredni? Tudi spletne aplikacije za zmenke veliko bolj uporabljate.
Če govoriva o promiskuiteti, je ta na naši sceni primerljiva s heteroseksualno. Zaradi vsega zgoraj omenjenega pa se bežni in površni odnosi pogosto zreducirajo na spolni akt. Zakaj pa hodijo fantje in dekleta čez vikende na zabave, če ne iz taistega razloga? Določen odstotek ekstrema pa je seveda v vsaki skupnosti. Tudi sam se najdem tam.
Se moški lažje domenite za spolni odnos, ker ni strahu pred zanositvijo, izgubo nedolžnosti, onečaščenjem, na kar vse so zaradi seksa obsojene ženske po svetu?
Seveda. Ampak večina, velika večina hrepeni po neke vrste odnosu. To ni odvisno od spolovila.
V knjigi ste napisali: »Naše zveze so pravzaprav zelo trdne in jih en naključni kurac redko razdre. V gej zvezah sem videl vse, česar se hetero veze še niso naučile.« Česa recimo se hetero veze še niso naučile?
Osebno sem zelo posesiven. Ne maram varanja in zahrbtnosti. Nimam pa nič proti, če si s partnerjem zaupava želje, potrebe in fantazije, ki nama jih pomaga zadovoljiti tretji. Ali četrti. V tem ne vidim problema. V hetero zvezah prevladuje odnos ena na ena, kar ne deluje zmeraj za oba. Seks prepogosto povezujemo z ljubeznijo. Ljubezen je tudi, ko partnerju omogočiš seks brez ljubezni. Seveda pa se stvari včasih zakomplicirajo, ker pride do navzkrižnih navideznih vezi. Običajno so začasne. In tukaj nastopi ta naključni kurac.
Kakšna pa je bila vaša izkušnja z boleznijo – rakom? Kakšnega raka ste imeli in kako ste ga preboleli?
Prebolel sem Castelmanovo multicentrično bolezen v kombinaciji s HHV8 in HIV-om. Prvi primer v Sloveniji. Na diagnozo sem na infekcijski kliniki čakal štiri mesece. Devetintrideset stopinj Celzija vročine. Šestinpetdeset kilogramov telesne teže na sto triinosemdeset centimetrov višine. Invalidski voziček. Plenice. V bistvu poln aids, kot se je izrazila zdravnica. S pomočjo bioloških zdravil in kopice alternativnih pripravkov – od kanabisovega olja, rjavih alg, MMS-a, koloidnega srebra, visokih koncentracij vitamina D3, klistiranja, pitja sokov in moči misli
– sem bolezen obvladal. Pojedel sem vse, kar mi je prišlo pod roke. Nekaj je prijelo. Moja ozdravitev je bila moja izbira. Danes jemljem samo antiretrovirusna zdravila. Pa še to se mi ne zdi potrebno. Tudi HIV je iz družine koronavirusov in njegove sekvence najdemo v covidu. Diagnosticirajo, manipulirajo ga s PCR testi. Posel pač. Verjamem, da smo bili geji in temnopolti prvi poskusni zajčki, preden se je farmacija sedaj lotila zastrupljanja splošne populacije.
Komu ste namenili svojo knjigo? Kakšno je njeno poslanstvo?
Knjiga je moja terapija. Obdukcija ljubezni, ji pravim. Hkrati je družinska terapija. Zdravljenje družinskega debla. Bivšo ženo, hčer in sina sem prosil, da napišejo odzive nanjo. Rad bi jih objavil v drugem delu trilogije. S tem bi bilo moje poslanstvo res popolno. Knjiga je namenjena vpogledu v intimo nekoga, ki se bori najti samega sebe in ob tem ne preveč poškodovati drugih. To je visoka stopnja odgovornosti, umetnosti in prispevka k dvigu kolektivne zavesti. S skromnostjo sem res opravil.
Vaša želja je turneja po slovenskih šolah. »Pogovori z učitelji in s pedagogi. Njih je treba opolnomočiti, da bodo znali delovati v razredu in zunaj njega.« Kakšne izkušnje jim želite predati?
V vsaki šolski zbornici je nekaj ljudi, ki se lahko vsaj delno poenačijo z mojo zgodbo. Nobenega recepta ne ponujam. Predstavil bi rad samo možnost življenja po životarjenju. Kdor verjame v karmične zakone, zasmrtje in podobne astralne ravni, si verjetno želi tja prispeti miren, izpolnjen in pripravljen na novo rojstvo pod boljšimi pogoji. Zaenkrat pa bi se morali naučiti v sprejemanju vseh drugačnosti tukaj in zdaj. Samo zdaj imamo. Najpomembneje pa je, da sem pripravljen odgovarjati na nešteta vprašanja, ki se že pojavljajo. In to iz prakse. Moj zdaj želim deliti.
Tatjana Svete
MNENJA PRVIH BRALCEV
Aiša Maj, lektorica knjige: »Odlično napisana knjiga. Toplo priporočam. Ne gre le za ljubezen med moškimi, seks. Polna je globokih misli, razmišljanj in humorja. Tudi uči nas, mimogrede. Ob njej se jeziš. Jočeš enkrat od smeha, drugič od ganjenosti. Če to ni umetnost?«
Boris Pintar: »Dobro, iskreno! S pisanjem lažje odstremo globine iskrenosti kot z govorjenjem. Ko prekoračiš sebi ljubo iskrenost, ustvariš presežno vrednost. Naivnost, stremljenje s sočasnim zavedanjem dejanskih omejitev stanja je tvoja odlika, z izkoriščanjem katere lahko ustvariš edinstveno literaturo. Dokumentaren slog, ki neopazno prehaja v izmišljijo in nazaj, je literatura našega časa.«
Nina Kofler Kobal: »Zelo mi je všeč jezik. Stil. Teče, a ni prazno in ni preprosto, je do jezika spoštljivo. In vsebina. Iskreno, pogumno. Čestitam.«
Boštjan Polanec: »… Moje skromno mnenje je samo to, da prosim nadaljuj. Ne prilagajaj, spreminjaj, popravljaj ničesar. Samo tako se bo ohranila resnično čim bolj avtentična zgodba, življenjepis, dnevnik, karkoli, skozi katerega se širi veličina avtorjevih izkušenj, ozaveščanje in tolmačenje tabujev ali pa samo tolmačenje spolnih praks, sočen oris okolja, kolektivne situacije v Sloveniji in nekdaj bratski državi …«
Petra Oblak: »Razgaljaš se, ne igraš. Daješ srce in razmišljanja na pladenj. Cenim in spoštujem. Redki ljudje so prišli do tega, da pretvarjanje nima smisla. Tako se hitreje izlušči, kdo pije in kdo plača. Nekateri umrejo in nimajo pojma, s kom so delili svoja življenja. Ljudje ne poznajo svojih otrok, sorojencev. Kaj mislijo zares, kaj jim narekuje njihova bit, nazor itd. Razbijanje tabujev osvobaja druge, no, vsaj mene: da se pogledaš, da narediš inventuro, kdo si tudi sam. Če si drzne on biti samosvoj, iskren, zakaj ne bi svoje resnice, ki je morda bolj sprejemljiva za druge, izpovedal tudi sam? Vsak vidi po svoje, jaz občudujem ljudi, ki se ne pretvarjajo. Moraš za to imeti na podstrešju precej pospravljeno, ali pa imaš vsaj namen postaviti stvari na svoje mesto.«
Lidija: »Prebrala sem nekaj strani tvoje knjige in kar ne morem nehati. Verjetno si določenim ljudem poznan, jaz priznam, da sem zate prvič slišala. In skozi tvoje zapise te spoznavam. Cenim, kako svoje občutke deliš z vsemi. Ni lahko, vem po sebi. In navsezadnje, tvoja zgodba se dogaja v Sarajevu, tam se počutim bolje kot doma. Med branjem podoživljam spomine.«
Iztok Šostarec: »Zelo sem užival v branju, če je užitek prava beseda za tovrstno branje. Beroč ali bolje rečeno obirajoč napisane besede sem se paralelno sprehajal tudi po svojem življenju. Čudovito prijetno-neprijetna izkušnja, ko se na konkretnem primeru, kot je tvoja knjiga, zavedaš, kako ima vsakdo žakelj sranja na hrbtu in kako so vsi žaklji podobni, samo jih ne želimo odpirati in primerjati. Režal sem se in jokal ob branju.
Takoj na začetku branja sem našel vzporednico z novim valom v sodobni književnosti, ki ga v resnici še nihče ni poimenoval ali ga dal v kategorijo. Stil pisanja, ki si ga zbral, je kot laboratorij, v katerem lahko izvajaš eksperimente in čakaš, kaj se bo izcimilo iz njih. Odličen pristop! Tak stil ti odpre vrata, da z lahkoto opišeš, dočaraš, naslikaš, narišeš … ves nadrealizem časa, v katerem živimo. Ne samo časa od našega rojstva do danes, ampak tudi časa naših prednikov. V tem nadrealizmu brez glave in repa živimo že tisočletja in tega sploh ne opažamo, ker se že rojevamo vanj in ga vzamemo kot nekaj čisto običajnega. Pomagaš pri rušenju matrixa.« T. S.
