30 minute read
Zanimivosti
SFINGA STARA 800.000 LET? NOVA ČLOVEŠKA VRSTA ŽE MED NAMI?
Ali je mogoče, da bi bila Sfinga stara skoraj milijon let? Znana je teorija Roberta Schocha, po kateri je Sfinga stara med 7000 in 12.000 let, na kar nakazuje erozija. Zdaj pa sta dva ukrajinska znanstvenika to mejo prestavila mnogo dlje nazaj, in sicer na kar dobrih 800.000 let. Manichev Vjacheslav
in Alexander Parkhomenko menita, da so jezera, ki so povzročila erozijo na Sfingi, obstajala v pleistocenu. Podrobnejšo razlago si lahko ogledate tu: shorturl.at/abszB
300.000 LET STARA TULJAVA
Nekatere najdbe so tako nenavadne, da jih uradna znanost najraje pomete pod preprogo. Leta 1991 so ruski geologi na Uralu našli stotine predmetov v obliki tuljave – kar ne bi bilo nič nenavadnega, če ti predmeti ne bi bili nepredstavljivo majhni in neverjetno stari. Njihova oblika v nobenem primeru ne more biti naravnega izvora, starost pa so jim ocenili na okoli 300.000 let. Glede njihove velikosti je iz poročila razbrati, da je bil največji predmet velik 2,87 centimetra, najmanjši pa le borih dva in pol mikrona. Za primerjavo – povprečna širina človeškega lasu je sto mikronov. Lahko kako drugače pojasnimo to najdbo kot tako, da je nekoč davno nazaj na Zemlji že bila visoko razvita civilizacija? Morda celo več njih. Ufologinja Mary Rodwell pravi, da je s pomočjo različnih metod, kot je recimo regresija, prišla do ugotovitve, da med nami že obstaja nova človeška vrsta. To naj bi bili tako imenovani zvezdni otroci, hibridna rasa med človekom in nezemljani, ki ima izjemne kognitivne sposobnosti. Sindromi, kot sta Aspergerjev sindrom in ADHD, bi po mnenju Rodwellove lahko bili rezultat genske manipulacije tehnološko napredne rase s človeško DNK – z namenom ustvariti novo vrsto inteligentnih bitij.
MESTO 150-IH PIRAMID
Piramide so prava čudesa starodavne dediščine, ki so nam jo zapustili naši davni predniki. V današnji Mehiki je obstajala starodavna civilizacija, nekje sočasno z Maji in piramidnim mestom Teotihuacan, ki je dom nekaterim najbolj spektakularnim piramidam na svetu. V metropoli te civilizacije, mestu El Pital, je domovalo okoli dvajset tisoč ljudi, na njenem področju pa obstaja kar okoli sto petdeset piramid. Mnoge od njih so še vedno »zakopane«, prekrite z zelenjem in drevjem. Le kako čudovito bi izgledalo to mesto, ko bi ga res natančno arheološko obdelali!
Foto splet Foto splet
Saj ni res - pa je!
NENAVADNA DEJSTVA O MADŽARSKI • Madžarska ima več kot 465 olimpijskih medalj in se uvršča celo na drugo mesto po številu zlatih medalj, zbranih na poletnih olimpijskih igrah.
• Je ena najstarejših držav v Evropi, ki je začela svojo zgodovino leta 895; torej je starejša od Nemčije in Francije. • Budimpešta ima največje število termalnih vrelcev na svetu, v celi državi pa je več kot tisoč petsto toplic. • Imajo seznam vnaprej odobrenih imen za novorojenčke; kdor želi svojemu otroku dati drugačno ime, mora vložiti posebno prošnjo. • Madžarska abeceda ima kar štiriinštirideset črk in madžarščina tudi velja za enega najtežjih jezikov. • Iz Madžarske prihajajo Rubikova kocka, kemični svinčnik, termografska kamera in prvi helikopter.
Foto splet
Med resničnostjo in domišljijo NÜRNBERŠKI PROCES '21
Politični verniki, skeptiki in nasprotniki se strinjamo, da sta iz koronacirkusa že v začetku pobegnili osnovnošolska logika in zdrava pamet. Zdaj pa že govorimo o kriminalu – razen množičnih medijev, seveda.
Skupina več kot tisoč odvetnikov in več kot deset tisoč zdravstvenih strokovnjakov pod vodstvom dr. Reinerja Fuellmicha (fonetično Fulmiš, verjetno lužiškosrbskih korenin) je začela sodne postopke proti CDC, SZO in skupini Davos zaradi zločinov proti človeštvu. Trenutno je vključenih devet držav in zaradi obširnosti in vsebine prihajajoča sojenja lahko enačimo s povojnimi procesi, čeprav lokacija še ni znana.
Pravna pot dokazovanja novodobnih zločinov je strma in dolga. Zdaj se vlagajo ovadbe v posameznih državah proti posameznikom, ki generirajo škodljivo agendo; te bodo zelo verjetno zavrnjene, saj so državna sodišča (in tožilci) druga plat iste medalje. S tem nastopi podlaga za ovadbe v Haagu, kjer lahko tožilec odpre preiskavo in se obtoženim lahko dosodijo kazni. Če ovadbe v Haagu ne bodo uspešne, ostaja možnost sestave posebnega sodišča, kot se je zgodilo v Nürnbergu. A takrat so države imele interes za njegovo ustanovitev, danes pa so zločinci del državnih aparatov.
Imajo nekaj manjših zmag v posameznih državah, na Mednarodnem kazenskem sodišču ICC pa še ni nič uradnega. Vsebinsko gre za posledice norije, ki jo trpimo že drugo leto na podlagi testa s PCR, ki ne pove nič (v 35-ih ciklih je stoodstotno napačen, test pa je nastavljen na 37 do 45 ciklov), in smrti od covida, ki to niso. »Eksperimentalno« cepivo krši 32. člen Ženevske konvencije iz leta 1949, saj so »pohabljanje in medicinski ali znanstveni poskusi, ki niso potrebni za zdravljenje« prepovedani. Krši vseh deset nürnberških zakonov z grožnjo smrtne kazni, med drugim je nujna jasna informacija, v kaj se s cepljenjem spuščamo, potrebno je naše prostovoljno soglasje, poskus se ne sme izvesti ali se takoj prekine, če obstaja razlog za sum, da bo prišlo do poškodbe ali smrti itd.
Po definiciji je to »medicinski poskus« in ne cepivo, saj ne zagotavlja imunosti na virus, prejemnikov ne ščiti pred virusom, ne zmanjšuje števila smrti zaradi okužbe, ne umirja kroženja virusa in ne zmanjšuje prenašanja. Gre za gensko terapijo, katere dolgoročne posledice so velika neznanka.
Za tiste, ki jih niso premamila potovanja, se zamaskirani politiki in medijske zvezde vseh starosti in profilov v pričakovanju odrešilnega šusa nastavljajo pred kamerami.
A naivnost je enako škodljiva kot nastopanje v plačani reklami.
Foto STA Amedeja
Nasveti dr. Michaela Gregerja (znanstveno preverjeni)
MELATONIN ZAVIRA RAST RAKA DOJK?
Točno na sredini možganov leži žleza češarika ali epifiza, ki ustvarja hormon melatonin. Podnevi je nedejavna, ko se stemni, pa se začne njeno delo. Postajamo utrujeni, manj pozorni in vleče nas v posteljo. Največ melatonina žleza izloči med drugo in peto uro zjutraj. Ko se začne zunaj svitati, pa se izločanje ustavi, mi pa se prebudimo. Po ravni melatonina v krvi notranji organi vedo, kateri čas dneva je.
Melatonin pa ima verjetno še eno vlogo – zatira rast rakavih celic. Raziskovalci so prišli na zamisel, da bi proučevali slepe ženske, ker ne vidijo sončne svetlobe, tako da njihova češarika nikoli ne neha izločati melatonina v krvni obtok. Raziskave so potrdile, da imajo slepe ženske pol manjšo verjetnost za raka dojk.
Nasprotno pa se zdi, da imajo ženske, ki z delom v nočni izmeni motijo nastajanje melatonina, zvišano tveganje za raka dojk. Tudi če živite v močno razsvetljeni ulici, to lahko zviša tveganje. Študije, ki so primerjale nočne satelitske fotografije in stopnjo raka dojk, so ugotovile, da je pri ljudeh, ki živijo v svetlejših soseskah, višje tveganje za raka dojk. Zato je najbrž najbolje spati pri ugasnjenih lučeh in s spuščenimi roletami.
Tvorjenje melatonina je mogoče meriti s količino melatonina, ki se izloči v prvem urinu zjutraj. Pri ženskah z višjim izločanjem melatonina so ugotovili nižje stopnje raka dojk. Leta 2005 so japonski raziskovalci poročali tudi o povezavi med višjim vnosom zelenjave in več melatonina v urinu. Raziskovalci z univerze Harvard pa so skoraj tisoč žensk anketirali o uživanju osemintridesetih različnih živil in prehranskih skupin ter jim merili jutranjo raven melatonina. Uživanje mesa je bilo edino, kar je bilo značilno povezano z nižjim nastajanjem melatonina, toda razlogi za to še niso znani, pravi ameriški zdravnik dr. Michael Greger, avtor knjige Kako ozdravimo s hrano (Misteriji.si; 29,90 €).
KDAJ NAJ NE JEM – JULIJ 2021
Poletje je končno tu. Če pa je od zimske zaloge ostal kak kilogram preveč, ga lahko raztopimo s kratkimi posti. Morda še kak nasvet najdemo v e-knjigi ARA založbe »Petdeset najboljših dietnih nasvetov za hujšanje« (Misteriji.si; 5,90 €). Eden od nasvetov je, da se seznanimo z glikemičnim indeksom. Uživajmo pretežno tista ogljikohidratna živila, ki imajo nizek glikemični indeks. Vrednost krvnega sladkorja se bo po njih počasneje dvignila (sladkor iz njih se v kri sprošča počasi). Med takšna živila spadajo kaše, testenine, fižol, leča, ovseni kosmiči in polnozrnati kruhi. Manj spodbujajo izločanje inzulina, ki telo usmerja v shranjevanje maščob. Živila z visokim indeksom so beli kruh, pečen krompir in glukozni sirup. Če na dan pojemo štiri ali pet manjših obrokov, ki vsebujejo veliko ogljikovih hidratov in malo maščob, bomo zaužili manj kalorij in maščob, kot če si privoščimo tri velike obroke. Za blagodejni predah od hrane vam predlagamo kratke, a zelo učinkovite poste na spodnje termine, izračunane astrološko. Celodnevni post najlažje izvedemo na mlaj, 10. julija, in na polno luno, 24. julija, in že dan prej in/ali še en dan pozneje.
30. junij–1. julij:
19.41 do 3.22 3. julij: 6.16 do 14.29 5.–6. julij: 18.58 do 3.25 8. julij: 6.21 do 15.52
10. julij: MLAJ: ves dan ali vsaj 10.–11. julij:
18.11 do 2.22 12.–13. julij: 14.30 do 10.32 15. julij: 8.47 do 16.33 17. julij: 13.05 do 20.39 19. julij: 18.31 do 23.09 23.–24. julij: 18.35 do 2.14
24. julij: POLNA LUNA: ves dan
26. julij: 1.15 do 5.31 28. julij: 3.14 do 11.59 30. julij: 21.39 do 22.09
NAKUPI v živo
Knjige ARA Založbe in številne izdelke, ki jih ponujamo v naši spletni trgovini www.misteriji.si, lahko kupite tudi »v živo« – v klubskih prostorih revije Misteriji na Zadobrovški 88, Ljubljana-Polje. Telefon za informacije je 041/677 089. Munay nakupovalnica ima delovni čas: torek in sreda od 10. do 16. ure ter v četrtek od 10. do 18. ure.
VIDEOIGRA ODKRIVA MEHKE VEŠČINE
Startup podjetje Scoutible je razvilo videoigro, ki pri kandidatih za službo meri razvitost »mehkih veščin«, s čimer delodajalec lažje najde pravo osebo za določeno delovno mesto. Statistike govorijo, da kar polovica novozaposlenih preneha z delom v roku leta in pol. Če se za to odločijo sami ali pa jim delovno razmerje prekine delodajalec, delodajalca v vsakem primeru veliko stane. Igra traja petnajst minut in je narejena tako, da pomaga identificirati igralčev spomin, slog učenja in druge lastnosti. V njej tudi ni mogoče »goljufati«, saj igralec reagira trenutno in instinktivno in ne more prilagajati svojih odzivov. Trenutni rezultati kažejo, da igra 4,5-krat bolj natančno prikaže ustreznost kandidatov od običajnega razgovora.
IGRA NARAVE
Vabimo bralce, da nam pošiljajo nenavadne fotografije, ko se narava poigra in izoblikuje zanimive stvaritve. Avtorji objavljene fotografije bodo prejeli knjižno nagrado. Fotografije z opisom pošljite na: andrej@misteriji.si.
Dober dan, zajček! Na sprehodu ob cesti proti Krvavi Peči sem zagledala lesen štor z dvema očesoma in ušesi. Od daleč je videti, kot da bi žival gledala iz trave. Vesna
NEZEMLJANOM SMO NEPOMEMBNI
Dr. Michio Kaku, eden izmed najeminentnejših znanstvenikov in »zvezdnik« serije Starodavni nezemljani, je vsled aktualnega dogajanja v zvezi s priznanjem obstoja NLP-jev v ZDA dejal: »Če so aktualni avtentični posnetki resnično posnetki nezemeljskih plovil, potem to pomeni, da so ti nezemljani mnogo bolj napredni od nas in da smo jim zemljani popolnoma nepomembni. Če bi nas želeli pokončati, bi to že storili, pravi. Kaku tudi meni, da bomo vzpostavili stik z nezemljani še v tem stoletju.
OŽIVELI 24.000 LET STAR ORGANIZEM
VArktiki so ruski znanstveniki našli večcelični organizem Bdelloid – kotačnik, ki je uspel preživeti kar 24.000 let. Ko so ga odtajali, so namreč ugotovili, da je ne samo »oživel«, temveč je kazal tudi znake razmnoževanja. Čeprav so prejšnje preiskave ugotavljale, da tovrstni mikroskopsko majhni organizmi v stanju zamrznjene animacije, ko so v stanju »med življenjem in smrtjo«, preživijo le do deset let, pa danes vemo, da temu ni tako. Bdelloid je organizem, ki obstaja že vsaj 35 milijonov let in je znan po svoji odpornosti na ekstremne pogoje.
KAZAHSTANSKE KAMNITE KROGLE
Na stotine okroglih skal, ki so videti, kot da bi padle z neba, krasijo kazahstansko dolino Torysh. Nekatere kamnite krogle so velike kot avtomobil, druge pa merijo le nekaj centimetrov. Lokalna legenda pravi, da je tamkajšnjim prebivalcem grozila sovražna horda in so prosili za pomoč boga. Nato se je odprlo nebo in začele so deževati kamnite krogle. Večina znanstvenikov meni, da Foto splet gre za naraven pojav, vendar pa nekateri ugibajo, da bi krogle prav lahko bile narejene v času, ko so na zemlji že obstajale naprednejše civilizacije. Kaj mislite vi?
NAJVEČJI MEGALITSKI BLOKI NA SVETU
VRusiji so odkrili največje kamnite bloke, ki smo jih kdajkoli videli na našem planetu. Najdišče je v gorovju Vottovaara v Republiki Kareliji. Ali gre za neko neznano davno civilizacijo, ki je živela na prostorih današnje Rusije? Takšne in podobne najdbe nudijo kar nekaj »materiala« za razmišljanje v tej smeri. Medtem ko so nekateri nedvomno naravnega izvora, pa drugi kažejo oblike in značilnosti obdelave. Na enem bloku je recimo jasno vidna oblika 90-stopinjskih kotov, ki so popolnoma pravilni. Rezi še najbolj spominjajo na »laserski razrez«, kar pa nikakor ne gre z roko v roki z uradno zgodovino. Sicer pa podobne kamnite bloke najdemo tudi na gori Pidan v ruskem Primorskem kraju ter v Sibiriji; nekateri tehtajo tudi do štiri tisoč ton. Foto splet
O koronavirusu
• Nacionalni inštitut za javno zdravje je v poročilu o vplivu epidemije covid-19 na duševno zdravje ugotovil, da je bilo lani samo na Pediatrični kliniki v Ljubljani zdravljenih za skoraj petdeset odstotkov več mladostnikov po poskusu samomora in petdeset odstotkov več otrok in mladostnikov z motnjo hranjenja kot v letu pred tem. V prvih treh mesecih letošnjega leta število urgentno obravnavanih naprej narašča. O porastu urgentnih napotitev in sprejemov otrok in mladostnikov so poročali v prvih treh mesecih letošnjega leta tudi na psihiatričnih oddelkih za otroke in mladostnike na Univerzitetni psihiatrični kliniki in Kliniki za pediatrijo v Mariboru. • Žal je bila dostopnost do strokovnjakov s področja duševnega zdravja v Sloveniji že pred tem povečanjem nezadostna, s čakalnimi dobami za otroške psihiatre in klinične psihologe, ki so daljše od šestih mesecev, pogosto celo eno leto ali več. Starši se posledično obračajo na različne plačljive oblike pomoči, ki ostajajo slabo preverjene in pogosto neuspešne,« komentirajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. • O porastu otrok in mladostnikov, ki se po obdobju šolanja na daljavo vračajo v šole z izgubo motivacije, čustvenimi stiskami, depresivnostjo, anksioznostjo in težavami na socialnem področju, poročajo v Društvu šolskih svetovalnih delavcev. Na primarni ravni so z začetkom epidemije poročali o zmanjšanju števila otrok, ki iščejo pomoč, v zadnjih šestih mesecih pa se tudi te službe srečujejo z dodatnimi obremenitvami. Ob tem se razkriva tudi velika potreba po okrepitvi šolskih svetovalnih služb oziroma po sistematičnem vnašanju programov, usmerjenih v krepitev čustvenega zdravja in socialne kompetentnosti v šolski prostor. • Šolanje na daljavo je skokovito povečalo tudi druga tvegana vedenja, kot je denimo izpostavljenost otrok in mladih zaslonom in spletu. Epidemija in posledično šolanje in delo na domu je razkrilo tudi velike potrebe staršev pri podpori vzgoje svojih otrok. (Vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje, bit.ly/3waassq)
Pogovor z dr. Samom Kreftom, ustvarjalcem projekta Lačne bučke Jej zelenje, ne življenje!
Eat beans, not beings. Jej zelenje, ne življenje. To sem prebrala na bližnjem avtu, ko sem čakala pred semaforjem na poti na intervju o veganstvu s prof. dr. Samom Kreftom. Kakšna sočasnost! Samo Kreft, magister farmacije s Fakultete za farmacijo v Ljubljani, je vegan dve leti. Za prehrano povsem brez živil živalskega izvora se je odločil iz zdravstvenih in okoljskih vzgibov. Malo pa tudi etičnih. Dve leti je sourednik Lačnih bučk, bloga veganske prehrane s kančkom znanosti. Na blogu je objavil že dobrih sto receptov. V naslednjih Misterijih boste našli prvega iz serije veganskih receptov našega sogovornika. Kaj so največji miti oziroma zmote o veganstvu?
Pri projektu Lačna bučka, ki ga urejava s kolegico biologinjo Darjo Kolar, skušamo s praktičnimi primeri ovreči tri osrednje mite o veganski prehrani: da naj bi bila neuravnotežena, enolična in draga.
Mit o neuravnoteženosti ovržemo vsak petek, ko skuhamo vegansko kosilo in objavimo recept zanj. Kuhamo spontano. Hranilno vrednost izračunamo na koncu, ko kosilo že pojemo. Največkrat z izračunom potrdimo, da smo zaužili dovolj večine hranil.
Je v rastlinski hrani dovolj beljakovin?
Izračuni kažejo, da jih je v naših kosilih vedno več kot dovolj. Podobno velja tudi za ostala hranila. Občasno je v kosilu nekoliko premalo enega ali drugega vitamina ali minerala, ga je pa zato drugič toliko več. Telo ne potrebuje prav vsak dan dovolj vseh vitaminov in mineralov. Važno je zadovoljivo povprečje na daljše časovno obdobje. Le vitaminov B12 in D v rastlinski prehrani res stalno primanjkuje. Vitamina D pravzaprav primanjkuje tudi v mešani prehrani z mesom, mlekom in jajci. Oba vitamina nadomestimo s prehranskimi dodatki.
Izračuni kažejo, da je v naših veganskih kosilih vedno več kot dovolj beljakovin, kot tudi vseh ostalih hranil.
Prof. dr. Samo Kreft
Foto N. Čampelj
JeJ zelenJe, ne živlJenJe! Je veganska hrana enolična?
Že dve leti vsak teden objavimo recept, zdaj jih je že več kot sto. In v teh dveh letih se noben recept še ni ponovil.
Je veganska prehrana draga?
Ne. Je pa pogoj, da kuhamo iz osnovnih sestavin.
Te pa so …
Ajdova kaša, prosena kaša, polenta, fižol, radič … Fižol je cenejši od mesa.
Včasih dodate avokado …
Avokado je sicer dražji in tudi ni najbolj okolju prijazen, kar se gojenja tiče, zato ga tudi nimamo velikokrat v receptih.
Ali uporabljate ekološke sestavine?
Ne, ker je potem to dražje. Mit, da je veganska hrana draga, je nastal zato, ker ljudje primerjajo ceno veganskega in navadnega sladoleda. Veganski sladoled
je dražji od navadnega zaradi maloserijske proizvodnje, glede na sestavine pa ne bi smel biti dražji. Isto velja za veganske burgerje. Ti so dražji od običajnih burgerjev, pa glede na sestavine tudi ne bi smeli biti. Moramo se zavedati, da je meso zelo poceni zaradi kmetijskih subvencij. Nekako nepošteno je, da družba podpira to, kar je okolju neprijazno.
Ameriški avtorji, kot sta denimo zdravnik Caldwell Esselstyn Jr. v knjigi »Preprečite in odpravite srčno-žilne bolezni« in zdravnik Dean Ornish v knjigi »Življenjski slog, ki razveljavi bolezni«, zagovarjajo rastlinsko prehrano zoper srčno-žilna obolenja, med drugim prehrano brez ali z minimalno količino maščob. Kaj vi menite o maščobah?
Ne bi zagovarjal prehrane povsem brez maščob, saj ne bi rekel, da je to zdravo. Bi pa rekel, da lahko živimo brez dodanih maščob, recimo brez dodanega olja. V oreščkih je veliko maščob. Zato je bolje uživati oreščke kot pa olje, stisnjeno iz njih.
Dvomim, da bi bila hrana povsem brez maščob še vedno okusna. Naša hrana mora biti tudi hrana za dušo; če nekdo ob neki hrani trpi, to ni zdravo. In tudi ne bo dolgo zdržal pri njej.
Vprašanje je tudi, kje postaviti mejo pri maščobah. Arašidi imajo petdeset
Preproste spremembe življenjskega sloga obrnejo potek večine kroničnih bolezni Ob napačni prehrani zdravila ne koristijo
»Kadar je prehrana napačna, zdravila ne koristijo. Kadar je prehrana pravilna, zdravila niso potrebna.« Tako pravi ajurvedski pregovor. A kaj je zdrava prehrana, je pa že težje vprašanje. Odgovor iščemo tudi pri dr. Deanu Ornishu, avtorju knjige Ara založbe »Življenjski slog, ki razveljavi bolezni – kako lahko preproste spremembe življenjskega sloga obrnejo potek večine kroničnih bolezni«.
»Na malo področjih je toliko polemike kot glede prehrane – navsezadnje moramo vsi jesti, zato ima o tem vsakdo svoje mnenje. Na srečo imamo zdaj jasne dokaze … Pojavlja se enotno mnenje, da je prehrana na osnovi rastlinskih polnovrednih živil najbolj zdrav način prehranjevanja. Vsebuje malo slabih ogljikovih hidratov in malo slabih maščob; veliko dobrih ogljikovih hidratov in dovolj dobrih maščob; ustrezno količino beljakovin rastlinskega izvora in zelo malo živalskih beljakovin, če sploh. Polnovredna hrana (imenovana tudi prava hrana) pomeni, da jemo živila čim bližje njihovi naravni obliki in se izogibamo predelani, procesirani hrani,« pravi dr. Ornish.
ČE HOČEMO BITI ZDRAVI …
V prizadevanju za ohranitev preprostosti dr. Ornish navaja prehranjevalni način, za katerega je dokazal, da lahko obrne potek mnogih različnih kroničnih bolezni: • Uživajte predvsem rastline (»dobre ogljikove hidrate« in »dobre beljakovine«): zelenjavo, sadje, polnozrnata žita, stročnice, izdelke iz soje, majhne količine oreškov in semen v oblikah čim bližje naravnemu stanju. • Kar vključite v svojo prehrano, je enako pomembno kot tisto, kar ste iz nje izključili. V rastlinskih živilih je na tisoče zaščitnih dejavnikov, ki preprečujejo raka, bolezni srca in zavirajo staranje, pa zelo malo takšnih, ki bolezni spodbujajo. • Zmanjšajte, minimizirajte vnos živalskih beljakovin
odstotkov maščobe, avokado petnajst odstotkov, ajdova kaša pa je ima okoli štiri odstotke. Celo navadna pšenična moka ima dober odstotek maščobe. Vsaka moka ima nekaj maščobe, tako da je nemogoče uživati hrano brez maščob. Je pa mogoče uživati hrano brez dodanih maščob. Po nekaterih teorijah naj bi bila ta dodana maščoba, izolirana iz hranil, prehitro dostopna telesu. A te teorije me niso prepričale. Sam menim, da je dodana maščoba bolj problematična zato, ker je je hitro preveč. Ko imamo lačni olje v roki, ga hitro preveč zlijemo na solato. Problematična pa je tudi z okoljskega gledišča. Vsa ta olja so pridobljena iz rastlin, iz katerih poberejo olje, preostali del rastline pa enostavno zavržejo. Pa zakaj bi zavrgli tisto, kar recimo ostane od stiskanja sončničnega olja? Zakaj ne bi raje zaužili celih sonč-
ničnih semen, saj so ostali nemaščobni deli prav tako koristni! S tega okoljskega vidika je zato bolje, da se izogibamo izoliranim maščobam, oljem.
Kaj pa veganstvo in srčno-žilne bolezni?
Veganski način prehranjevanja je za omejevanje srčno-žilnih bolezni dobrodošel. Vegani pojedo veliko več vlaknin kot vsejedci. V študijah so primerjali ljudi, hranjene z mešano prehrano, in ljudi z vegansko hrano. Merili so tudi, koliko so pojedli vlaknin. Tisti, ki so pojedli več vlaknin, so imeli bistveno manj srčno-žilnih bolezni. Veganska hrana varuje pred srčno-žilnimi boleznimi tudi zato, ker vsebuje veliko manj nasičenih maščob. Nasičene maščobe so predvsem v hrani živalskega izvora – v mesu, jajcih, mleku in mlečnih izdelkih. Rastlinska maščoba pa z nekaj izjemami vsebuje nenasičeno maščobo. Izjemi sta kokosova maščoba in palmovo olje, ki imata tudi nasičeno maščobo.
Ali velja, da so nasičene maščobe škodljive?
Da, to absolutno velja. Pri kokosovem olju je to morda še malo odprto, ker so kokosove nasičene maščobe krajše od živalskih nasičenih maščob. Slednje imajo osemnajst vodikovih atomov, kokosove nasičene maščobe pa imajo dvanajst ogljikovih atomov. Vendar večina raziskav kaže, da so podobno škodljive kot živalske nasičene maščobe. Dejstvo
ali jih, še bolje, izločite iz svoje prehrane in nadomestite z rastlinskimi. • Izogibajte se sladkorju, beli moki, belemu rižu in drugim slabim ogljikovim hidratom. • Zaužijte 3 grame dobrih maščob dnevno (maščobne kisline omega-3). • Zmanjšajte vnos skupne maščobe, zlasti slabih maščob, kot so transmaščobe, nasičene maščobe in delno hidrogenirane maščobe. • Organska, ekološka oziroma bio hrana je najprimernejša v vseh pogledih – ima veliko boljši okus in veliko manj ostankov pesticidov (sredstev proti mrčesu), ki bi lahko porušili vaše hormonsko ravnotežje.
To je to! Za razveljavitev večine kroničnih bolezni: Jejte pravo hrano. Samo rastlinsko. Pa ne preveč sladkorja in maščob.
OPERACIJE BREZ KIRURŠKEGA NOŽA
Dr. Dean Ornish je prvi srčni kirurg na svetu, ki se je, že pred več kot štiridesetimi leti, odpovedal kirurškemu nožu in je namesto z njim srčne bolnike začel zdraviti s spremembo življenjskega sloga. S poudarkom na prehrani, zasnovani na polnovrednih rastlinskih živilih. Ornish je ustanovitelj in predsednik Raziskovalnega inštituta za preventivno medicino (Preventive Medicine Research Institute), profesor klinične medicine na Univerzi v Kaliforniji, San Francisco. Štiridesetletne raziskave dr. Ornisha so znanstveno dokazale, da spremembe življenjskega sloga, ki jih priporoča, lahko izboljšajo ali odpravijo srčno bolezen, sladkorno bolezen tipa dva, visok krvni tlak, depresijo, debelost, raka prostate in številne druge kronične bolezni.
DR. ORNISHEV PROGRAM
Program dr. Deana Ornisha ima štiri glavne sestavine, od katerih je vsaka zase blagodejna. Ob upoštevanju vseh hkrati pa je njihovo delovanje sinergijsko. Vse podrobno opisuje v knjigi Življenjski slog, ki razveljavi bolezni: • Prehrana, zasnovana
na polnovrednih rastlinskih
živilih, z malo naravnih živalskih beljakovin, maščob, sladkorja in prečiščenih ogljikovih hidratov, pa z veliko okusa – predvsem sadje, zelenjava, polnozrnata žita, stročnice in sojini izdelki – v naravni, nepredelani obliki. • Zmerna vadba, kot sta hoja in trening moči. Delajmo, kar nam je všeč – ker če nam je všeč, bomo to radi počeli. • Obvladovanje stresa. V knjigi nas seznanja s tehnikami, vključno z meditacijo in nežno jogo, ki nam omogočajo narediti več z manj stresa. • Ljubezen, družbena opora in intimnost. Pri ljudeh, ki se počutijo osamljene, izključene in so depresivni, obstaja tri- do desetkrat večja verjetnost, da bodo zboleli in prezgodaj umrli zaradi skoraj vseh vzrokov, v primerjavi s tistimi, ki čutijo močno ljubezen, povezanost in pripadnost. V knjigi opisuje, kako lahko izolacijo spremenimo v zdravljenje. T. S.
JeJ zelenJe, ne živlJenJe! pa je, da vegani kokosove maščobe zaužijejo bistveno manj, medtem ko imajo vsejedci v domala vsakem obroku nasičene živalske maščobe. Meso, sir, maslo … Tudi če meso ni videti mastno, ima še vedno skrite maščobe in polovica teh je nasičenih.
Ali nasičene maščobe dvigujejo raven holesterola v krvi, to pa vpliva na srčno-žilna obolenja?
Da. Če pri nasičenih maščobah še ni tako ostre meje, saj imajo tudi rastline nekaj nasičene maščobe, pa je pri holesterolu meja zelo ostra. V nobeni rastlini ni holesterola. Tudi ne v oljih, semenih in oreščkih. V hrani živalskega izvora pa holesterol je.
Je še kak vzrok, da vi ne jeste mleka in mlečnih izdelkov, sira in masla?
Z zdravstvenega vidika ne. Z okoljskega vidika pa ja. Za sir in maslo morajo kravam dajati bistveno več hrane, kot je potem pridobimo iz sira in masla. Naravi moramo vzeti večjo površino in na njej gojiti denimo sojo, da z njo hranimo krave, ki potem dajejo sir in mleko. Raje bi namesto tega pojedli kar tisto sojo ali fižol, lečo. Če je pri mesu izguba beljakovin, kalorij, okoli devetdeset odstotkov, je je pri siru in jajcih okoli sedemdeset odstotkov. To je še vedno ogromna izguba hranil, ki jih žival pokuri zase.
In pa še etični vidik: tudi pri siru in jajcih živali trpijo in živali ubijejo bistveno pred njihovo naravno smrtjo. Enako velja tudi pri prosti reji, čeprav je etični vidik pri prosti reji mogoče malo manjši. Še vedno pa ostajata zdravstveni in okoljski vidik. Tudi pri prosti reji se daje živalim na primer koruzo, ki bi jo lahko ljudje pojedli.
Omenili ste, da pri rastlinski prehrani primanjkujeta le B12 in D. S čim jih vegani nadomeščate?
B12 tvorijo le bakterije, torej moramo uživati bakterijske pripravke B12. Vsi prehranski dodatki tega vitamina so bakterijski, torej naravni; tudi pri živalih, katerih meso jemo, B12 sintetizirajo bakterije v črevesju teh živali. Vegetarijanci pa ga hitro dobijo dovolj že, če vsake toliko časa pojedo malo sira. Da bi dobili dovolj vitamina D, bi pa morali vsak dan pojesti šestdeset jajc, kar pa je nemogoče. Vitamin D lahko vegani dobimo tudi v gobah, ki so rasle na svetlobi.
Kako?
Tudi če so gojene v zaprtem prostoru, jih lahko pred kuhanjem za eno uro izpostavimo močni sončni svetlobi in na njih se bo tvoril vitamin D. Podobno kot v naši koži. Lahko jih še celo narežemo in razgrnemo na pladenj ter damo na močno sonce. Z eno tako porcijo, denimo šampinjonov, dobimo zaloge vitamina D približno za štiri dni. Res pa je, da pozimi teh UVB žarkov, s pomočjo katerih se v koži in gobah tvori vitamin D, ni dovolj.
In kako do vitamina D, če nam sonce ne pomaga?
Užiti ga moramo s prehranskimi dopolnili. A kar se tiče vitamina D, vsejed-
Foto N. Čampelj
Dr. Samo Kreft: »Kot farmacevt sem se z lastnimi izračuni prepričal, da miti o veganstvu ne veljajo.«
ci niso kaj dosti na boljšem, ker bi morali za zadosten vnos tega vitamina vsak dan zaužiti eno veliko porcijo severnomorskih rib. Tega pa nihče ne dela.
Ali ima z vegansko prehrano človek več energije za delo, ustvarjanje – ker mu je na voljo tudi energija, ki bi jo telo sicer porabilo za prebavo mesa in drugih težje prebavljivih živil?
V fizikalnem oziroma biokemičnem smislu imata obe vrsti prehrane, tako mešana kot veganska, lahko veliko ali malo energije oziroma kalorij. Ampak tisti občutek energije kot pripravljenosti za delo, to je pa zelo subjektivno. Rekel bi, da če bi nekdo iz klasične mešane prehrane samo dal stran meso in bi mu ostala samo krompir in solata, bi bil človek prehitro lačen in bi imel čez uro ali dve že spet občutek lakote, zaradi česar spet ne bi imel energije, pripravljenosti za delo. Kakovostna veganska prehrana mora zato vsebovati hranila, po katerih se energija iz živil sprošča počasi.
Kaj mora vsebovati obrok, da človek ni takoj lačen?
Mora biti počasi prebavljiv, a to ne pomeni, da bo hrana dolgo obležala v želodcu. Pomeni, da se bodo hranila iz nje počasi sproščala in dolgo časa zagotavljala energijo. To pa je hrana z nizkim glikemičnim indeksom. To so denimo polnozrnata žita; namesto riža raje zaužijemo ajdovo kašo, pa še več beljakovin ima, kar je tudi koristno za vegane.
Ajdova kaša je lahko tudi v obliki ajdote – to je kot rižota, kjer namesto riža uporabimo ajdo –, dodamo ji na primer še korenček, čebulo, por, arašide. Tudi malo maščob mora biti, že zato, da je dovolj energije, pa tudi zato, ker so nekatere maščobe esencialne in jih moramo nujno dobiti s hrano. To sta esencialni maščobni kislini omega-3 in omega-6. Če bi bila dieta povsem brez maščob, kar je pa nemogoče, saj je maščoba tudi v vsaki zelenjavi, bi nam primanjkovalo esencialnih maščobnih kislin omega-3 in omega-6.
Če je ta maščoba izolirana, denimo, da pojemo neko mastno sladico, se ta maščoba tudi hitro prebavi ter se iz prebavil hitro preseli v špeh. Če je ta maščoba vmešana v neki ajdovi kaši, se pa tudi maščoba počasi sprošča in jo sproti porabljamo ter nam daje energijo za delo, ne pa za skladiščenje v našem špehu. Pri maščobi nimamo nekega podobnega parametra, kot je glikemični indeks za ogljikove hidrate, princip je pa isti.
Katera žita pa pridejo v poštev pri tistih, ki imajo celiakijo ali so občutljivi na gluten?
Od žit pridejo v poštev riž, koruza in proso, od psevdožit pa ajda, amarant, kvinoja. Osemdeset odstotkov naših receptov na blogu Lačna bučka je brez glutena.
Kaj pa vas je z znanstvenega vidika prepričalo, da ste se kot farmacevt odločili za veganstvo?
Ni me bilo treba kaj dosti prepričevati v to, čeprav sem postal vegan šele pred dvema letoma. Prej sem bil vsejed, a sem meso jedel bolj iz navade. Zamislil sem se, zakaj pa jaz sledim neki navadi, če ni potrebno? In če sem lahko kot vegan okolju, svojemu zdravju in živalim bolj prijazen? Nekaj časa pa sem tudi jaz potreboval, da sem se z lastnimi izračuni prepričal, da tisti trije osrednji miti o veganstvu ne veljajo.
So vas v veganstvo »napotile« kake zdravstvene težave?
Ne, nisem imel zdravstvenih težav. Je pa seveda to, da poskrbiš za svoje zdravje, vedno koristno. Že prej nisem užival veliko mesa, le nekajkrat tedensko. Nekomu, ki uživa meso vsak dan ali celo večkrat na dan, bi pa ta prehod na povsem rastlinsko hrano z zdravstvenega vidika veliko bolj koristil.
Ampak naša prebavila so ustvarjena za vsejedca?
Da smo vsejedi, pomeni, da lahko vse jemo, da smo sposobni vse jesti, ni pa nujno, da vse jemo. Človeštvo se je razvijalo od Afrike do Antarktike, od Eskimov do ljudi v stepah, tako da so imeli zelo različno prehrano, sposobnost prilagoditi se okolju in virom prehrane, ki so tam na voljo.
Evolucija je slab argument za ugotavljanje tega, kaj je zdrava prehrana. Za raziskavo, kaj je zdrava prehrana, je treba narediti prehranske epidemiološke študije; študirati, kakšno je danes zdravje ljudi oziroma zdravje ljudi v tem stoletju, ki se prehranjujejo različno, in te načine prehrane primerjati med seboj. Gledati deset tisoč let nazaj je slaba znanstvena metoda; to je bolj za emocionalno prepričevanje, kaj je prav in kaj ni prav.
Če pa že gledamo evolucijsko, se moramo zavedati, da evolucija zmeraj vodi v smer, da imamo čim bolj zdravo in plodno reproduktivno obdobje. Ko človek ni več reproduktivno sposoben, na tisti del življenja evolucija ne deluje. To pomeni, da ni več naravne selekcije, da se bodo v populaciji ohranjali geni ali prehrana, ki vodi v kakovostno, zdravo, dolgo starost. Na to evolucija nima vpliva. Ker se geni že prej prenesejo naprej v naslednjo generacijo.
Ali zdravje preverjate s krvnimi preiskavami? Bi jih svetovali, zlasti tistim veganom, ki ne jedo tako uravnoteženo in raznoliko kot vi?
Ne bi rekel, da je to nujno. Kdor pa ima to priložnost in si to lahko privošči, je zanj to seveda koristno. Mogoče preverimo D vitamin, B12 in železo enkrat na leto ali dve leti. Za B12 imamo dolge zaloge, za eno leto, tako da če je kdo
Rastlinska hrana ima več antioksidantov, zato v telesu ne povzroča vnetij, ki tlakujejo pot boleznim.
Ameriški avtorji, denimo Caldwell B. Esselstyn Jr., dr. med., v knjigi »Preprečite in odpravite srčnožilne bolezni« in Dean Ornish v knjigi »Življenjski slog, ki razveljavi bolezni«, zagovarjajo rastlinsko prehrano za preprečevanje in celo zdravljenje zoper srčno-žilna obolenja. Obe knjigi sta na voljo na Misteriji.si.
šele postal vegan in bo šel to preverit po nekaj mesecih, bo z njegovim B12 vse v redu. A to še ne pomeni, da ima tudi dovoljšen vnos B12. Čez dve leti pa si lahko gre to preverit.
Rastlinska hrana v telesu ne povzroča vnetij, ki potem tlakujejo pot boleznim …
Za to je več razlogov. Eden je, da ima rastlinska hrana več antioksidantov, ki delujejo protivnetno.
Kakšne recepte pa pripravljate na vašem blogu Lacna-bucka.com?
V glavnem vse kuhamo iz osnovnih sestavin.
Kaj pa hrana iz pločevink?
Res je, da si privoščimo tudi hrano iz pločevink, če potrebujemo malo neke sestavine v nekem receptu, denimo leče ali čičerke. Pločevinke so zadovoljive, ker ne vsebujejo konzervansov, v njih je trajnost živil dosežena samo s kuhanjem in hermetično zaporo dostopa kisika in bakterijam.
Koliko časa kuhate ob petkih?
Naši recepti so taki, da se da družinski obrok pripraviti prej kot v eni uri. Nimamo pa kakšnih polindustrijsko predelanih sestavin. Tudi rastlinsko mleko smo samo enkrat uporabili. Izogibamo se mu iz ekoloških razlogov; če že potrebujemo oves, sojo, mandlje … jih raje pojemo cele, ne pa da jih v industriji nekdo skuha, precedi in potem en del vrže stran, kupec pa popije samo mleko. Pa tudi iz cenovnega razloga jih redko uporabljamo, če hočemo ovreči mit, da je veganska hrana draga; kajti če bi uporabili veliko rastlinskega mleka, bi bilo to dražje.
Koliko obrokov na dan imate?
Navadno imam tri obroke.
In to so …
Za zajtrk so skoraj vedno ovseni kosmiči, mešanica z oreščki in kakim suhim sadjem. In ponavadi še z žlico arašidovega masla, da je bolj kremasto, ker kosmiče namočim v vodi. Kosilo je najbolj pestro, vsak dan drugačno. Večerja je manjši obrok, kakšna solata ali sadje.
Vmes pa niste lačni?
Vmes še kakšno sadje, včasih pojem tudi celo vrečko Študentske hrane, kar pa je po kalorijah že enakovredno obilnemu kosilu. Včasih tudi ostanek od kosila pojem popoldan.
Kaj pa menite o prehranjevanju po krvnih skupinah?
Nisem tega natančno študiral, a ne vidim neke možnosti, da bi krvne skupine vplivale na prehrano. Ne vem, zakaj bi se z evolucijskega vidika to razvilo tako, da bi bili nekateri omejeni na eno prehrano, drugi na drugo. Za to tudi ni neke fiziološke logike. Sva pa s kolegico naredila raziskavo med vegani, kakšno krvno skupino imajo, in je porazdelitev krvnih skupin znotraj veganov povsem enaka kot znotraj vseh Slovencev. Tatjana Svete Več informacij: www.lacna-bucka.com; info@lacna-bucka.com
Kratek video, v katerem dr. Samo Kreft pove, zakaj je tudi sam vegan, si lahko ogledate na našem videokanalu. Na spletni strani YouTube poiščite kanal »ARA Založba - revija Misteriji« ter izberite video »Zakaj sem se kot farmacevt odločil za vegansko prehrano – dr. Samo Kreft«.
