6 minute read
S konopljo iz primeža smrti
POTI DO ZDRAVJA
Odkar redno uživa svojo pasto iz konoplje, s trebušno slinavko nima več težav S konopljo iz primeža smrti
Boruta Grašiča je akutno vnetje trebušne slinavke pred devetimi leti pripeljalo do raziskovanja učinkov konoplje, ki si jo, kot kmet in magister na fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru, pridela in pripravi kar sam. Za konopljo pravi, da je njegova roža, rad jo ima in jo spoštuje. Ona pa njega. Odkar jo redno uživa, s trebušno slinavko nima več težav. Pasta iz konoplje pomaga lajšati tudi mamin revmatoidni artritis. Vse več ljudi v stiski, ki jih tarejo bolečine, nespečnost in tudi hujša obolenja, kot je rak, se obrača nanj in prihaja v vasico pri Preddvoru pod Storžičem.
»Zvilo me je naenkrat čez vikend. V soboto je bilo čudno, v nedeljo zvečer me je zvilo. V ponedeljek me je hudo bolelo, v torek sem šel k dežurnemu zdravniku v bolnišnico na Jesenicah. To je bila klofuta od zgoraj,« hudomušno začne s pripovedjo Borut in se pri tem ozre proti nebu. Telo po več kot dvajsetih letih divjega žurerskega življenja in vandranja po svetu ni zmoglo več in ga je ustavilo z boleznijo. Bolečine so bile ostre. A po nekaj dneh si je čudežno opomogel. To pripisuje urgentnemu zdravljenju in prav svoji roži. Po petih dneh so ga odpustili iz bolnišnice.
Klasična medicina ni odkrila vzroka, nič ni bilo narobe ne z jetri ne z žolčem. Čeprav je trebušna slinavka praktično odpovedala, je jedel normalno že v bolnišnici in imel sladkor v mejah normale. »Urgenca me je rešila; dali so mi infuzijo in drugo, kot zahteva protokol. Bolečine so bile neznosne, ne prenehajo dvajset ur skupaj, ne čutiš nog. To je najbolj grozna bolečina. A izginila je po ne-
kaj dneh. Prišel sem na pol mrtev in si opomogel že po treh dneh. Zdravniki so se praskali po glavi, niso vedeli, kaj se je pravzaprav zgodilo,« pojasnjuje Borut, ki si je potem želel znanstveno raziskati učinke konoplje in je zato pred petimi leti začel pisati magistrsko nalogo z naslovom »Tržno-tehnološka analiza konopljinih surovin in izdelkov«. Zanimalo ga je, zakaj si je tako hitro opomogel in kljub težki diagnozi ni imel nobenih posledic. Ugotovil je, da so k hitremu okrevanju pripomogli kanabinoidi, ki jih je dobil s kajenjem in se shranjujejo v telesnih celicah. NI TREBA BITI »ZADET«, DA BI BIL ZDRAV
Začel je pripravljati različne izvlečke iz konoplje in jih testirati na sebi in svoji mami. Ta zaradi revmatoidnega artritisa in bolečin v sklepih ni mogla več premikati rok. Po uživanju konopljine smole ji s tabletami ni treba več lajšati bolečin, ker so te skoraj izginile. »Konoplja pri tem pomaga, ker topi kristale. Vzrok za tovrstne tegobe je zakisano telo. Konopljina pasta je naravna baza, ki telo alkalizira. Ni res, da je treba biti zadet, da se lahko zdraviš. Hemp v angleščini pomeni konoplja, ne marihuana. Mene je pozdravila konoplja. Lahko jo kadiš, uživaš, maceriraš ali narediš tinkturo. Umiri me. Prija mi,« pojasnjuje Borut, ki vse svoje pripravke izdeluje iz industrijske konoplje. Konopljina pasta, ki jo izdeluje iz nje, vsebuje veliko CBD-ja in CBG-ja, pa minimalno THC-ja, ki
Borut Grašič*
Spol: moški Starost: 46 let
Začetek težav: oktobra 2012
Zdravstvene težave: akutni pankreatitis
Zdravljenje: klasična medicina, industrijska konoplja Počutje danes: »Vrhunsko se počutim, Bog me ima rad,« pravi Borut. *041/835 112
ima psihoaktivne lastnosti. »Razmerje snovi pri marihuani in konoplji je drugačno. THC zadane, CBD ne. In če je veliko THC-ja, je to podobno kot pekoč feferon. Marihuana vsebuje THC. Ni konoplje, ki ne bi imela THC-ja, samo razmerje med obema je drugačno. Sam delam pripravke samo iz industrijske konoplje. Da se lahko pogledam v ogledalo,« pravi Borut, ki konopljo prideluje na malo več kot dveh hektarjih zemlje in naredi vse sam od začetka do konca ter tako tudi jamči za kakovost pripravkov. Kupuje samo certificirana semena. Iz konoplje izdeluje pasto, pa tudi druge izdelke: konopljine svečke, kremo, CBD-kapljice … Svoje delo ima na svoji mali kmetiji registrirano kot dopolnilno dejavnost.
K njemu prihajajo ljudje predvsem zato, da lahko ponoči spijo, da jih ne pestijo bolečine in da lahko normalno opravljajo delo v službi. »Tristo do štiristo ljudem na leto lahko pomagam … Tudi mnogim rakavim bolnikom konopljina pasta pomaga ali jim v zadnjem stadiju lajša bolečine. To so krute zadeve. Sploh če jih dnevno deliš s takimi ljudmi. Ne kličejo me zato, ker jim je dolgčas. Več kot petdesetim rakavim bolnikom je konopljina pasta že pomagala, da normalno živijo. Ni več malignih tvorb, so se posušile, ne napredujejo, niso nevarne, zato zagovarjam konopljo, ne pa marihuane. Imam cel kup bolnikov, ki jedo pasto. Neka ženska je nehala jesti pasto, pa ji je rak spet začel rasti. Tri leta jo je jedla, sicer bi morala biti že v večnih loviščih.«
TELO JE BOJEVNIK, GLAVA JE SAMOMORILNA
Od kolapsa, ki ga je doživel pred devetimi leti, nima več težav s trebušno slinavko. Kakšne posebne diete nima. Njegove oči so videle veliko lepot tega sveta. Od vseh dežel, ki jih je doživel, mu je najbolj všeč Brazilija. Pravi, da ljudje tam nič nimajo, pa se ves čas smejijo. Neobremenjeni so, niso pokvarjeni. Čeprav se je zdaj ustalil doma na Gorenjskem, je še vedno veliko v gibanju, miga na svoji njivi, hodi po hribih, malo je tudi na kolesu. Verjame, da mu je usoda naklonjena, da ga ima Bog rad. Pravi, da za stik z njim ne potrebuje nobenega posrednika. Zanj je Bog samo eden, samo imena zanj so različna …
Žalosti ga, ko vidi, kako ljudje zlorabljajo naravo. Za konopljo pravi, da roža sama ni nič kriva. So pa ljudje, ki jo zlorabljajo. Pravzaprav so zlorabili tudi pšenico in koruzo, opozarja: »Srce me boli, ko pogledaš njive, nobeno seme ne vzklije več. Prvo leto kupiš seme, potem pa ga moraš vsako leto kupiti. Pa če ti seme prvo leto podarijo, si odvisen od semena. Ker ne zraste na novo. Včasih pa so seme prihranili; toliko ga bomo pojedli, toliko ga bomo prodali, toliko ga bomo imeli za setev za drugo leto …«
Borut ugotavlja, da je problem glava: »Če se srce in možgani tepejo, potem je problem. Pride do konfliktov znotraj, marsikdo se ne more pogledati v zrcalo,« pravi naš sogovornik, ki se zaveda krhkosti in minljivosti življenja in ga zato zajema s polno žlico. Zna živeti tukaj in zdaj. In uživati v drobnih radostih. Zelo pomembno mu je, da se lahko brez slabe vesti pogleda v ogledalo. Njegovo sporočilo za bralce naše revije je: »Radi se imejte – zmenite se z onim, ki si nasproti vas umiva zobe, in se štirideset sekund glejte v oči … Imeti se rad pomeni, da v osnovi ne želiš nikomur škodovati. Če nimaš rad sebe, ne moreš imeti rad nikogar. Odpnimo te nahrbtnike, objemimo se, nasmejmo se in pojdimo naprej.«
Andreja Paljevec Nadaljevanje s strani 35
Podlesek je rekorder med vsemi sesalci, saj spanje, zvit v klobčič, podaljša celo na devet mesecev, če se obdobje hladnega vremena zavleče v pomlad.
štiri mladiče, ki sesajo okrog osemindvajset dni. V naslednjem letu so že spolno aktivni. Živijo do deset let. Starejšim dlaka nekoliko posivi. PODLESEK
Podlesek je velik le sedem in pol centimetrov in ima rep dolg šest in pol centimetrov. Živi v listnatih in mešanih gozdovih in parkih, kjer se najraje zadržuje pri tleh v grmovju. Zimo prespi v gnezdu iz mahu na tleh. Pari se že junija, brejost pa traja dvajset dni. V leglu so trije do štirje mladiči, ki sesajo mesec dni, spregledajo pa po osemnajstih dneh. Spolno aktivni so že naslednje leto. Življenjska doba je le do štiri leta.
Hrani se s sadjem, lešniki, semeni in brsti. Rep ima dolg in košat. Koža se pri podlesku zlahka posname in je zato večkrat edino, kar ostane plenilcu med kremplji ali v gobcu.
Boris Kozinc
