11/2010
revija z odgovori za velike in izzivi za male
KO DOMIŠLJIJSKI LIKI PLAŠIJO OTROKA O ČUDEŽNEM POMAGALU — RADOVEDNOSTI PRILOGA: MAMI JE NOSEČA
Stráh - ú stil. -a m, mn. strahóvi (a) neprijetno stanje vznemirjenosti zaradi neposredne ogroženosti, (domnevno) sovražnih, nevarnih okoliščin Strah je znotraj votel, zunaj ga pa nič ni, ali kako že? Vseeno. Verjamem, da ga tudi kdo izmed vas marsikdaj občuti. Ali ga vsaj opazi pri otroku, sosedu, ja, tudi malo večji otroci ga občutimo. Jaz priznam. Mene je dostikrat strah. Pa skušam počasi poiskati razlog, zakaj občutim strah, če pa pravzaprav ne gre za neposredno ogroženost ali nevarne okoliščine. Velikokrat gre za prijetne stvari, pa vseeno čutim nemir in cmok v grlu, pa suha usta in tresoče roke. In sem ugotovila, da me je strah tistega, kar je novo. Težko se privajam na spremembe. Lahko gre za lepo stvar, ki me čaka – na primer potovanje v daljne kraje –, ampak vse to je novo, neznano. Oklepam se starega, znanega, preizkušenega, udobnega. No, pa sem sklenila, da pač moram nekaj ukreniti, da temu ne bo več tako. Da pustim za sabo staro in se oklenem novega. Daljši vdih in izdih in prijetne misli večkrat na dan pomagajo. Za začetek za trenutek, kasneje upam na kaj več, če se bom pridno odpirala novostim in jih spustila bliže. Bodite v cvetju, privoščite si tapkanje, globok vdih in izdih ali pa sprehod sami s seboj!
Anja