Ringarajine iskrice APRIL 2011

5/2011

revija z odgovori za velike in izzivi za male

USTVARJANJE Z ZVOKOM V VRTCU ČEŠMIN PO POTEH ŠVICARSKIH ŠKRATOV ČAROBNI MESEC MAJ NA KROŽNIKU SELITEV IZ MESTA NA VAS

Ne spreglejte

Ne spreglejte:

Uvodnik:

KOLOFON Ringarajine iskrice - revija z odgovori za velike in izzivi za male Številka 5; letnik III, maj 2011 Naklada: 30.000 izvodov 1855-2838 Izdajatelj: Danu d.o.o.

Direktor Danu d.o.o.: dr. Jaka Lindič Ul. Franca Mlakarja 32, 1000 Ljubljana Vodja Danu Slovenija: Krešo Gotovac kreso.gotovac@ringaraja.net Odgovorna in izvršna urednica: Anja Pelan anja.pelan@ringaraja.net 041-667-077 Spletna stran: www.ringaraja.net/iskrice Oblikovanje: Andreja Vekar andreja.vekar@ringaraja.net Fotografije: iStockphoto Lektura: Danijela Cigale Oglasna sporočila so lektorirana s strani oglaševalcev.

Otroške iskrice ustvarja: Damjan Alešnik

Vodja oglasnega trženja: Maruša Najger, marusa.najger@ringaraja.net, 031-223-077 Oglasno trženje: iskrice@ringaraja.net Petra Prelec, petra.prelec@ringaraja.net, 041-894-303 Andreja Kočar, andreja.kocar@ringaraja.net 040-723-676 Tisk: DZS d.d.

Distribucija: Tali, Barbara Novak Koritnik s.p.

Seznam ustanov, kjer najdete revijo »Ringarajine iskrice«, si lahko ogledate na www.ringaraja.net/iskrice NAROČILA Vrtci, OŠ, ZD in druge ustanove lahko revijo naročite na tel. št.: 01 600 51 80 ali na e-naslov iskrice@ringaraja.net.

Razglednice — 4 Čvekamo z Vesno Majes Klančičar — 8 Tema meseca – Selitev iz mesta na vas — 12 Samopodoba in samospoštovanje otroka — 16 Ringarajini strokovnjaki odgovarjajo – Sonce — 20 Dobra praksa – Ustvarjanje z zvokom v Vrtcu Češmin — 22 Beremo pravljico – Kresničke iz mesta Vidivid — 24 KnjigaRajanje — 25 Urbani podvig – Po poteh švicarskih škratov — 26 KuhaRajanje – Čarobni mesec maj — 30 Samo za očke – Mea culpa — 33 Zdravje – Atopijski dermatitis — 34 Otroške iskrice — 36

Dober prijem in korak nazaj Niso samo otroci tisti, ki so danes razvajeni, ampak imamo vsi čisto pravo potrebo po tem, da razvajamo, predvsem sami sebe. Ne, ne govorim o tem, da si privoščimo kaj dobrega, prijetnega, potrebnega, kot je na primer masaža, počitek, klepet, ... Govorim o tem, da marsikdaj, ko si zastavimo cilj, prve tri dni postopamo aktivno, zagnano, energično, veselo, z bistro glavo in brez strahu. Te tri dni nam nihče nič ne more. Potem pa pride četrti dan in ena prepreka, en test, ki ga, če stopimo en korak nazaj in od daleč pogledamo, kaj pravzaprav je, rešimo brez težav. Rešitev je jasna. Če ne v prvem trenutku, pa čez en dan. Ko test rešimo, smo izgubili en sam korak, pred nami pa je še vedno isti cilj, ki ga nismo izpustili niti za hip. Cilju sledimo do konca, ne glede na ovire in bavbave.

Obstaja pa seveda še druga možnost. Da četrti dan naletimo na oviro, ki nas po začetnem energičnem zagonu popolnoma vrže iz tira. Ne razumemo, zakaj se to dogaja prav nam in prav sedaj, ko smo sprejeli tako dober sklep, s tako dobrim namenom ... In se vrtimo na mestu, zakaj, kako, tega ne morem rešiti, vse moram sam, ... Zmanjka nam korak nazaj in pogled na težavo od daleč. Raje se vrtimo v krogu, medtem pa porabimo ogromno energije in volje, predvsem pa se zgodi nekaj, česar si nikakor ne želimo, in sicer to, da se nehote pomikamo nazaj proti začetku, saj vedno bolj verjamemo v to, da nam ne bo uspelo, in v to, da morda cilj sploh ni pravi cilj! In tako spustimo cilj, namesto da bi se ga držali, kot da gre za življenje. Zakaj? Ker brez cilja lahko samo tavamo. Morda nam bo popolnoma super, vendar bo vse več trenutkov, ko bomo izgubljeni in brez motivacije, kar je tisto negativno razvajanje samega sebe. Jaz veliko pričakujem od svojega življenja in vem, da brez vložka ni rezultata. Zato vadim dober prijem in korak nazaj, da bo cilj jasen in test vedno rešljiv.

Anja anja.pelan@ringaraja.net

3

4

Razglednice

Svoje dogodivš čine, aktivnost i, delavnice, izlet e, pogovore in še marsikaj drug ega,kar počnet ez otroki, lahko de lite s širno Slov enijo!

Pokažite, kako lepo se imate in nam pošljite razgle dnico!

a

medel

Se Vr tec

DRAGI

Kratek tekst in eno fotografijo pošljite na iskr ice@ringaraja.n et.

VZGOJITELJI IN UČITELJI

OŠ Rogaška Slatina

Vr te c

Vr te c

Čeb

elic

a Vrtec Dolenja Trebuša

c Vr te

rček

Kuri

Vrtec Kočevje

a

hojc

jdi c Na

e Vr t Vr te c

Verž e

j

Belt

inci

5 V ANKARANU SMO DOBILI NOV VRTEC

Vrtec Semedela, enota Ankaran, vzgojiteljica Marija Balažič

1. september je bil za naš vrtec vesel dan. Preselili smo se v nov, sodoben, velik in lep vrtec. Že od daleč ga opazimo, saj je lepe sinje modre barve.

Na pročelju je naš razpoznavni logotip »Luka v barčici«. Prav on vsako jutro odpre vrata otrokom, ki prihajajo v vrtec. Veselju ni videti konca.

Veselimo se tako otroci kot tudi zaposleni. Še raje prihajamo v vrtec, ker smo dobili veliko telovadnico, jedilnico, številne nove igralnice z igračami in igralnimi kotički ter lepo zunanje igrišče. Veselje se še posebej kaže na obrazih otrok, ki so vsak dan nasmejani in razigrani v družbi svojih vrstnikov. Nov vrtec nudi veliko novih možnosti igre in dela. Naše radostno vzdušje še vedno traja.

PRESENEČENJE ZA MAMICO

OŠ Rogaška Slatina, Martina Mlinar in Jolanda Fric, učiteljici v OPB

Zvončki in trobentice, mačice, vijolice … Le kdo ne pozna te pesmi. Mesec marec je poseben mesec, saj takrat praznujejo žene, mamice, babice.

Učenke in učenci 2. razredov I. OŠ Rogaška Slatina smo v OPB-ju izdelali posebne rožice za naše mamice. Potrebovali smo barvne hlačne nogavice, žico, barvni trak, klešče in nekaj spretnih prstkov. Med izdelovanjem smo prepevali pesmice o mamicah in čas je hitro minil. Drage mamice! Hvala, ker nas imate brezpogojno rade. Hvala, ker ste naše mame.

DRUŽINSKI KOTIČEK

Vrtec Beltinci, vzgojiteljica Helena Vargazon

V naši skupini otrok, starih 1–2 leti, smo izdelali družinski kotiček, v katerem smo shranili fotografije svojih družin. Oddelek obiskujejo najmlajši otroci, ki so letos prvič prišli v vrtec in je vrtec za njih prvi večji korak v življenju in prva daljša odsotnost od družine. Da bi bile te spremembe za otroke lepa izkušnja, je pomembna močna povezanost in sodelovanje med vrtcem in starši. Ta oblika sodelovanja se je izkazala kot zelo prijetna, kajti otroci so zelo ponosni na svoje družine na fotografijah, ponosno kažejo svoje starše, brate, sestre in izražajo veliko zadovoljstva, ugodja in tudi že zaščitništva. Naš družinski kotiček je v skupino prinesel veliko zadovoljstva, ponosnih obrazov, zelo redko kakšno solzico, predvsem pa veliko veselja in povezanosti. Izdelavo družinskega kotička smo povezali s slikanico Ali ima tudi kenguru mamo? (Eric Carle). Otroci so spoznali, da imajo tudi živali družine ter se preko igre seznanili s pojmoma majhen oz. velik.

SPOMLADANSKO DRUŽINSKO SANKANJE IN SMUČANJE NA DOLAH Vrtec Čebelica, Gabrovka – Dole, vzgojiteljica Darja Dolinar

Na prvi pomladni dan smo načrtovali družinsko sankanje na Dolah. Vreme nam je šlo na roke, zato smo ga izkoristili. Na smučišču je bilo še ravno dovolj snega, da smo lahko izživeli zimske radosti. Ni nas bilo ravno veliko, a smo vseeno zelo uživali. Najprej smo se sankali na malo daljši in hitri progi (otroci in starši). Sledil je kratek odmor ob toplem čaju in manjšem prigrizku. Ko smo se okrepčali, pa se je skupina otrok smučala na položni progi, drugi pa so se sankali med ovirami (pobirali so obroče in se vozili med palicami). Tako odrasli kot otroci smo preživeli prijetno, aktivno ter zdravo popoldne, ki je bilo predvsem otrokom v veliko zadovoljstvo. Tri ure skupnega druženja so zelo hitro minile.

PO PRAVLJIČNI UČNI POTI ZA MATERINSKI DAN

Vrtec Dolenja Trebuša – Most na Soči, vzgojiteljica Dragica Obid

Z mamicami in otroki, starimi od 2–7 let, ter s tremi šolarji, smo se v petek popoldne odpravili na Kozlov rob. Tam so ostanki nekdanjega gradu. Že na začetku so mamice doživele prvo presenečenje. Otroci so jim povedali pesmico Rad imam in jim izročili darilo, ki so ga sami izdelali. Nato smo pogumno krenili na pot, kjer smo ves čas iskali palčka Jaka. Videli smo njegovo votlino, ga klicali, a priklicali ga nismo. Pripravil pa nam je različna presenečenja, tako da smo radovedno kukali na vse strani. Spoznavali smo tudi drevesa, si ogledali past za lubadarje, vojaški bunker iz 1. svetovne vojne, »drčo« za spuščanje drv in oglarsko kopo. Najbolj nam je bil všeč bunker, saj smo lahko šli vanj. Po dobri uri smo prispeli do visokega obzidja in se po mostu povzpeli na vrh. Po malici iz nahrbtnikov smo mamicam postregli s kavo, ki so se je zelo razveselile, otroci pa so poiskali palčkov zaklad. Sonce je že zašlo za hrib, ko smo se odpravili v dolino. Otroci so še vedno iskali palčka in verjetno so ga našli ponoči v svojih sanjah. Ob slovesu pa so tudi vzgojiteljice dobile od otrok rožice. Skupaj smo preživeli prijeten in nepozaben dan.

PROJEKT PASAVČEK

Vrtec Kočevje, enota Kekec, vzgojiteljici Alenka Jurkovič in Valerija Hvala

Skupina Miške je vključena v mednarodni projekt Pasavček. Policist Miloš nas je obiskal v vrtcu in se z otroki pogovarjal o otroškem varnostnem sedežu in privezovanju z varnostnim pasom. Skupaj smo se strinjali, da si je pravilo »RED JE VEDNO PAS PRIPET« treba zapomniti in se ga držati. S policistom smo odšli na sprehod po mestu. Otrokom je pokazal, kako pravilno prečkati cesto. Obiskali smo policijsko postajo, kjer so nam prijazni policisti razkazali vse prostore in vozila. Otroci so bili navdušeni nad ogledom. Najbolj všeč so jim bili zapori, motor, … Z velikim navdušenjem so pomerili neprebojne jopiče, kapo, se usedli na motor, najbolj pogumne pa je policist za nekaj sekund zaprl tudi v marico. Skupaj s policisti smo preživeli lep in poučen dan.

Z IGRICO ROKAVIČKA SMO SODELOVALI NA GLEDALIŠKEM MARATONU Vrtec Kurirček, enota Hotedršica, vzgojiteljici Mojca Šemrov in Tina Maček-Sedej

Z otroki smo se odločili sodelovati na gledališkem maratonu v Logatcu. Izbrali smo ljudsko pravljico. K sodelovanju smo povabili gospo Francko, ki nam je napisala besedilo za nastopajoče. Pričeli smo z vajami in s pogovori o sceni. Pri izdelavi scene so sodelovali tudi otroci, vzgojiteljici pa sva priskrbeli kostume. Nato smo prešli k vajam s kostumi in sceno. Vse dogajanje v vrtcu smo podredili nastopu. Prišel je dan nastopa, napetost je bila na vrhuncu. Pred otroki je bila polna dvorana gledalcev in na balkonu kar nekaj naših staršev. Otroci so igrico dobro odigrali in zato poželi dolg aplavz.

BESEDA MATERI

Vrtec Najdihojca, enota Biba, vzgojiteljici Štefanija Pavlic in Marina Hrovatin

Vsi vemo, da je materinski dan posvečen materam. V naši skupini smo se nanj pripravljali več tednov. Skozi ljudsko izročilo smo mamicam želeli povedati, kako smo veseli, da jih imamo, očkom pa, da nas brez njih sploh ne bi bilo. Na prireditev smo povabili tudi bratce in sestrice, brez katerih bi nam bilo težko, in tudi dedke in babice, brez katerih nam ne bi bilo tako lepo. Najprej smo se naučili besedila ljudskih pesmi in jih nato obogatili še s plesnimi koraki. Vadili smo nekajkrat na teden. Vsakokrat smo bili boljši. Otroci so želeli še! Ponavljanje pesmi in plesnih korakov, ki so jih že znali, je vplivalo na njihov ponos, zadovoljstvo in veselje. Pri izdelavi oblek nam je priskočila na pomoč ena izmed mamic, ki se je prav tako veselila našega nastopa. Staršem smo se predstavili z naslednjimi ljudskimi pesmimi in plesi: Lepa Anka, Pleši, pleši črni kos, Mlinček, Bela, bela lilija in Ko si srečen. Pri zadnji so se nam pridružili najprej sestrice in bratci, nato še starši ter dedki in babice. Močan aplavz gledalcev je potrdil, da smo bili dobri in edinstveni.

DRUŽENJE OTROK IN OČETOV Vrtec Veržej, vzgojiteljica Mateja Fras

Otroci smo v vrtec povabili očete, da bi se družili ob šaljivih in tekmovalnih igrah. Za to obliko sodelovanja smo se odločili na predlog staršev.

Očetje so se že družili z otroki v delavnicah, kjer so izdelovali darila za mame. Ob športnih igrah so očetje ugotovili, da je bilo tokratno sodelovanje najboljše. Otroci so uživali, ko so »premagali« očete. V igrah so očetje dokazali, da so najboljši očetje. Za sodelovanje so prejeli medaljo. Ob koncu smo se okrepčali s sokom in veselo kramljali med seboj. Očetje so predlagali to obliko druženja tudi v bodoče.

6

va Vrtec Dorna

OŠ Brezno

a Raki

n Vr tec

Vr tec p OŠ M ri ala N ede

lja

Vr tec M enota ojca, Tinka ra

Vr tec Sonček

očje

b Vr tec Pod

OČISTILI SMO NAŠO VAS BREZNO OŠ Brezno, Podvelka, vzgojiteljici Marija in Vera

Na pomladnih potepanjih po vasi smo odkrili kar nekaj smeti, ki so jih ljudje odvrgli na neprava mesta. Otroci so kar sami predlagali, da očistimo našo vas Brezno. Nadeli smo si zaščitne rokavice in okoli vrtca, šole, ob cesti in poteh pobrali smeti. Ker smo eko vrtec, smo smeti odložili na ekološkem otoku. Zraven pa smo prepevali eko himno, ki smo si jo izmislili kar sami.

Eko, eko, eko, eko vrtec to smo mi.

Radi se smejimo, še rajši se lovimo.

Za naravo poskrbimo, jo čisto ohranimo. Če pa smeti kje najdemo, jih hitro v košek nesemo.

Eko, eko, eko, eko vrtec to smo mi.

Eko, eko, eko, eko frajerji smo vsi!

PRESENEČENJE ZA MAMICE Vrtec Dornava, vzgojiteljici Janja Čuš Kodrič in Nina Arnuš

Nekaj dni pred materinskim dnevom smo v skupini Polžki izvedli ustvarjalno delavnico, na katero smo povabili očete. S skupnimi močmi smo izdelali presenečenje za mamice. Ker v tem šolskem letu izvajamo eko projekt z naslovom Poskrbimo za boljši jutri, smo izdelali rožice iz odpadnega materiala. Vse leto smo namenjali velik poudarek ločevanju odpadkov in uporabi odpadnega materiala. Očetje in otroci so dobro sodelovali in se odlično odrezali. Na koncu ustvarjalne delavnice je nastala fotografija ponosnih očetov in nasmejanih otrok.

PRAZNOVANJE PRVEGA POMLADEGA DNE Vrtec pri OŠ Mala Nedelja, vzgojiteljica Petra Cvetko

V našem vrtcu obeležimo vsak prehod letnega časa z majhnim praznovanjem. Tako smo tudi prvi pomladni dan. Otroci celotnega vrtca so v največji igralnici nestrpno pričakovali, kdo bo prišel. Na vrata igralnice je potrkala in tiho vstopila deklica Pomlad, oblečena v dolgo zeleno obleko, s slamnatim klobukom na glavi, na katerem so sedeli pisani ptički. V roki pa je prinesla košaro, polno spomladanskih cvetlic. Otroci so z velikim zanimanjem poslušali, kaj jim je deklica Pomlad pripovedovala. Najprej jih je vprašala, ali vedo, kdo je in zakaj je prišla. Nato je otrokom zastavila nekaj pomladnih ugank, na katere so otroci hitro odgovorili. Kmalu je stekel sproščen pogovor o pomladi, o spremembah v naravi, ki so značilne za pomlad. Deklica Pomlad je otrokom razdelila spomladanske cvetlice, ki jih je prinesla s seboj, nato pa se je morala posloviti in odhiteti naprej. Otrokom je bila deklica všeč. Otroci so na prijeten način spoznali in doživeli letni čas.

REŠEVANJE ŽAB Vrtec Mojca, enota Tinkara, Ljubljana, vzgojiteljici Tatjana in Irena

Starši in vzgojiteljici smo eko osveščeni in tako vzgajamo tudi otroke. Pridružili smo se akciji reševanja žab. Na eko strani smo izvedeli mesto reševanja. S pomočjo koordinatorke Ester in hišnika Janeza smo uspešno prišli na dogovorjeni kraj. Opremili smo se z odsevnimi brezrokavniki, naglavnimi svetilkami, zaščitnimi rokavicami, vedri in gumijastimi škornji. Za moč in pogum smo dobili piškote in čaj. Ko se je zmračilo, so žabe priskakljale na pot in sledila je akcija reševanja. Za zaključek akcije smo si pozno zvečer ogledali bajer, žabe v njem in mrest.

ROBOT ROKEC V VRTCU NA RAKI Vrtec na Raki, vzgojiteljici Tatjana Bajc in Renata Jenkole

Otroci 2. starostnega obdobja so v okviru okoljevarstvenega projekta ZELENI NAHRBTNIK, v katerem sodelujejo že od samega začetka, ustvarili iz odpadne embalaže robota Rokca. Skrbno so zbirali material, ki so ga potrebovali, da so robota sestavili (kartonaste škatle, uro, plastične zamaške, stare žice, anteno, svetilke, …), ga pobarvali, nanj odtisnili svoje ročice (zato se robot imenuje Rokec) in mu dodali vse potrebne priključke. Vključili so ga tudi v projekt RED JE VEDNO PAS PRIPET. Ob izmišljeni zgodbici so se seznanili s pomenom privezovanja otrok v avtomobilu. Tudi robotu so namestili varnostni pas, da se bo lahko z njimi odpeljal na izlet Robotek Rokec stoji v skupnem prostoru vrtca, se prijazno smeji in z osvetljenim utripajočim noskom vabi otroke v svojo družbo. Robot ROKEC ni prvi robot, ki so ga otroci ustvarili. Pred leti so izdelali robota ANTENJONA, ki še danes krasi predprostor ustanove Kostak v Krškem. Ker je že star (5 let), ga bo naš novi robot Rokec kmalu nadomestil. Fotografije robota, od nastanka do izvedbe, si lahko ogledate v galeriji slik.

PRAZNOVANJE MATERINSKEGA DNEVA IN DAN ODPRTIH VRAT V VRTCU PRI OŠ PODBOČJE Vrtec Podbočje, vzgojiteljica Darinka Tomažin

23. marca 2011 smo pripravili praznovanje materinskega dne in dan odprtih vrat. Na praznovanje so bili povabljeni vsi otroci vrtca in njihovi starši ter tudi otroci in njihovi starši, ki ne obiskujejo vrtca. Že ob vstopu v jedilnico so otroci z rožicami razveselili mamice, babice, tete, … Pri nastopu so sodelovali vsi otroci, od najmlajših do najstarejših. »Žabice« in »čebelice« je s kitaro spremljala Sergeja, »palčke« pa harmonikar Gašper iz 6. razreda. Otroci so zapeli, zaplesali, deklamirali, pripravili dramatizacijo pravljice, skratka pokazali so vse, kar so se naučili v vrtcu. Za povezovanje programa in polno smeha sta poskrbeli vzgojiteljici Janja in Sonja. Ob koncu programa se je ravnatelj zahvalil za udeležbo, voščil vsem mamicam in namenil nekaj besed obnovi igrišča pred vrtcem. Druženje smo zaključili z ogledom razstave izdelkov po igralnicah. Razstavljene izdelke so izdelali otroci vrtca, za razstavo pa so poskrbele vzgojiteljice. Posladkali so se lahko s keksi, sokom in suhim sadjem.

OBISK ČEBELARJA Vrtec Sonček, Sv. Jurij ob Ščavnici, vzgojiteljici Marija in Sonja

Naš vrtec je že vrsto let vključen v eko projekt. V tem šolskem letu je naša tema Čebele in cvetovi. Obiskali smo bližnjega čebelarja Franca ter spoznali njegovo delo s čebelami, oblačila in pripomočke. Otroci so ob tej temi spoznali koristnost in nevarnost čebel ter delo čebelarja in se navajali na spoštljiv odnos do čebel in narave.

7

8

Čvekamo Čvekamo Vesna

Majes Klančičar

»Zelo rada sem ženska, nič se mi ne zdi bolj pomembno, kot služiti svoji družini, otrokom, možu.«

Vesna Majes Klančičar že vrsto let ustvarja izdelke iz gline. Iz ljubezni in neskončne domišljije nastajajo različni keramični izdelki, med njimi tudi zdravilni. Je mamica dveh nadobudnežev, Vida in Pike. Svoje znanje oblikovanja in dela na lončarskem vretenu podaja na delavnicah in tečajih.

Je tudi pisateljica. Pred kratkim je izdala roman Varuhi dreves. Z družino živi in ustvarja v Dolenjskih Toplicah.

Anna28 , 16. 4. 2011, 13.05

Ali ste se že kdaj znašle v slepi ulici, ko niste vedele, kako naprej, kaj je vaše poslanstvo?

?

Ninočka, 16. 4. 2011, 13.09

Anna28, ja, vem, o čem govoriš. Meni se to dogaja in sem včasih prav nesrečna, ker ne vem, kako naprej.

?

Linaa, 16. 4. 2011, 13.12

Anna in Ninočka ne bodita obupani. Vse se nam zgodi z namenom, pomembno je, da gremo naprej, ne glede na to, kako težko je. Poznam mamico, ženo, umetnico, ki je odkrila svoje poslanstvo. Vesna nam bo zaupala, kako je ugotovila, da je njeno poslanstvo na tem svetu v glini, pisanju in ustvarjalnem življenju.

Vesna K2M, 16. 4. 2011, 13.18

Živijo, punce! V življenju imam izredno srečo, da se mi odpirajo prelepi izzivi in priložnosti, da počnem zanimive in ustvarjalne stvari. Najprej sem delala v šolstvu, a sem kmalu ugotovila, da moja duša ne bo zadihala ob delu v tako širokem sistemu. Od nekdaj sem rada pisala, ustvarjala, risala. Od trenutka, ko mi je pod prste prišla glina, je vse drugo odpadlo. Ta stik z zemljo je bil zame tako močna izkušnja, da je nisem več želela izpustiti. In tako se je začelo. Poiskala sem učitelja in začela delati.

Linaa, 16. 4. 2011, 13.20

Kako so začeli nastajati tvoji izdelki? Oblikuješ iz rjave in bele gline.

Vesna K2M, 16. 4. 2011, 13.23

Vse ideje – knjige ali glineni izdelki –, ki jih obudim v življenje, se najprej rodijo v meditaciji. Sedaj, ko že 15 let izvajam transcendentalno meditacijo, se mi v glavi pokažejo podobe že dokončanih izdelkov, tako da jih potem samo še zapišem ter izdelam.

Tinca, 16. 4. 2011, 13.25

Izdelkom iz bele gline si dodala še odtise zdravilnih zelišč?

Vesna K2M, 16. 4. 2011, 13.28

V našem notranjem, globljem delu, ki je povezan z vesoljem oz. s stvarstvom, kjer je neskončno veliko svetlih idej, je vse mogoče, le dovoliti si moramo sanjati. Na naša okna ves čas trkajo vile, le pogum moramo imeti in jih spustiti k sebi, drugače gredo naprej. Tako so se rodili tudi izdelki Geaherb, glina z zelišči.

PetrcaK, 16. 4. 2011, 13.30

Kako izbiraš zelišča?

Vesna K2M, 16. 4. 2011, 13.33

Zdravilne rože nabiram na kmetiji Plavica, ki jo imata starša. S pomočjo ajurvede, katere strokovnjak je moj brat Andrej, sem se odločila za tri različne rože, in sicer rman, žajbelj in baldrijan.

Pinkaponka, 16. 4. 2011, 13.36

Kje si dobila vse znanje o ajurvedi, ki ga uporabljaš pri svojih informiranih izdelkih? Koliko časa vložiš v eno informirano posodo Geaherb?

? ? ? ?

Vesna K2M, 16. 4. 2011, 13.39

Informirane posode Geaherb združujejo energijo prastarih elementov narave – gline, zdravilnih rastlin, lesa. To so keramični izdelki, podprti s strani narave. Pomagal mi je tudi Massimiliano Pitasi, ajurved iz Italije, tako da smo res skrbno izbrali tri rastline in tudi barvo izdelkov. Nastali so krožniki in skodelice, ki blagodejno vplivajo na počutje: zelena barva z baldrijanom za sprostitev, srce in črevesje; modra barva z rmanom za blažitev strahu in jeze ter želodec; rdeča barva z žajbljem za dvig energije, dihala in žleze. Za vsak izdelek je treba zjutraj nabrati rožo, se ji zahvaliti za vse dobro, kar bo prinesla ljudem, ki bodo izdelek uporabljali, nato izdelati izdelek iz gline, ga sušiti, barvati, glazirati in seveda dvakrat po dva dneva žgati na temperaturi 1.050 °C. Vsak izdelek poljubim, preden gre v svet.

?

Prestica, 16. 4. 2011, 13.42

Si žena in mati, umetnica. Kako usklajuješ vse te vloge v svojem življenju?

?

Robotek, 16. 4. 2011, 13.43

Tudi mene zanima, kako ohranjaš svojo zbranost, osredotočenost, da se stvari »zgodijo«. Večina ne pozna svojega poslanstva, nekateri niti ne težijo k temu, da bi ga našli, sprejeli ali uresničili. Kako ti uresničuješ načelo »pot je cilj in cilj je pot«?

Vesna K2M, 16. 4. 2011, 13.45

Zelo rada sem ženska, nič se mi ne zdi bolj pomembno, kot služiti svoji družini, otrokom, možu. Da pa lahko to počnem na ljubeč način, moram biti izpolnjena in srečna tudi sama. Učim se imeti rada, večkrat se vprašam, kaj rada počnem, kaj mi je pri srcu in potem to tudi delam. Pri tem mi pomaga meditacija, ki je stik s sabo, z delom, ki je radosten notranji otrok, intuicija, bog, odvisno od posameznika, kako to poimenuje. In ker sama okušam to svetlobo, jo lahko predajam tudi drugim, izdelkom, knjigam. To je moja pot. Cilja še ne poznam, upam pa, da je svetel.

Mojčica, 16. 4. 2011, 13.48

Vesna, živjo! Prebrala sem tvoj roman Varuhi dreves. Obožuješ gozd, vile in škrate, ki živijo v njem. Kako hraniš domišljijo, kreativnost, kaj ti daje energijo, da izpolnjuješ svoje poslanstvo?

Vesna K2M, 16. 4. 2011, 13.50

Drevesa so res nekaj čudovitega in čisti mir. Moram priznati, da sem precejšen del romana Varuhi dreves dobila kot darilo dreves. Zelo rada objemam drevesa, ob njih se počutim kot doma, prevzame me posebne vrste mir in občutek varnosti.

Robotek, 16. 4. 2011, 13.53

Kaj ti pomeni gozd, narava, mir v njem in njegova popolnost, vrhunska dovršenost vsega sobivanja, ki ga najdemo v sprehodu med drevesi?

Vesna K2M, 16. 4. 2011, 13.55

Zanimivo je, da sem kot deklica veliko časa preživela v gozdu. Ko sem se sprehajala, sem vedno pregledovala štore in skalne luknje, če je kje kakšen škrat. To počnem še danes in ko kdaj opazim meglice ob potoku ali Krki, čutim neko prisotnost nežnosti, ki bi jo lahko megli dajale vodne rusalke.

To je moj svet, vse je mogoče, vse je res. Najbolj sem vesela, ko slišim, da se je knjiga Varuhi dreves dotaknila ljudi, da jim je roman všeč, da je ljudi pobožal, napolnil, ...

Anna28, 16. 4. 2011, 13.58

Ali verjameš, da imamo lahko v življenju več poslanstev, ki jih moramo izpolniti? Čutiš morda pri sebi, da boš kmalu »ujela« nov klic?

?

?

?

Vesnina knjiga Varuhi dreves

9

10

Modra skodelica z rmanom za blažitev strahu, jeze in želodec

? ? ?

Vesna K2M, 16. 4. 2011, 14.00

Zagotovo imamo več poslanstev. Težko posplošujem, a verjamem, da je poslanstvo večine žensk skrb za družino. Zame osebno ni ničesar bolj veličastnega od tega. Kaj je lahko bolj pomembno od vzgoje otrok, ki mora biti ljubeča, polna radosti in pozitivizma, da bodo taki potem tudi otroci, ki bodo skrbeli za ta svet. To je nekaj, kar je zagotovo treba izboljšati.

Mojčica, 16. 4. 2011, 14.03

Kako lahko dnevno ostrimo svojo notranjo bit, da ujame klic in ga ne preslišimo, zanemarimo, potlačimo?

Vesna K2M, 16. 4. 2011, 14.06

Da sem postala zadovoljna s svojo vlogo, sem se morala znebiti zastarelih vzorcev, ki so me napačno prepričevali, da nisem dovolj dobra, sposobna, pametna. To so štampiljke, ki nam jih nehote lepijo starši, družba. Jaz sem se odločila, da jih ne potrebujem več, zato sem našla metodo rezanja vezi, ki mi jih je učinkovito pomagala odlepiti.

Linaa, 16. 4. 2011, 14.08

Vsaj enkrat letno greš na izobraževanje k Phyllis Krystal. Nam poveš malo več o njeni metodi rezanja vezi, ki nas vežejo?

Vesna K2M, 16. 4. 2011, 14.13

Metodo rezanja vezi je osnovala psihoterapevtka Phyllis Krystal. Njeno šolanje v Munchnu obiskujem že drugo leto. Metoda je izjemno preprosta in učinkovita. Pomaga nam prepoznati negativne vzorce in se jih tudi uspešno znebiti. Najbolj pomembno je, da sem vsakodnevno priča temu, kako je metoda uspešna in kako resnično deluje.

Anna28, 16. 4. 2011, 14.15

Izvajaš tudi delavnice oblikovanja gline za otroke, za ženske, ki so prebolele raka. Brala sem, da ima glina terapevtski pomen?

Vesna K2M, 16. 4. 2011, 14.18

Glina je pravi čudež narave. Še po toliko letih me očara, kako temeljito in nežno sposobnost sprostitve nosi s seboj. Zelo je zdravilna kot material za zdravljenje (pitje, polaganje) in tudi ustvarjanje. Ustvarjanje pa je eden od pomembnih stebrov življenja. Ko ustvarjamo, neposredno nagovarjamo svojega notranjega otroka in ga vabimo k igri (brez nekega posebnega storilnostnega cilja), užitku, packanju. Ob tem se naš notranji otrok tako veseli življenja, da pozabimo na skrbi in to je še toliko bolj pomembno takrat, ko zbolimo. Zato je bil projekt Glina – zdravilne delavnice tako dobro sprejet v Europa Donni, organizaciji za pomoč pri raku dojk.

Za otroke pa je glina tako ali tako na prvem mestu. Ko grem v razred, k meni pogosto pristopi učiteljica in mi prišepne: »Poglej tega otroka, nikoli nima toliko koncentracije in nikoli ni tako pomirjen kot sedaj, ko ustvarja iz gline.« Otrokom je dovolj, da jim glino ponudimo, ni potrebno usmerjanje, in že uživajo, se pomirijo in naredijo čudovite reči.

?

?

?

Linaa, 16. 3. 2011, 14.22

Vesna, poskusila sem tvoje odlične zeliščne bonbone, ki jih imaš v trgovini. So naravni, ekološki, zdravi. Kje dobiš sestavine za njih?

Vesna K2M, 16. 4. 2011, 14.25

Ja, res so dobri, haha, še preveč. Vse sestavine so naravne in prav nič zahtevne.

Eterično olje, trsni sladkor, glukozni sirup, začimbe za barvila. V bistvu sva z možem želela, da bi prodajala bonbone, ki bi jih lahko otroci jedli, brez bojazni, da bi notri našli aspartam ali želatino, ki je živalskega izvora, kar ne pride v poštev, če si vegetarijanec. In nama je uspelo. Bonboni so naravni in otroci jih imajo zelo radi.

Prestica, 16. 4. 2011, 14.27

Bi delila z nami eno hvaležnost, ki jo izgovoriš vsak dan?

Vesna K2M, 16. 4. 2011, 14.29

Vsak dan sem hvaležna za toliko stvari, da se mi včasih orosijo oči od tega zavedanja.

Resnično se vsak dan zahvalim za otroke in moža, ki se ukvarja z organizacijskim delom našega podjetja, da lahko jaz živim svojo pravljico, delam iz gline, pišem o čarobnosti in milini tega sveta, predavam o metodi Phyllis Krystal, zdravljenju z glino, sanjam.

Hvaležna sem, da mi je vesolje naklonilo obilje in blagoslov, da z ljubeznijo počnem to, kar delam. Najbolj pa sem hvaležna, da sem del vedno večje množice ljudi, ki po celem svetu pošiljajo brezpogojno ljubezen tistim, ki jo potrebujejo. Verjamem, da je to edini način, da se bo dvignila zavest ljudi na tem svetu. Stokrat hvala visokemu C-ju (višji zavesti ), da sem v tem trenutku slušatelj šolanja Phyllis Krystal, ki je v 97. letu starosti. Vsak dan čutim eno samo božjo hvaležnost že za to, da sem.

Anna28, 16. 4. 2011, 14.31

Kakšen je tvoj življenjski moto?

Vesna K2M, 16. 4. 2011, 14.35

Vsak dan posebej se priklopim na višjo zavest in prosim, naj postanem njen instrument, naj me vodi in porabi za dobro tega sveta. Predaj, zaupaj, sprejmi.

11

Zelena skodelica z baldrijanom za sprostitev, srce in črevesje

Vesni Majes Klančičar se najlepše zahvaljujemo za tako prijeten klepet!

Vse osebe, z izjemo VesneK2M, so izmišljene.

Z Vesno Majes Klančičar je klepetala Jerneja Pavček.

Fotografije: osebni arhiv Vesne Majes Klančičar

Se še spomniš mojega povabila »NAREDI SLONČKA IZ TESTA!« iz prejšnje številke Iskric?

Nestrpno pričakujem kvašenega slončka in zgodbico o tem, kako iz malega slončka zraste velik, zdrav slon.

Slončka in zgodbico pošlji do 18. maja 2011 na naslov Danu d.o.o., Ringarajine iskrice, Knezov štradon 94, 1000 Ljubljana, ali pa oboje prinesi kar na FESTIVAL DRUŽIN, ki bo 22. maja v Termah Olimia.

Moji pomočniki jih bodo skrbno shranili, tebe pa zabavali s prav posebnimi poskusi s kvasom.

Tega ne smeš zamuditi!

Vaš slonček FALA NAJPRIKUPNEJŠE SLONČKE IN ZGODBICE BOMO NAGRADILI S SUPER NAGRADAMI.

Zmagovalna vrtčevska skupina prejme paket didaktičnih igrač in knjig ter delavnico s pekom v vrtcu.

Zmagovalna osnovnošolska skupina prejme poučen in zabaven izlet v pekarno ter sladko presenečenje za ves razred.

Zmagovalna družina prejme paket didaktičnih igrač, knjig in kuhinjskih pripomočkov za male in velike šefe.

12

Tema meseca

Prej

SELITEV IZ MESTA NA VAS piše: Petra Logar fotografije: osebni arhiv Nine Ficko

Mamica Nina Ficko je za Ringarajine iskrice povedala, kako sta se z možem odločila, da iz mesta odidejo živet na vas. Kupila sta staro hiško in jo prenovila.

Pot je bila težka, a danes jima ni žal.

Vmesna faza

Zdaj

Leta 2004 sva z možem kupila enosobno stanovanje v bloku.

Takrat sva se odločala med trisobnim v enajstem nadstropju in enosobnim v pritličju. In vzela sva slednjega. Zakaj? Zaradi trave. Zaradi občutka, da nisva v bloku. Želja hoditi po svoji zemlji, je bila ves čas prisotna.

Mož je vseskozi spremljal nepremičninske oglase, vendar si hiš nisva nikoli ogledala. Vmes so bili še pogovori in razmišljanja, če bi hišo kupili skupaj s starši, vendar sva se na koncu odločila, da se celo življenje ne bova prilagajala in da je le drugače, če stvari urejaš sam.

Ko sva konec leta 2008 dobila drugo hči, sva se počasi začela zavedati, da bo treba nekaj ukreniti, saj nam je postajalo stanovanje vedno bolj tesno.

Možu se je oko skoraj leto dni ustavljalo na majhni hiški v Poljanski dolini. Čeprav mi sprva misel, da bi se selila nekam v dolino – še zlasti zato, ker smo

Stanovanjski krediti morda pa še kakšen dokument, odvisno od banke, kjer zaprošate za kredit.

Kako do kredita?

Potrebujete veljaven osebni dokument, potrdilo o zaposlitvi in plači kreditojemalca in poroka (v primeru zavarovanja s porokom), odstopno izjavo in upravno izplačilno prepoved, izjavo poroka, …

Za različne namene najema kredita potrebujete dodatno dokumentacijo: za gradnjo stanovanjske hiše potrebujete gradbeno dovoljenje in zemljiškoknjižni izpisek in dokument o lastništvu, za nakup stanovanja ali stanovanjske hiše potrebujete notarsko overjeno kupoprodajno pogodbo, za prenovo stanovanja ali hiše potrebujete dokazilo o lastništvu stanovanjske enote,

Obrestne mere Nominalna obrestna mera je fiksna obrestna mera.

Z banko se dogovorite za določeno višino obrestne mere.

Prednost te mere je, da ves čas odplačevanja kredita ostaja enaka, slabost pa, da je v večini primerov zelo visoka.

Lahko pa se odločite za spremenljivo obrestno mero (sestavljena je iz EURIBOR-ja in fiksnega pribitka). Ta obrestna mera se spreminja in vsakih nekaj mesecev vpliva na višino vaše anuitete. Velika verjetnost je, da bo ta obrestna mera za vas boljša rešitev, vendar pa v to ne morete biti povsem prepričani, saj lahko tudi precej naraste. Če se odločate za najem stanovanjskega kredita, obiščite nekaj bank. Te vam bodo z veseljem sestavile ponudbo in vam dodatno pojasnile potek najema.

KONČNO DOMA. Stanovanjski kredit.

KER ŽELIM OBLIKOVATI SVOJO PRIHODNOST. Èe že dlje èasa razmišljate o nakupu novega, veèjega stanovanja ali hiše, je pravi èas, da se za nakup odloèite zdaj.

Izkoristite ugodno spremenljivo obrestno mero - že od 3 meseèni EURIBOR + 1,9 odstotne toèke.

Izkoristite dodatno ponudbo in ob najemu stanovanjskega kredita sklenite posebno zavarovanje za kreditojemalce, s katerim zavarujete vaše kreditne obveznosti in poskrbite za nanèno varnost vaših najbližjih.

V sodelovanju z našimi poslovnimi partnerji vam ponujamo paket dodatnih ugodnosti pri nakupu stanovanjske opreme v Lesnini in sklenitvi zavarovanja pri Generali ali Adriatic Slovenica.

Informativni izraèun Banka Koper d.d., Pristaniška 14, 6502 Koper

Najem stanovanjskega kredita je veliko bolj ugoden od klasičnih gotovinskih oziroma potrošniških kreditov.

Banka zanj ponuja nižje obrestne mere, prav tako so nižji tudi stroški odobritve.

Stanovanjski kredit lahko najamete za gradnjo ali nakup nepremičnine, adaptacijo, izplačilo deleža (dedovanje) ali za nakup poslovnega prostora.

Zavarovanje stanovanjskega kredita Najbolj pogosto zavarovanje stanovanjskega kredita je z vpisom hipoteke, torej z nepremičnino, ki se nahaja v Sloveniji. Takšno zavarovanje dopušča dolgoročen najem in višino kredita za vse, ki nimajo lastnih sredstev, s katerimi bi pokrili investicijo.

Hipotekarni kredit dopušča najem do 80 odstotkov vrednosti nepremičnine. Doba odplačevanja takšnega kredita je v nekaterih bankah tudi do 30 let. Zavarujete ga lahko tudi preko zavarovalnice ali s kreditno sposobnim porokom.

Znesek kredita

30.000,00 €

Meseèna anuiteta

168,62 €

Obrestna mera

3m Euribor + 1,9 o.t.

Euribor na dan 1.4.2011

1,248 %

Odplaèilna doba

20 let (240 mesecev)

Skupni znesek za odplaèilo (glavnica+obresti+stroški)

40.833,80 €

EOM*

3,33 %

*V izraèun efektivne obrestne mere (EOM) so vkljuèene obresti, stroški odobritve in stroški zavarovanja.

Ponudba velja do 31. julija 2011 z možnostjo predèasnega preklica.

14

Tema meseca stanovali skoraj v središču mesta –, ni bila všeč, sem bila ob prvem obisku dobesedno navdušena. Majhna, skoraj 40 let stara hiška, je stala na vrhu hribčka, imela je pogled v dolino in na Blegoš, okrog nje pa je bilo še 1.300 m2 zemlje ... najine zemlje. Pri nakupu nama je bilo pomembno predvsem to, da je vsa infrastruktura blizu. Šolo oz. vrtec imamo približno kilometer stran, dve manjši trgovini sta 500 metrov stran, knjižnica in kulturni dom prav tako, za kaj večjega je prvi oddaljen kraj štiri kilometre stran, za kakšen bolj zahteven nakup pa 13.

Ko sva premagala vse strahove in si odgovorila na vsa vprašanja – Ali bova finančno zmogla? Kako selitev vpliva na vožnjo v službo? Kaj pomeni selitev za otroke? Ali bova dobila vrtec za oba otroka? Kako bova sama urejala varstvo in kdo bo hodil po otroke? … –, so stekli vsi dolgotrajni in tisti zoprni papirnati postopki.

Imela sva srečo in hitro našla kupca za stanovanje. Prijazni prodajalci hiše so nama na vpogled dali vse načrte, tako da sva hišo zunaj in znotraj že videla in imela zanjo tudi vse načrte, da sva lahko vnaprej načrtovala stvari, ki sva si jih zamislila in jih je bilo treba pred vselitvijo čim prej urediti.

1. avgusta 2010 smo prvič prespali v novi hiši. Uredili smo eno sobico, v kateri smo spali vsi štirje in tam ostali naslednja dva meseca. Ker ima hiša v pritličju kletne prostore, ki obsegajo garažo, kurilnico, stranišče, pralnico, shrambo in letno kuhinjo, smo se odločili, da ga pustimo, takega kot je, srednje nadstropje pa prilagodimo našim željam. Nastali so naslednji prostori: otroška soba, spalnica, jedilnica, dnevna soba in kopalnica. V prvem tednu smo rušili stene in pripravljali teren za zidarja, v drugem tednu smo zidali in vlivali preklade, v tretjem tednu smo izdelovali notranje omete, v četrtem tednu smo že prvič prepleskali. Vmes smo se dogovarjali z vodovodarjem, ta nam je tudi priporočil pečarja, spodnji sosed pa parketarja. Le dva meseca po tem, ko smo prvič prespali na jogijih na tleh, smo se vselili v nove bivalne prostore.

Ko se danes peljem v službo, srečam vodovodarja, ko poberem punci v vrtcu in vidita zelen traktor, mahata, ker prepoznata prijatelja, ki nam je posodil prikolico, ko grem v trgovino, srečam pečarja, ... Znimivo je, kako na vasi še vedno vsi vse poznajo.

In nas so kmalu poznali vsi, saj gre po robu naše parcele pot, ki vodi do najlepšega razgleda, če pa je volja, te pot popelje še naprej v gozd. Razveseli me, kadar zgodaj zjutraj, ko pripenjam deklici v avtomobil, poklepetam s kakšno gospo, ki jo 'maha' po poti in pravi, da ima zgodaj zjutraj še čas zase, potem pa že čuva vnučke. Ali pa, ko se sosedje pozno poleti vračajo z

grabljami na ramenih, ker so pomagali drugim sosedom obračati seno. In zadnjič nas je prišla ena gospa – prejšnji lastnik hiše je bil njen sošolec – malce povprašat, če smo se že navadili. Nisem ji povedala, da imam občutek, da sem že od nekdaj tukaj doma. Da tukaj uživam ob pogledu na razbohoteno sosedovo divjo češnjo, ki daje občutek, kot bi jo nekdo sredi poletja pobelil s snegom. Ali pa ko vidim, kako je ves travnik rumen od trobentic in vijoličen od žafrana.

Poleti obožujem zvok kosilnice in vonj piknikov. Jeseni se smejim vaščanom, ki se s polnimi košarami gob vračajo čez naš travnik in sem navdušena nad barvami, ki jih sonce nariše na sosednjem hribu. V zimski noči, ko otroci zaspijo, se zavijeva z možem v topla oblačila in očistiva veliko dvorišče – nam in še dvema starejšima sosedoma, ki sva jih z možem naravnost vzljubila. Zdaj, ko je pomlad, pa so me presenetile narcise sredi našega travnika in nestrpno opazujem cvetove na mladi češnji. Življenje v hiši ima seveda dobre in slabe strani. Lepša stran je vse zgoraj našteto, če le znaš uživati v tem. Slabša stran pa je, da je hiša, predvsem stara hiša, ki jo želiš prenoviti in preurediti po svojih željah, precejšen strošek. V bloku zamenjaš dve okni, tukaj jih zamenjaš deset. V bloku imaš oblečene kratke rokave in odprto okno, pa je v stanovanju še vedno 26 °C. V hiši smo jih to zimo namerili le dobrih 20 °C, zato smo investirali v dobre puloverje (smeh).

Streha za hišo stane nekaj tisoč evrov in zanjo moraš poskrbeti sam. V bloku se za streho varčuje kar nekaj let po nekaj evrov na mesec. Se pa vse da, če je le želja dovolj močna in če si človek, ki ti ni težko poprijeti

Pogled iz dnevne sobe

za delo. Midva z možem se nekaterih stvari še učiva, vendar nama je vsaka stvar, ki jo narediva sama, v veliko veselje.

Tudi življenje na vasi se razlikuje od življenja v mestu. V mestu je trgovina na petek in svetek odprta do 21. ure, tukaj je treba mislita za dan vnaprej, čeprav je zagotovo doma tudi kakšen sosed, ki ima liter mleka in kavo vedno na zalogi (smeh). Če se ti mudi, je tistih 15 minut do vlaka za službo lahko prekleto dolgih. Prav tako se moraš v gledališče odpraviti nekaj minut prej in si nekaj dni prej urediti babičino varstvo, ali pa se potuhniti in otrokom v nahrbtnik poriniti še pižamo. Za vsak slučaj (smeh).

Kar se tiče otrok, moram povedati, da sta obe hčerki sprejeli novo okolje z navdušenjem. Mlajša Ajda je prva, ki ob sobotah zjutraj vstane in nas podi ven.

Pravi, da je zunaj že sonce. Starejša Lučka pa ima najraje sprehod do vaških igral, kjer se lahko guga. V novi vrtec sta obe stopili brez joka oz. je šla Ajda lansko jesen prvič v vrtec in je že tretji dan ostala cel dan. Jaz sem vesela, da gredo otroci na sprehod skoraj vsak dan, tudi če dežuje. Prav tako sem presenečena nad vsemi dejavnostmi oz. programom, ki ga izvaja vrtec. Predvsem pa sem vesela otrok, ki v vaškem okolju zgodaj zjutraj še vedno znajo reči »dobro jutro« in mi s tem polepšajo dan. Takrat vem, da sva z možem s selitvijo iz mestnega okolja, natančneje iz Kranja, naredila to, kar mi je prijateljica rekla že na začetku: »Ne kompliciraj. Poljanska dolina je ena lepših dolin in verjemi, da svojima deklicama delaš nekaj najboljšega s tem, ko bosta odraščali v naravi. Verjemi. Lepo vam bo in vse bo v redu.«

16

Psihologija

ja.net

www.ringara

oj otrokov razv Spremljajte te či iš o garajo. P skupaj z Rin v o k kovnja nasvete stro araja.net! g in na www.r

Samopodoba in samospoštovanje otroka piše: Melita Kramar, spec. zakonske in družinske terapije, Zakonski in družinski inštitut

Vsak starš si želi, da bi njegov otrok zrasel in se razvil v samozavestnega, sproščenega, veselega in zadovoljnega človeka, ki se bo učinkovito spopadal z izzivi.

Pri tem imata samopodoba in občutek lastne vrednosti velik pomen. S samopodobo je močno povezano tudi samospoštovanje.

Spoštovanje nam predstavlja pomemben občutek sprejetosti, ljubljenosti, da smo dobri – prav taki, kot smo. Samospoštovanje je vrednostna ocena samega sebe. Je doživljanje, čutenje, ki je prisotno, kadar je naša samopodoba pozitivna. Bolj kot je naša samopodoba pozitivna, več občutka samospoštovanja čutimo.

Kaj je samopodoba?

Samopodoba je zapleten pojem in govori predvsem o videnju sebe skozi lastne oči ter o doživljanju in mišljenju o sebi. Pove nam, kaj vidimo, ko pogledamo sebe v ogledalu, kaj vidimo, ko pogledamo svoje telo, kaj čutimo, ko se ozremo na svoje sposobnosti. Ta podoba je pospremljena s čustvi, ki se oblikujejo z doživljanjem in mišljenjem. Pri oblikovanju samopodobe in samospoštovanja imajo pomembno vlogo odnosi z drugimi in njihovo vrednotenje nas samih ter naše lastne izkušnje s samim seboj in z okoljem.

Drugi nam v odnosu z nami besedno in nebesedno kažejo, na kakšen način in kako nas vrednotijo. Sporočajo nam, kako in kdaj nas opazijo, ali so pozorni do nas, se z nami družijo, se pogovarjajo z nami, nam zaupajo, nas sprejemajo, nas imajo radi ali pa morda ne.

Za otroka so najpomembnejši predvsem njegovi starši Otrok gradi doživljanje samega sebe na izkušnjah prvih in najpomembnejših odnosov – odnosu mame in očeta do njega. Ne pravimo zaman, da so rana leta najbolj ranljiva in občutljiva. Otrok se rodi v določeno vzdušje in preplet odnosov, od katerih je odvisen, in v tej odvisnosti je tudi zaznamovan. Zelo zaznamujoč je odnos med staršema in odnos staršev do njega, za otroka najpomembnejši pa je odnos posameznega starša do samega sebe. Prvo sporočilo iz okolice dobi otrok s svojim obstojem – ali je sprejet, ljubljen, zaželen, ali je morda prišel v neprimernem trenutku, je vir konfliktov, je nezaželen, je sprejeto/zaželeno, da je otrok deklica oziroma fantek. Vse to

je pomembno tako ob rojstvu kot tudi kasneje v otroštvu, mladosti in odraslosti.

Ker je otrok odvisen od staršev (celo njegov lasten obstoj je v rokah staršev), se poistoveti z informacijami, ki jih prejme, ne glede na to, ali dejansko govorijo o njem ali gre pravzaprav za osebno stisko starša, ki izhaja iz partnerskega odnosa ali odnosa s starimi starši.

Zakaj so odzivi staršev na otroka za otroka tako zelo pomembni?

Predvsem zato, ker so starši za otroka najpomembnejše osebe in s tem je najpomembnejša tudi njihova drža in vse, kar naredijo in čutijo do njega. Odzive in čutenja otrok ponotranji in postanejo del njega. Tako kot se bo počutil sam v sebi, tako se bo doživljal, in to bo upošteval tudi v odnosih z drugimi. Če bodo otrokove potrebe za starše neprimerne, ob nepravem času, nezaželene, vir stiske, prepira in jeze pri starših, se bo otrok počutil v sebi in svojih potrebah kot neprimernega, prezahtevnega, napačnega, odvečnega. Če so njegovi pogledi in besede pospremljene s sramotenjem, z gnusom in ustrahovanjem, bo otrok vse bolj in bolj verjel, da je vse, kar naredi, narobe. Da je vir sramote on in njegovo telo, da je nevreden in nepomemben, da se mora skriti v ozadje ipd. Ta način doživljanja samega sebe se ohranja tudi v odraslosti, v odnosu tako do sebe kot tudi drugih. Npr. odrasli ženski, ki je bila ob rojstvu zavržena v svojem spolu, se bo ta zavrženost globoko zasidrala v psihično strukturo, kar pomeni, da postane zavrženost del nje in s tem del njenih odnosov. Z zavrženostjo se bo srečevala v svojih odnosih, še posebej najbližjih, partnerskih, prijateljskih, pa tudi sama bo imela težave pri sprejemanju same

sebe, svojega telesa in ženskosti ter pri vrednotenju svoje ženske podobe.

Pozitivna, negativna in lažna samopodoba Večinoma je naše ravnanje v skladu z našo samopodobo – če zaupamo vase, si postavljamo višje cilje, če pa se ne cenimo dovolj, so naši cilji nižji. Pri posamezniku s pozitivno samopodobo lahko opazimo, da se plodno spoprijema z zahtevami in s težavami, lažje vzpostavlja in razvija zdrave in zadovoljujoče medosebne odnose, je bolj pripravljen sodelovati, je bolj avtonomen in ne potrebuje stalnega odobravanja drugih, je radoveden in pogumnejši pri sprejemanju novih izzivov, zmore postaviti meje in se zaščititi pred morebitnimi zlorabami, nasiljem, skrbi za svoje telo in zdravje, kljub porazu ne izgubi vere vase ipd. Na drugi strani posameznik z negativno samopodobo kaže veliko nezadovoljstvo s sabo in svojim telesom, ne verjame in ne zaupa vase in svoje sposobnosti, nerad tvega, pogosto je napet, nemiren in v skrbeh, mnenje drugih postavlja na prvo mesto, ne zmore postaviti meja in se ustrezno zaščititi pred zlorabami, izsiljevanjem ipd.

Lažna samopodoba pomeni, da posameznik ustvarja vtis pozitivne samopodobe, kar pa se ne sklada z njegovim resničnim in globljim doživljanjem sebe. To se kaže npr. kot pretirano poudarjanje sposobnosti in dosežkov, stalno govorjenje o sebi in svojem življenju, ne ozira se na druge in njihovo počutje, potrjevanje sebe skozi poniževanje/sramotenje drugega ipd.

Lahko rečemo, da gre za negativno podobo o sebi. Da bi se izognil srečanju z bolečimi

17

Psihologija občutki, razvije posameznik vedenje, t.i. obrambne mehanizme, zaradi katerega se slabo počutijo ljudje v njegovi družbi.

Tudi samopodoba starša je pomembna!

Vsak starš je bil enkrat otrok, ki si je skozi svoje izkušnje v odnosih izoblikoval svojo obliko samopodobe. Njegove pretekle izkušnje so oblikovale njegovo doživljanje, občutenje, mišljene in vrednotenje samega sebe, iz tega pa tudi način življenja v posameznih odnosih, soočanje z izzivi in s težavami, skrb zase, pa tudi način starševstva.

lahko popravi in ni on ta napaka. Da je dobro, če si radoveden in zvedav in da starša zanima, kaj se z njim dogaja in kako razmišlja. Da je dobrodošel, da je v redu, če pove, če mu kaj ni všeč (kar še ne pomeni, da odloča sam), da sta starša pozitivno usmerjena do njega. Da v odnosu do otroka ni poniževanja, sramotenja, nasilja vseh oblik, razvrednotenja. Da pa starša zmoreta to nuditi otroku, je pomembno, da ustvarita prostor za odnos do samega sebe

in tudi v partnerskem odnosu oz. če tam ni mogoče, v drugem odraslem odnosu.

Otrok oblikuje svojo samopodobo ob mami in očetu. Mama in oče povesta otroku, kdo je in kakšen je, oblikujeta njegovo »osebno izkaznico« na način, da mu pokažeta, kaj vidita, kaj čutita in mislita, ko ga pogledata.

Te izkušnje postanejo otrokovo življenjsko vodilo za njegov lasten odnos do sebe in tudi za odnose z drugimi.

Če želi starš dobro svojemu otroku, je pomembno, da poskrbi zase in svoj lasten odnos do sebe Prav odnos mame in očeta do samega sebe otroka še posebej zaznamuje. Torej je pomembno vprašanje, ali kot mama ali oče zmorem spoštovanje do samega sebe, svojega telesa, ali verjamem, da sem vreden, ali se cenim, ali pustim, da se mi dogajajo krivice, da me sramotijo in ponižujejo, se razvrednotim s preklinjanjem, z nasiljem ali alkoholizmom?

Ali zmorem ljubezen do sebe, sem sebi dober prijatelj in skrbnik? Če tega ne zmorem, če do sebe ne gojim pozitivnega odnosa in spoštovanja, tega ne zmorem prenesti na svoje otroke. Vredno in pomembno je, da je starš pozoren nase, saj je to temelj njegovega odnosa z drugimi – tudi in predvsem z otrokom.

Spoznavanje in raziskovanje lastne samopodobe in vrednotenja terjata od starša pripravljenost pogledati vase, ne glede na morebitne bolečine in rane, stisko, tesnobo, nemoč, žalost. Samospoznavanje in samoraziskovanje zahtevata pogum in odločnost, pa tudi iskrenost do sebe. Če pogledamo skozi otroške oči, ugotovimo, da otrok potrebuje zdrave, srečne, mirne in zadovoljne starše. Če starš poskrbi zase – da oblikuje pozitivno samopodobo –, bo lahko to omogočil tudi svojemu otroku.

Kaj je še pomembno v odnosu starša do otroka za razvijanje otrokove pozitivne samopodobe?

K temu pripomorejo temeljni občutki, da je sprejet, ljubljen, zaželen. Da ve, da je za svoje starše pomemben, da se zanj zanimajo, da je zanje pomembno njegovo doživljanje, da ima pravico do vseh čutenj, da čuti, da je za starše vreden in poseben.

Da je dovoljeno narediti napako, saj jo

Vsak starš je bil enkrat otrok, ki si je skozi svoje izkušnje v odnosih izoblikoval svojo obliko samopodobe.

07/ 33 21 133 031/489 309 info@zdi-nm.si ww.zdi-nm.si

19

20

RR strokovnjaki Tamara Heraković, dr. med.

Je specialistka dermatovenerologinja. Diplomirala je na Medicinski fakulteti v Banjaluki.

Dela kot specialistka v dermatovenerološki ambulanti Splošne bolnišnice Jesenice. Je mamica dveh fantov, devetletnega Filipa in dveletnega Andreja.

Njen življenjski moto je: »Pogumne sreča spremlja!«

Vprašanje Moj otrok je alergičen na sonce.

Dobi rdeče izpuščaje ob prvem stiku s soncem, vendar samo na morju oziroma ob bazenu. Kako naj ga takrat zaščitim in kako naj njegovo alergijo blažimo?

Mamica iz Velenja

Odgovor RR strokovnjakinje Alergija na sonce ali solarna alergija je fizikalna reakcija zaradi visoke temperature kože. Bolnikov, ki imajo težave zaradi sonca, je vedno več.

Prizadene predvsem svetlopolte ljudi.

Na predelih kože, ki so izpostavljeni soncu, se pojavljajo izpuščaji, npr. koprivnica, mehurčki in/ali posamezne bunčice, le-ti se lahko pojavijo tudi po pokritih delih. Ne glede na to, ali gre za vrhunec poletne sezone ali zgodnjo pomlad, lahko nastavljanje sončnim žarkom izzove alergijsko reakcijo, ki jo najtežje prenašajo malčki. Izpuščaj in bunčice srbijo, le-ti se lahko zlivajo tudi v večje madeže.

Otroci in odrasli imajo enake znake alergije na sonce. Otroci najtežje prenašajo srbež, ki se ob visokih zunanjih temperaturah stopnjuje.

Otroci so vsekakor zelo občutljivi in jih moramo zaščititi pred škodljivimi vplivi sončnih žarkov ter pred opeklinam. Krivec za neprijetnost je hormon histamin, ki povzroči alergijsko reakcijo nekaj ur ali dni po izpostavljenosti soncu. Nekaj tednov pred načrtovanimi morskimi počitnicami preventivno priporočamo jemanje antihistaminikov. Vsekakor pa odsvetujemo izpostavljenost opoldanskemu soncu oziroma soncu med 11. in 16. uro. Na plaži raje uživajte zgodaj dopoldne in pozno popoldne.

Prav tako naj se otroci, ki so nagnjeni k tej alergiji, izogibajo dolgotrajni neposredni izpostavljenosti na soncu.

Redno uporabljajte kremo z visokim zaščitnim faktorjem, ki jo nanesete pol ure pred sončenjem, po vsakem kopanju in glede na faktor vsakih nekaj ur (približno na vsaki dve uri).

Kožo zaščitimo s primernim sončnim

faktorjem, kar pomeni za otroka faktor 30 ali 50. Pri izbiri kreme poleg faktorja pazite še na to, da bo ta čim bolj nevtralna, brez maščob in dišav, ki kožo še dodatno dražijo.

Otroke, predvsem tiste, pri katerih je alergija že izbruhnila, lahko dodatno zaščitite z lahkimi oblačili v beli barvi, z dolgimi, ohlapnimi rokavi ali hlačnicami. Naj imajo primerna pokrivala za glavo. Obstajajo tudi poletna otroška oblačila z UV-zaščito, ki se vedno pogosteje pojavljajo na trgu. Ne pozabite zavarovati občutljive otroške kože tudi v senci. Srbenje kože se v morski vodi stopnjuje, hujša reakcija se lahko pojavi takoj, ko bolnik pride iz morja, in sicer zaradi visokih zunanjih temperatur. Koža postane rdeča, izpuščaj pa močno srbi ali peče. Po kopanju in igri v morski vodi otroka na prizadetih mestih splaknite z vodo. Če na plaži ni tuša, imejte s seboj plastenko z vodo. Za vneto kožo svetujemo obkladke, hladilne losjone ali losjone za po sončenju, ki imajo hladilen in pomirjevalni učinek. Čeprav je naslednji nasvet težko uresničiti, naj se malček čim manj dotika obolelih predelov. Zamotite ga z igro. Alergija na sonce se pojavlja v zagonih in lahko kot vse alergijske bolezni izzveni.

22

Dobra praksa

Ustvarjanje z zvokom v Vrtcu Češmin besedilo in fotografije: Jerneja Pavček

ja.net

www.ringara

v raks iz vrtce Več dobrih p a n šol poiščite in osnovnih araja.net! www. Ring

Mehurčki iz Vrtca Češmin so imeli 9. februarja prav poseben dan. Tega dne se niso igrali, kot se igrajo sicer, ampak so poslušali zvoke in igrali na nenavadne instrumente. Obiskal jih je Duško Mamut, ki se že vrsto let ukvarja z zvokom, zvočnimi kopelmi, zvočnimi masažami, delavnicami in zdravilnimi učinki zvoka ter s prvinskimi glasbili za male in velike.

S seboj je pripeljal najrazličnejša glasbila.

Avla vrtca je bila naenkrat podobna pravemu glasbenemu odru. Otroci so z velikimi očmi opazovali gong, številne pojoče himalajske posode, zvončke, piščali, didgeridoo, školjke, lesene žabice, dromljo, indijsko harmoniko, oceanski boben, …

Za ogrevanje smo najprej malo zapeli in zaploskali, potelovadili z rokami in nogami, ko je energija stekla, pa se je začela glasbena čarovnija. Vsi, ki so želeli, so lahko igrali na planetarni gong Sedne.

Otroci so povedali, da slišijo ob igranju gonga vodo, drugi živali, tretji vesolje, če pozorno poslušaš, pa lahko slišiš celo kita. Nekateri otroci so bili pravi glasbeni virtuozi in zvok gonga jim je bil domač. Drugi so se dobro izkazali pri ustvarjanju vode. S pomočjo himalajskih pojočih posod so ustvarili svojo živo vodo ter jo obogatili z ljubeznijo in veseljem. Z velikim zanimanjem so brali knjigo Sporočilo vode (Emoto Masaru) in ugotovili, da je kristal lepe vode podoben snežinkam, ki so še krasile okna avle. Slovaška pastirska flavta (največja flavta na zemlji) pa nas je odnesla na travnike med ovčke in trave. Čez čas so se otroci udobno namestili na blazine in uživali v pravi zvočni kopeli. Avlo je napolnil zvok gonga, otroci so se umirili, nekateri so zaspano zehali in si meli oči, drugi so bili neverjetno zvedavi in so z rokami, ki so bile njihove antene, lovili različne vibracije, ki so napolnile prostor. Otroški radovednosti pa ni bilo videti ne konca ne kraja! Ko so zaslišali zvok didgeridooja, so radovedno kukali v odprtino, iz katere sta prihajala zvok in zrak. Božali so ta starodavni inštrument in občudovali vibracije, ki jih je ustvarjal zvok, ki je prihajal iz njega. Nekateri so prav navihano nastavljali male roke in lovili izpihan zrak. Otroci so bili veseli, polni energije in dobre volje.

Skupaj so zapeli pesmico, se povezali v velik krog in si povedali, da se imajo radi. Na koncu so še sami zaigrali na instrumente, ki so si jih izbrali. Med nami so sami bodoči glasbeni mojstri. Vsi so se težko poslovili od gonga in ostalih instrumentov. »Znano je, da otroci zvok gonga in drugih naravnih instrumentov sprejemajo sproščeno in so bolj dojemljivi za tovrstne energije, ki nas obdajajo, kot odrasli. Zvok gonga je tisti, ki osveži in sprosti človeka na telesnem in duševnem nivoju. Zvok in vibracija gonga ima pozitivne učinke tudi pri otrocih s težavami v razvoju in z učenjem pri hiperaktivnih otrocih, saj ima učinek globinske masaže. Sprostijo in obnovijo se celice, tkiva, mišice in sklepi telesa, poveča se odprtost za samozdravljenje našega organizma, odpirati se nam začnejo nove poti, priča smo trajnim in pozitivnim spremembam. Zvok kot vir energije je tudi orodje za spreminjanje zavesti. Že s preprosto pesmico lahko telo celostno uravnovesimo in oživimo. Bolj ko obvladamo skupno uporabo diha, uma in glasu, večjo moč imamo v svojem življenju,« pravi Ted Andrews v knjigi Kako zdravimo z zvokom.

Otroci še danes s posebnim žarom pripovedujejo o tem posebnem dnevu. Svoje občutke in videnja so zlili na papir in nastale so zanimive risbice. Veseli nas, da se veda o zdravilnih učinkih zvoka in njegovih koristih širi po slovenskih vrtcih in šolah. Pozdravljamo vse, ki takšne pristope vključujejo v vzgojno-učne procese in se še posebej zahvaljujemo vzgojiteljicama Urški Salajko in Saši Križman za to, da sta »slišali«!

24

KnjigaRajanje

ŠOLE CE IN MI! T R V Z NA GA ZA NALO GARAJAJTE vimo h obja oli z KNJI iskrica li š

I CA J L V P RA A Z OK E R T O

Vm es najb ecu ma rc olje odre u sta s Šma e zala r tno Vr t Grad p cu in ri Slove ec nj OŠ Vora nc M Prežiho prej v arib met or, k a kn i ji ured go po iz boru ni Čest štva. itam o!

a arajinih vr tcu ravljico v Ring a je, da jo v p c a e s p e m Vsak m . Vaša nalog rikrat, pote pirja. t o a j p ic a t lj s s oj li prav ete v k na sv lov preber otroki narišete, vsa a na nna9s4, j a m .

25 v štrado e do pošljit raja, Knezo o 3 skupine m a n a e m g BORU Risbic d.o.o., Rin dili bo nagra NJIGO PO IZ in a Danu n K jublja rejeli 1000 L e, ki bodo p NIŠTVA. d D e r E z R a U ali r c

mese e vsak s in ! i knjigo z nam Berite ujte za novo poteg

KRESNICKE IZ MESTA VIDIVID avtor: Anita Žibrek

Vsi prebivalci mesta Vidivid so dobili odsevne kresničke. Tiste, ki svetijo v temi in zaradi katerih so ljudje bolj vidni in varni v prometu. Celo najstarejši meščan, gospod Jožef, jo je dobil, čeprav skoraj nikoli ne gre iz svoje hiše. Tudi najmlajša meščanka, Taja, ki je stara le tri mesece, tudi ima svojo.

Kresničko zaenkrat uporabljala njena mamica, a ko bo Taja sama hodila, ji jo bo mamica pripela na hlačke.

V mestu Vidivid se je znočilo. Kresnička, ki živi v bloku na Svetlobni ulici, ni mogla spati. Dolgčas ji je bilo, saj je bila sama doma. Njen lastnik, gospod Tomo, je ležal v bolnišnici z zlomljeno nogo in s hudim glavobolom.

»Ven grem. Na nočni sprehod. Mogoče bom srečala še kakšno kresničko, ki ne more spati,« je rekla Tomova kresnička.

Odela se je v bel odsevni plašček in odšla. Tavala je po mestu in iskala svoje prijateljice, ljudi, voznike v avtomobilih, a ni bilo nikogar. Že se je obrnila, da bi se vrnila v prazno stanovanje, ko se je močno prestrašila milega glaska tik ob sebi. »Ali si tudi ti tako osamljena kot jaz?« jo je nagovorila kresnička, odeta v rumen odsevni plašček. »Ja, tudi. Moj lastnik je v bolnišnici, meni pa je grozno dolgčas. Tomova kresnička sem. Čigava kresnička si pa ti?« je vprašala kresnička z belim plaščkom. »Jaz sem Evina kresnička. Eva je devetletna deklica, ki me je zadnjič pustila doma. Popoldne je šla peš k sošolki. Ker je bilo še svetlo, je name čisto pozabila. Na poti domov pa jo je ujela tema. Čeprav je hodila po pravi strani ceste, je nek voznik ni opazil dovolj zgodaj.

Zadel jo je z avtom. Eva je padla in si poškodovala

vrat. Zdaj že ves teden leži doma z opornico, joče in preganja dolgčas. No, tudi jaz ga preganjam, zato sem pa zdajle pobegnila na svež zrak,« je Tomovi kresnički razložila Evina kresnička. »Moj lastnik Tomo pa ni več otrok. Odrasel človek je že in je trdil, da so kresničke le za otroke. Zdaj pa ima! V bolnišnici leži kot kup nesreče. Povozil ga je avto. To se je zgodilo nekega dne, ko je bila precej gosta tema. Pa se to ne bi zgodilo, če bi mu jaz visela nekje ob strani, pripeta na oblačila,« je povedala svojo zgodbo tudi Tomova kresnička. »Očitno nas ljudje ne jemljejo resno. Nekaj bo treba ukreniti!« sta dejali v en glas kresnički.

In res! Vsem kresničkam iz mesta sta poslali vabilo: VSE KRESNIČKE IZ VIDIVIDA VABIVA NA SESTANEK, KI BO POD ULIČNO SVETILKO NA VARNI ULICI, OB HIŠNI ŠTEVILKI 3.

SESTANEK BO JUTRI OB POLNOČI. PRIDITE VSE KRESNIČKE, SAJ JE STVAR ZELO RESNA. Prav vse kresničke so se udeležile sestanka pod ulično svetilko na Varni ulici. Celo Matejeva kresnička je prišla, ki je bila zelo utrujena, saj je bila ves čas na delu. Deček Matej je namreč dobro vedel, da kresničke lahko rešujejo življenja, zato mu je njegova ves čas visela ob strani.

Na sestanku so se kresničke dogovorile, da je skrajni čas, da one poskrbijo za prometno varnost vseh teh malomarnih ljudi, ki mislijo, da se jim ne more zgoditi nič hudega. Takole so sklenile: »Budno bomo pazile, ko bodo naši lastniki odhajali od doma. Če nas bodo pozabili, jim bomo kar same skočile okoli pasu in se jim pripele in jim bomo lepo ob strani visele ter se prav lepo imele!« Od tistega sestanka je sedaj minilo že veliko časa, a od takrat naprej še ni nobenega prebivalca mesta Vidivid povozil avto. Niti avtobus ali tovornjak. Še kolesar ne!

25

V KROGU ŽIVLJENJA

Pedagogika in pedagoški pristopi v predšolskem obdobju

Ana Retuznik Bozovičar, Metka Krajnc

Knjiga nudi strokoven, sistematičen in poglobljen vpogled v doživljanje in vzgojo predšolskega otroka. Bogati jo preko sto strokovno komentiranih otroških risbic, ki omogočajo neposreden vstop v otroški svet. Bodoči in že izkušeni vzgojitelji v vrtcih ter osnovnih šolah boste v njej našli vir temeljnega znanja o predšolski vzgoji ter napotke, kako to znanje nadgrajevati. Vas, starše, pa bo knjiga pripeljala do najpomembnejših informacij o sodobni vzgoji otroka, vas seznanila s kodeksom etičnega ravnanja v vrtcih ter s pravno-formalno urejenostjo vrtcev.

Knjiga je po dvajsetih letih prvi potrjeni učbenik za predšolsko vzgojo ter hkrati priročnik za vse vzgojitelje in starše.

ZA USTVARJANJE

ZA VZG OJIT ELJE

pripravlja: Uredništvo

Življenje z drugačnim otrokom

Za vse, ki bi radi bolje razumeli starše otrok s posebnimi potrebami in jim znali pomagati

Pauline Restoux

Če želimo razumeti starše drugačnega otroka in jim pomagati, nas mora zanimati, kaj doživljajo, hkrati pa se moramo znebiti svojih predsodkov in pomagati s konkretnimi dejanji. Le tako bomo lahko s skupnimi močmi ustvarili razmere za dostojno življenje otroka. Knjiga odgovarja na vprašanja, ki si jih staršem otroka s posebnimi potrebami ne upamo postaviti, in ponuja praktične nasvete o tem, kako olajšati njihovo vsakdanje življenje.

Mija Murovec

Avtorica knjige Mija Murovec je zamisel za knjigo našla na sončnih pobočjih Jezerskega, ko je sama nabirala robide in druge gozdne sadeže.

Pripoved o palčici Robidovki spodbuja otroke, starše in njihove stare starše k skupnemu ustvarjanju z ljubeznijo – nabiranju, kuhanju in peki slastnih peciv ter drugih sladkih dobrot. V prelepi slikanici boste našli kar 14 odličnih in enostavnih receptov.

www.narava.si

ZA KRAT KOCASENJE

ZA STARSE

www.modart.si

Dobrote palčice Robidovke

Strahec Vili

Helena Kraljič Ilustracije: Tanja Komadina Slikanica opisuje nočne strahove skozi oči dečka, ki vsak večer oživijo in rastejo z otroško domišljijo.

Zgodba se zaključi s kitico: »Vem, da mi težko verjameš, a strahu v resnici ni, ker le v tvoji domišljiji se rodi, živi, straši.«

www.morfem.si

Mali Jan s kopico vprašanj Več avtorjev

Jan je petletni fantič, ki že zvedavo opazuje ta naš svet. Tako kot vsi otroci. Vse ga zanima, zato se venomer in povsod sprašuje o smislu in delovanju sveta in v pogovorih išče odgovore na dvanajst temeljnih življenjskih vprašanj, med katerimi so na primer tudi Zakaj nas je kdaj strah?, Kako je nastal svet?, Zakaj moram v šolo in Kje sem bil, preden sem se rodil?

Knjiga bo v pomoč staršem in vsem, ki se ukvarjate z otroki, saj ponuja kar nekaj idej za odgovore na 101 vprašanje.

www.mohorjeva.org

ZA DRUZINO

ZA RADOV EDNE

www.didakta.si

Govoreči prsti

Za otroke od 2 do 10 let, z dodatkom za starše in vzgojitelje

Uroš Ahčan

Knjiga je namenjena najbolj ogroženemu delu prebivalstva, otrokom od 2 do 10 let. Napisal jo je zdravnik, kirurg, ki pri svojem delu dnevno srečuje in rešuje poškodovane otroke in zanesljivo najbolj pozna vse zaplete in posledice poškodb. V prvem delu so v obliki zgodb in dogodivščin predstavljene poškodbe prstov, ki nastopajo kot posamezni junaki. Na drugi strani knjige pa je prispevek, namenjen odraslim, kjer ni več olepšav in optimizma po vsej sili, temveč dragocen pripomoček pri vzgoji.

www.mohorjeva.org

26

Urbani podvig

Škratja pot vodi čez zelene travnike in gozdove – prijetno za srce in oko.

PO POTEH ŠVICARSKIH ŠKRATOV besedilo in fotografije: Vesna Godicelj

ja.net www.ringara e t ali počitnic Ideje za izle iščite z družino po ja.net! na Ringara

Ob besedi Švica se ponavadi kar vsilijo stereotipi: Alpe, sir, čokolada, ure, ... To vse drži, vendar to še zdaleč ni vse, saj Švica obiskovalcu ponuja marsikaj lepega in zanimivega. Ker sta bila v naši popotni odpravi poleg naju z možem tudi dva nadobudneža (Žiga je imel takrat 6, Miha pa 3 leta), smo potovanje skušali čim bolj prilagoditi njima. Tako nas je pot vodila predvsem v tiste dele Švice, kjer se oko spočije na zelenih travnatih planjavah in kjer sredi poletja občudujoče vzdihneš ob pogledu na zasnežene vrhove gora …

Ledenik Aletsch – najdaljši ledenik v Alpah V Švici smo bili nastanjeni v precej starinskem, a zato cenovno dostopnem družinskem hotelu, ki je upravičeno nosil ime »Hotel pod ledenikom«. Bili smo namreč v bližini ledenika Aletsch, najdaljšega ledenika v Alpah, ki meri v dolžino spoštljivih 23 kilometrov.

Nastanitev v bližini ledenika seveda ni bila zgolj naključje. Želeli smo namreč videti enega izmed ledenikov, in sicer v vsej svoji zdajšnji veličini, saj švicarski ledeniki niso nobena izjema in tudi nanje vplivajo klimatske spremembe.

Posledično so iz leta v leto manjši.

In tako smo se odpravili na ogled ledenega velikana Aletsch. Ker bi bil vzpon do ledenika za otroka prenaporen, smo se do višine 2.200 m odpeljali z gondolo, kar je bilo tudi svojevrstno doživetje.

Prispeli smo na planino Fiescheralp, od koder so krasne možnosti za krajše in daljše sprehode. Poti po planini so

27

večinoma ravne in zelo dobro urejene, tako da so primerne tudi za manjše otroke oz. za sprehode z otroškim vozičkom.

Nato smo se odpravili še malce višje. Na višini 2.300 m se nam je odprl čudovit pogled na ledenik, ki nas je pričakal s soncem obsijan (sonce v tej regiji menda sije 300 dni v letu).

Ob pogledu na ta veličastni ledenik sem pomislila, da je to pravi šolski primer ledenika, idealen za učbenik geografije.

Zelo lepo in nazorno se je videlo, kako ta ledena gmota vijuga od vrha (krnice) navzdol proti dolini.

Kraj Fiesch z idiličnimi lesenimi hiškami

Navdušeni nad ledenikom smo se malce pomudili tudi pri informativni točki, kjer smo izvedeli, da naj bi teža te ledene gmote znašala 27 milijard ton. Še bolj pa smo bili presenečeni nad podatkom, da potrebuje snežinka, ki pade na skrajnem zgornjem delu ledenika, celih 400 let, da pripotuje do spodnjega dela ledenika.

Kakšna pa je prihodnost tega švicarskega lepotca? Žal so napovedi znanstvenikov

Pa nam je le uspelo! Pogled na 23 km dolg ledenik je zares veličasten.

VELIKA NAGRADNA IGRA! Obišči www.ringaraja.net/frutek in osvoji zalogo Frutka za poletje!

28

Urbani podvig vse prej kot dobre. Ledenik Aletsch se namreč letno skrči za približno 30,5 metra.

V prihodnjih šestdesetih letih naj bi se zmanjšal kar za polovico, ob koncu stoletja pa izginil …

Na obisku pri škratih Lastnica družinskega hotela, v katerem smo bili nastanjeni, je bila zelo prijazna in zanimiva ženska. Izkazala pa se je tudi za zelo iznajdljivo. Ko sta jo otroka pri zajtrku, (ki je bil sicer zelo okusen, a skromen) povprašala, če imajo morda kaj nutele, je sicer odkimala, vendar je že naslednji hip imela briljantno rešitev: »Jo bomo pa sami naredili!« Prinesla je posodico, noter natresla kakav, dodala maslo, vse skupaj dobro premešala in čira, čara, nutela je bila tu! Vsi smo sicer vedeli, da to ni čisto prava nutela, ampak otrokoma se je zdelo zelo zabavno in »kakavova nutela« jima je zelo teknila. Ko je naslednje jutro gospa vsa zadovoljna pred njiju postavila »ta pravo« nutelo, ki jo je nabavila posebej zanju, sta se otroka začudila, da bi jo lahko kar sami naredili.

Nekega jutra nas je naša gospodarica presenetila z vprašanjem, ali vemo, da se tega dne v bližini odvija zabava škratov.

Seveda so nas bila sama ušesa in z veseljem smo se odpravili na obisk k navihanim škratom.

Tja smo se odpravili po škratji poti (Gogwärgi–weg), ki so jo odprli leta 2001.

Ta vodi od kraja Fiesch, kjer smo bili

Matterhorn (4.476 m) na dosegu roke …

nastanjeni, do Fieschertala, kjer se je tega dne odvijala škratja zabava.

In kdo so ti škratje? Imenujejo se Gogwärgi.

Po legendi naj bi živeli v kantonu Oberwallis (v okolici Fiescha) v skalnatih votlinah. Ti bradati možiclji naj bi bili zelo delavni in so – če je verjeti legendi – pogosto prišli v vas pomagat ljudem pri delu. Od tod izvira tudi njihovo švicarsko obarvano ime Gogwärgi, ki izhaja iz nemškega izraza gut werken, kar pomeni dobro delati. Škratje so sicer izginili neznanokdaj, vendar so se zgodbe o njih ohranile do danes. Deset teh zgodb je predstavljenih ob škratji poti. To so škratje postojanke, kjer vas pričaka lesen škrat, zraven pa stoji tabla z eno zgodbico. Ker so škratje ročno izrezljani, nista niti dva enaka.

Na koncu škratje poti se nahaja otroško igrišče in prostor za piknike, ki je tega dne služil kot zbirališče malih in velikih škratjih prijateljev. Tam smo se posladkali z gogwärg kolački, otroka sta prejela tudi knjižico z zbranimi zgodbami o škratih in priponke s škratjimi motivi.

Matterhorn kot na dosegu roke Napočil je dan odhoda. Zbudili smo se v sončno jutro. Švicarski zrak nam je očitno dobro del, saj nam kar ni bilo do odhoda domov. Dobra stran potovanja v lastni režiji je, da nisi od nikogar odvisen in si pot po svoje prilagajaš. Odločili smo se, da bomo bivanje v Švici podaljšali za en dan.

Kako izkoristiti zadnji dan? Proučili smo zemljevid in ugotovili, da smo pravzaprav precej blizu slavnega Matterhorna in da bi bil pravi greh, če si ga ne bi ogledali od spodaj, če že gor ne moremo. In smo šli na pot. Tokrat smo za spremembo izbrali vožnjo z vlakom, česar sta se otroka še posebej razveselila. Po kakšni uri vožnje smo prispeli v Zermatt, mestece ob vznožju Matterhorna. Sam kraj je precej skomercializiran in poln turistov, zato smo se odločili, da se odpravimo malo višje. S pomočjo zobate železnice smo »prilezli« na zavidljivih 3.000 m! V sončnem poletnem dnevu se nam je ponujal čudovit pogled na zasnežene vrhove okoliških gora, med drugim tudi na 4.476 m visok Matterhorn, ki se nam je zdel kot na dosegu roke.

Presenečeni smo bili, ko smo na tej višini srečali tudi znamenite švicarske bernardince, nad katerimi sta bila otroka še posebej navdušena. Te simpatične kosmatince imenujejo tudi gorski reševalci, saj jih uporabljajo za iskanje pogrešanih ljudi. V sodčku, ki jim ga privežejo okoli vratu, se nahaja »obvezna prva pomoč« – žganje. Na vprašanje, ali so takšne »krepke« prve pomoči deležni tudi otroci, so se lastniki štirinožcev samo nasmihali.

Naše potepanje po Švici se je – kljub dodatnemu dnevu – prehitro končalo. Ta otrokom prijazna dežela nam je močno prirasla k srcu, zato smo se odločili, da se tja kmalu spet vrnemo. Kar smo storili že kar naslednje poletje … O tem pa morda kdaj drugič. Pa lep pozdrav!

Ob škratji poti sprehajalce vsake toliko pričaka lesen škrat, zraven pa stoji tabla z eno izmed škratjih zgodbic in s prisrčno ilustracijo.

22. maj 2011, Terme Olimia

NASTOPAJO: • • • • •

KULTURNO:

• Gledališ~e za mal~ke in dojen~ke • Lutkovne predstave za otroke • Igrana predstava za starše …

Manca Špik Ribi~ Pepe Gino & Band Maja Triler MPZ Dotik

VZETO NA ZNANJE:

DOGAJA SE:

• ustvarjanje, risanje, slikanje • kuhanje, pe~enje, sladkanje • karaoke …

IGRAMO SE: • • • •

Z balin~ki, gumitvistom, kolebnico, diabolom nagajive štafetne igre z mega milnimi mehur~ki maksi ~lovek ne jezi se …

po BREZPLA^NO vstopnico na

www.festival-druzin.si!

• Discipliniranje in razvajenost (vzgoja 2+) • Midva kot starša in zakonca • Kaj se dogaja z zdravjem naših otrok? …

NAPETA DOGODIVŠ^INA:

• Z Robinom Hoodom in skrivnostnim ~arovnikom!

Najceneje, najbolj eko, najbolj zabavno: Veseli družinski vlak vas pripelje to~no do prizoriš~a!

50% za kopanje cenejša ka

za vsakega Velja vse dn

i v tednu za

Dogod ivš~ina za vso družino! v sodelovanju z:

~lana vaše kopanje v Te

rta

družine

rmailiji ali

Aqualuni. Ve

lja do: 20.1

2.2011

30

KuhaRajanje

Čarobni mesec maj besedilo in fotografije: Aleš Pirc

Prišla je pomlad, dragi moji kuharji! Sonce, svež zrak, vedno daljši dnevi in primerne temperature nam omogočajo različne zunanje aktivnosti. To je pravi čas za nabiranje novih moči in energije.

Poiščite ide je in navdih za zdravo in barvito d ružinsko pre hrano na Ringaraja.n et!

Maj ali veliki traven je najlepši mesec. Ime je dobil po starem latinskem bogu rasti. To je mesec, ki je poln posebnih življenjskih sil in življenjske energije. Prebujena narava je polna cvetja, ki zrak napolnjuje z opojnim vonjem. Toplo sonce nas vabi na vrt ali v naravo, kjer nas čakajo različna opravila. Ne pozabimo, da mesec, ki je v znamenju ljubezni, daje zagon in svežino duha, telesu pa nudi dovolj vitaminov in encimov za boljše delovanje. Pomladni meseci so idealni za spreminjanje prehranjevalnih navad. V vsakodnevno prehrano lahko vključimo vsa spomladanska živila, ki so bogata z različnimi encimi, vlakninami, vitamini in minerali.

Po zimskem spanju in kalorični prehrani je tako ali drugače prišel čas za čiščenje telesa.

Ker so dnevi daljši in vreme primernejše, lahko starši več časa preživite z otroki v naravi. Lahko se preizkusite v vrtičkarstvu, čeprav nimate vrta ali njive. V lonce, ki so namenjeni posaditvi rož, lahko posadite mlado čebulo, blitvo, artičoke ali zelišča ter dišavnice, ki se podajo k vsaki dobri hrani.

Lahko se preizkusite tudi v pripravi različnih jedi iz mlade zelenjave, katere je sedaj v izobilju. Beluši, redkvica, grah, mlada špinača, blitva, korenček, fižol, čebulica in bučke – to je samo nekaj vrtnin za ustvarjanje odličnih kuharskih umetnij, da o jagodah, borovnicah in ostalih zgodnjih vrstah sadja niti ne govorim. Prehrana, ki je bogata z živili rastlinskega izvora, pomaga nadzorovati telesno težo in varuje pred visokim krvnim tlakom, sladkorno boleznijo ter srčno-žilnimi boleznimi.

OBVEZNO NA JEDILNIKU TO POMLAD! V množici spomladanske zelenjave bi izpostavil tri vrste, ki jih morate nujno uvrstiti na družinski jedilnik.

Beluši (šparglji) so ena najbolj zdravih vrtnin, ki jih lahko uživamo v aprilu in maju. Vsebujejo minerale, vitamine in različne antioksidante. Čistijo kri in preprečujejo nastanek žolčnih kamnov. Vedno več receptur je na voljo v najrazličnejših kuharskih priročnikih, saj jih kulinarična javnost vedno bolj ceni. Pri pripravi je treba paziti, da jih ne skuhamo preveč, saj s tem izgubijo svojo kulinarično in zdravilno moč.

Mlada čebulica je druga vitalna vrtnina, po kateri se pomlad pozna.

Rastlino so za svoje zdravilne potrebe cenili že stari Grki in Rimljani.

Vsebuje veliko vitaminov in mineralov, še posebej pa je poznana po vsebnosti naravnih antibiotikov. Dokazano je, da ugodno vpliva na sistem

ožilja in delovanje srca. Preprečuje aterosklerozo, znižuje raven holesterola v krvi, znižuje krvni tlak in izboljša prekrvavitev v telesu. Če so krvne žile prožne, se kri nemoteno pretaka po njih ter celicam prinaša kisik in hrano, s seboj pa odnaša odpadne snovi, ki jih telo izloči skozi ledvica, črevesje in kožo.

Kot tretjo vitalno vrtnino bi zaradi njene moči ohranjanja ravnovesja v telesu izpostavil mlado korenje. Korenčkov sok povečuje tek in izboljšuje prebavo ter zgradbo kosti in zob, je naravno topilo za čire in rakave tvorbe, varuje pred okužbami oči in grla, mandljev, sinusov in dihalnih organov. Iz mladega korenja lahko pripravimo solato, prilogo, sok. Če mlado korenje stisnete v sok, ga kombinirajte s sokom mlade rdeče pese. To je idealna kombinacija energijskega in zdravilnega napitka, ki vsebuje ogromno vitamina A.

Družinski nasvet Pomladna zelenjava je idealna za navajanje otrok nanjo, saj nima tako močnega okusa kot zrela, hkrati pa jo hitreje pripravimo in je intenzivnih barv. Če v družini zelenjava ni najbolj priljubljeno živilo, jo lahko prikrijemo na različne načine. Sir je zelo priročen, saj ga otroci zelo radi pojejo, še posebno, če je hrustljavo zapečen. Zelenjavo lahko pretlačimo ali zmeljemo. Tako nastane zelenjavni pire ali sok, ki ga začinimo in postrežemo tako, da je čim bolj privlačno za brbončice in oko.

Sokovi so eden izmed boljših načinov vnašanja hranilnih snovi v telo, saj se z njimi oskrbimo z vsemi potrebnimi vitamini, rudninskimi snovmi in encimi, ki jih potrebujemo za zdravo življenje. Zelo učinkoviti so predvsem zato, ker se prebavijo že v nekaj minutah. Pitje sokov se v alternativni medicini uporablja tudi kot oblika zdravljenja, saj se na ta način telo pravočasno znebi odpadnih snovi. Praviloma so sadni sokovi čistilci organizma, medtem ko zelenjavni sokovi telo zdravijo. Po pripravi jih je treba takoj zaužiti, saj v nasprotnem primeru izgubijo vitaminsko in mineralno vrednost.

Sok zelene zelenjave (zelena solata, špinača, zelje) Ena izmed najpomembnejših značilnosti sokov, ki so bogati s klorofilom, je, da očiščujejo limfo, kri, medcelično tekočino ter posredno tudi črevesje in druge sisteme izločanja. Uživanje sokov zelene zelenjave povečuje število krvnih celic, razstruplja, lajša težave zaradi visoke vsebnosti sladkorja v krvi, izboljšuje prehodnost nosne votline, blaži vnetje grla, čisti črevesje, pospešuje celjenje ran, blaži simptome astme itd.

31 Kremna juha iz belušev

Čas priprave: 30 minut Sestavine za 6 oseb: ∫ ∫ ∫ ∫ ∫ ∫

200 g puranjega fileja 4 srednje velike mlade čebule 200 g belušev 0,5 l sladke smetane 2 žlici olivnega olja sol in poper po okusu

Postopek priprave:

Slonček FALA dobro vem, da preveč soli škodi. Zato sem prišepnil svojim pomočnikom takšen recept za kruhek, ki ima manj soli. Da pa bi bil okus kruha še vedno tako dober, kot ste ga vajeni, smo običajen kvasek na prav poseben način posušili, ga dodali moki, zmanjšali količino soli in zamesili kruhek, v katerem ni nič aditivov. Ker tudi preveč aditivov škodi! Temu kruhu smo dali ime GUSTAV in prav to ime je garancija, da je to tisti kruhek, ki ga moji pomočniki pripravljajo za vas s posebno skrbjo in ljubeznijo. Ko vam bodo vaše vzgojiteljice, učiteljice in kuharice narezale kruh GUSTAV, potem le z veseljem zagriznite vanj.

Gustav kruhek sem pripravil za vas zato, ker preveč soli in adititov škodi.

Vaš slonček Fala in kruhek GUSTAV vam želiva dober tek!

Bonopan d.o.o., Obrtniška 6f, SI-1370 Logatec, www.bonopan.si

Na olivnem olju popražimo sesekljano čebulo, nato dodamo na majhne koščke narezan puranji file ter dušimo, dokler se meso ne zmehča. Beluše kuhamo 10–15 minut v malo slane vode. Kuhane odcedimo, odlito vodo shranimo. Vršičke belušev narežemo na majhne koščke, ostali del pa v nekaj vode od kuhanja zmeljemo s paličnim mešalnikom. Dobljeno kašo vmešamo v popraženo čebulo z mesom, dodamo vršičke ter smetano, zalijemo s kokošjo juho ter po potrebi dosolimo. Vse sestavine še nekoliko pokuhamo in postrežemo s popečenimi kruhki. Da bo okus še bolj žlahten, lahko pri pripravi kremne juhe uporabimo polovico divjih in polovico gojenih belušev.

32

KuhaRajanje Spomladanska solata Čas priprave: 20 minut

Sestavine za 4 osebe: ∫ ∫ ∫ ∫ ∫ ∫ ∫ ∫ ∫ ∫ ∫ ∫

3 žlice olivnega olja 2 žlici vinskega kisa 1 čajna žlička gorčice 1 čajna žlička česna v prahu sol in poper po okusu 1/2 skodelice zelene paprike 1/2 skodelice rumene paprike 1/2 skodelice svežih šampinjonov 1/2 skodelice mlade čebulice 250 g testenin 2 žlici lahke majoneze 2 žlici naribanega parmezana

Postopek priprave: Očistimo in narežemo zeleno in rumeno papriko, šampinjone ter mlado čebulo. V skledi zmešamo mešanico olivnega olja, vinskega kisa, gorčice, česna v prahu, soli in popra. S prelivom prelijemo zelenjavo. Segrejemo ponev in zelenjavo pražimo 5 minut na vročem ognju. Dobro mešamo, da se zelenjava ne zapeče preveč. V večjo posodo nalijemo vodo in jo osolimo.

Pustimo, da zavre, in vanjo stresemo testenine. Ko so testenine kuhane, jih odcedimo in prelijemo s hladno vodo. V večjo skledo stresemo testenine in popečeno zelenjavo ter dodamo majonezo. Dobro premešamo in po vrhu posujemo parmezan.

Spomladanska rižota Čas priprave: 20 minut Sestavine za 4 osebe: ∫ ∫ ∫ ∫ ∫ ∫ ∫ ∫

500 g zelenih belušev 3 mlade čebulice z listi 1 rdeča paprika, zrezana na kocke 1 čajna žlička svežega rožmarina 1 žlica olivnega olja 1/3 skodelice riža 1/2 skodelice parmezana sol in ostale začimbe po okusu

Postopek priprave: Očistimo zelenjavo ter jo narežemo na kocke ali palčke. Na olivnem olju hitro popražimo papriko in mlado čebulo. Dodamo narezane beluše in jih skupaj z ostalo zelenjavo pražimo, dokler se ne zmehčajo. V posodi zavremo vodo, jo posolimo in vanjo vsujemo riž. Ko je riž kuhan, ga odcedimo in prelijemo s hladno vodo. Zelenjavi dodamo riž in dobro premešamo. Dodamo malo juhe ali vode ter začinimo po okusu. Pokuhamo še 5 minut in jed je pripravljena. Rižoto serviramo na ogretem krožniku in jo posujemo s parmezanom.

Samo za očke

Mea culpa piše: očka Gregor

Dostikrat preprosto pozabim, da sta moja junaka otroka in ne odrasla. Sem en tak bolj humoristično usmerjen tip, saj neprestano duhovičim in pogosto uporabim obilno mero sarkazma. Saj se mi tako zdijo lastne šale res dobre. In dostikrat nehote uporabim isto tudi pri sinovih oziroma na njunih ramenih.

Včasih padem v svoj humoristični svet in navdušeno razlagam prijateljem ali nič hudega slutečim mimoidočim, ki jim je takoj jasno, da sem super očka in da uživam z otroki in mojima junakoma. Razlagam jim, da komaj čakam, da se znebim prestolonaslednikov. Pri petnajstih najprej internat v kakšni elitni angleški šoli, potem študij v Mariboru in nato služba v Spodnji Idriji. Skupni imenovalec mojih razmišljanj pa je seveda, da se znebim otrok in končno začnem živeti skupaj z najdražjo temnolasko.

Ponavadi me niti malo ne moti, če vse to slišita še moja lumpa. Pravzaprav se sam sebi zdim prava faca in sem navdušen, kako kul očeta imata moja otroka. Fantoma tako mimogrede posredno povem, da bosta šla zdoma. In jaz bom ostal sam doma s svojo soprogo.

In pobrigal sem se že za najmanj dva Avstralca, dva Novozelandca, tri Nemce in tri Švede, ki bodo gostili moja otroka, ko dopolnita 15 let. Da se naučita ta prave angleščine, nemščine in vikinščine, medtem ko bosta preživela in pregarala mesec ali dva na farmi krokodilov, ovc, krav ali trolekov, ...

Strašno zabavno se mi zdi, ko sem pred njima navdušen, da bosta šla zdoma.

Podoben primer, ki ga ravno tako uporabljam z velikim veseljem, je moje navdušenje nad hčerkami. Verjetno ni potrebno, da

neprestano ponavljam, da glavna odlika vsakega pravega moškega ni kosmat hrbet, ampak hčer. Vsi poslušalci se seveda strašno zabavajo, moja dva prisotna sinova pa morda niti ne. Z začudenjem poslušata svojega očeta, kako razlaga, da so za prvega in tudi za drugega fantka pričakovali, da bosta ljubki punčki s svetlimi kitkami. Pa sta se oba otroka rodila z lulčkom in imena Ela, Lea in Naja nekako niso več prišla v poštev. Hmm, mogoče pa moja fanta mislita, da bi njun roditelj pravzaprav raje imel hčerko in ne fantov.

Zadnjič sem prvič malo bolj opazoval samega sebe in skoraj padel v nezavest zaradi svoje nevzgojenosti, butalskega načina vzgoje in dajanja zgleda. Začel sem razmišljati, ali se morda motim v svojem prepričanju, da moja otroka kristalno jasno vesta, da ju imam brezpogojno rad in da imam samo klepetava usta, iz katerih prihaja veliko besed. Čisto sem razočaran nad sabo. Zadnje čase se tudi sprašujem, ali so moje vrhunske metode vzgoje otrok v prijetne ljudi sploh pametne.

Zadnjič je naš mali dvoletnik udaril velikega brata z velikim kamnom po nogi. Medtem ko se je veliki sin valjal jokajoč od bolečin in jeze po tleh, sem jaz mirno, prijazno, a vztrajno od malega princa zahteval, naj se še sam udari po nogi. Najprej me je malo sumničavo gledal, češ, kaj gre staremu spet

po glavi, potem pa se je rahlo pritisnil. Takoj sem mu zagotovil, da udarec niti slučajno ni bil podoben tistemu, s katerim je vadil na bratovi nogi. Potem se je mahnil še malo bolj in nato še bolj in na koncu zaključil, da udarci s kamni po nogah bolijo, še posebej, če tolčeš po svoji nogi. Nekaj časa sem se spraševal, če so mali nagubani in navihani možgani doumeli prvo učno uro empatije in vživljanja v občutke drugih bitij, nato pa sem dobil pozitivno potrditev, saj sem ga zalotil, da je sobno rastlino v naši dnevni sobi nežno spraševal, če jo kaj boli, medtem ko ji trže liste.

Res si moram zabiti v glavo – ob otrocih potrebujem več nadzora nad svojim hitrostrelnim jezikom in več razmišljanja o prihodnosti. Otroci še ne znajo ločiti med vicem, hecom, šalo, foro, zafrkancijo, trikom, traparijo, zajebancijo, grdobijo in svinjarijo.

Natančne in izostrene razmejitve med vsemi temi pojmi so še za odrasle trd oreh, kaj šele za naše potomce, ki kot gobe vsrkavajo vsa naša dejanja, vse naše besede in vse naše gibe in si preko njih ustvarjajo pogled na naš svet. Ki je lep.

No, saj vem, da malo pretiravam. Naši otroci vedo, da jih imamo strašansko radi in starše bolj razumejo, kot mi to priznamo. Še posebno tiste, ki smo preveč gostobesedno klepetavi …

33

34

Zdravje

Atopijski dermatitis piše: Petra Logar

35 Atopijski dermatitis je kronično, srbeče vnetje zgornjih plasti kože, ki se pojavlja v vseh starostih, vendar je najpogostejše pri otrocih. Bolezen se večinoma začne pred petim letom starosti.

V razvitem svetu prizadene v različnih oblikah približno 10–15 odstotkov otrok. V zadnjih letih je opazen porast obolelih za atopijskim dermatitisom.

O bolezni smo se pogovarjali s Tamaro Heraković, dr. med., spec. dermatovenerologije, iz dermatološke ambulante na Jesenicah.

Kakšni so znaki atopijskega dermatitisa, kako ga prepoznamo?

Značilna znaka bolezni sta suha koža in srbenje. Povrhnja plast kože izgublja veliko vode. Ker v taki koži manjkajo določene zaščitne maščobe, postane koža zelo suha, njena obrambna sposobnost pa se zmanjša. Koža bolnikov je zato zelo občutljiva za različne okužbe. Stanje dodatno poslabša prisotnost bakterij, glivic, kvasovk, ki privedejo do sekundarne okužbe ran. Izrazito praskanje in drgnjenje kože pa še poslabša vnetje, ki je značilno za to bolezen. Za otroka s hudo obliko atopijskega dermatitisa so značilne neprespane noči, zjutraj pa krvave rjuhe, saj se zaradi srbenja spraska do krvi.

Znaki bolezni se razlikujejo od bolnika do bolnika. Spremembe na koži segajo vse od suhe kože do izrazite prizadetosti kože vsega telesa, ki tudi izrazito srbi. Otroku se pojavi simetričen, rožnato rdeč, vlažen izpuščaj. Zaradi številnih mehurčkov koža rosi, kadar pa se sekret posuši, nastanejo krastice. V lasišču so drobne luskice.

Spremembe se postopoma širijo na zgornji del trupa in na okončine. Koža pod plenicami in v kožnih gubah praviloma ni prizadeta. Ta oblika atopijskega dermatitisa izzveni običajno do petega leta starosti.

Pri starejših otrocih (do 12. leta) in odraslih so najpogostejši znaki suha koža in srbenje, kraste za ušesi in vneta žarišča na vratu, zapestjih, gležnjih in pregibih velikih sklepov. Drugi imajo na koži lise, ki spominjajo na lišaje. Če se spremembe razširijo na kožo celega telesa, govorimo o generaliziranem atopijskem dermatitisu, ki zahteva bolnišnično obravnavo. Atopijski dermatitis lahko prizadene tudi kožo okoli oči, zlasti veke.

Ali lahko zboli že novorojenček?

Atopijski dermatitis se pokaže šele po tretjem mesecu življenja, ker dojenčka do takrat ščitijo protitelesa, ki jih je

dobil pasivno iz materine krvi. Zaščitna protitelesa sčasoma izginejo, saj začne aktivno delovati otrokov lastni imunski sistem. Če so prisotni znaki vnetja pred tretjim mesecem, gre zelo verjetno za drugo diagnozo, najpogosteje seboroični dermatitis.

Kakšni so vzroki za nastanek te bolezni?

Naše znanje o vzrokih za nastanek atopijskega dermatitisa je še vedno nepopolno. Vemo, da sodeluje pri tej bolezni več dejavnikov, od katerih jih poznamo le nekaj. Razlog za atopijski dermatitis je podedovana kožna preobčutljivost. 70 odstotkov bolnikov z atopijskim dermatitisom ima vsaj enega družinskega člana z atopijsko boleznijo (atopijski dermatitis, astma ali seneni nahod). Zelo pomembno je tudi okvarjeno pregradno delovanje kože, zaradi česar postane suha in dovzetna za škodljive vplive dražečih snovi iz okolja.

Diagnoze ni preprosto postaviti, saj ni testa, ki bi lahko takoj potrdil bolezen. Še bolj zapleteno je ugotavljanje vzroka bolezni.

Tako kot pri vseh drugih otroških boleznih je najpomembnejši temeljit pogovor s starši otroka, saj že na podlagi teh podatkov posumimo, da gre za atopijski dermatitis.

Kako poteka zdravljenje?

Zdravljenje atopijskega dermatitisa je dolgotrajno, saj je bolezen kronična.

Z zdravili, ki so na voljo, atopijskega dermatitisa ne moremo ozdraviti, lahko pa z njimi pomembno omilimo neprijetne znake. Cilj zdravljenja je omogočiti bolniku kakovostno življenje brez srbeža in s čim manj spremembami na koži. Sodobna terapija mora biti varna in učinkovita. Bolniku mora omogočiti življenje brez srbeža in s čim manj kožnimi spremembami.

Najpomembnejše je izogibanje alergenom, kot so živila, pelod, pršice ali živalska dlaka. Kadar gre za alergijo na hrano, je potrebna dieta. Treba je preprečiti ali omejiti stik s snovmi iz okolja, ki dražijo kožo (agresivna sredstva za umivanje in nego – mila, pralni praški, mehčalci za perilo, volnene in sintetične tkanine, krzno, strojna olja, ...). Skrbno je treba izbirati neodišavljene negovalne pripravke, ki ne izsušijo kože. Doma je treba vzdrževati čim bolj enakomerne pogoje bivanja z ustrezno temperaturo in stopnjo vlažnosti. Z ureditvijo okolja se izognemo inhalacijskim alergenom, npr. hišni pršici. Priporočeno je, da se bolnik nauči zaznavati in omejevati čustveni stres. Praskanje in drgnjenje je treba preprečiti, če je le mogoče. Bolnik mora skrbeti, da kožo čim manj draži.

Po kopeli se je vedno treba namazati z negovalnim pripravkom, ki je namenjen suhi in občutljivi koži. Priporočeno je prhanje namesto kopanja. Odsvetujemo uporabo tekočih mil, penečih kopeli ali gelov za prhanje, ki izsušijo kožo. Če koža ni vneta, so zelo dobra izbira različne oljne kopeli. Namesto tega se lahko v kad doda nekaj kapljic olivnega olja, ki koži povrne izgubljeno maščobo in prožnost. Svetujemo mehka bombažna oblačila, pranje z manjšo količino neagresivnega pralnega praška in ponovni program izpiranja brez uporabe mehčalca. Sprememba okolja (odhod na morje ali v hribe) in večja izpostavljenost soncu običajno olajšata težave.

Kakšna nega kože je potrebna?

Pri atopijskem dermatitisu je zaradi okrnjenega pregradnega delovanja kože nujno potrebna redna nega kože, tudi ko se stanje izboljša in na koži ni videti vnetnih sprememb. Ker je suha koža zelo nežna, jo negujemo po načelu bolje manj, a kakovostno. Pravilna nega suhe kože zahteva ustrezne izdelke. Preden gremo spat, kožo očistimo s čistilnim mlekom, ki je topno v vodi. Mleko bo kožo nahranilo in pomirilo. Lahko uporabite tudi brezalkoholni tonik. Po čiščenju nanesite nočno kremo, ki je zelo bogata z maščobo in je obenem tudi vlažilna. Če je koža še posebej suha, potem pod kremo nanesite še vlažilni serum. V nasprotju s splošnim prepričanjem, da je treba suhi koži dovajati ogromno vlage, je treba suhi koži dovajati predvsem dovolj maščobe. Bistveno pri suhi koži je namreč ravno pomanjkanje maščob, ki tvorijo zaščitni zunanji plašč kože, poleg tega pa zaradi pomanjkanja maščob takšna koža tudi vlage ne more dobro zadrževati v sebi, temveč jo nenehno izgublja – skratka, začarani krog. Raziskave so namreč pokazale, da med normalno in suho kožo ni velike razlike v vsebnosti vlage, temveč maščobe, in šele posledica pomanjkanja maščobe privede do pomanjkanja vlage v koži.

CILJ: OTROK VADI RISANJE PO ČRTI.

NAVODILO: POMAGAJ PRITI ČEBELICAM DO ROŽIC. RIŠI PO SIVI ČRTI.

NAVODILO: SEŠTEJ ALI ODŠTEJ PREDMETE V KROGIH. REŠITEV VPIŠI S ŠTEVILKO.

CILJ: OTROK ŠTEJE, SEŠTEVA IN ODŠTEVA.

UGANKE

NAVODILO:

ustvarja: Manja Žugman Širnik

PREBERI UGANKE IN NA LIST PAPIRJA NARIŠI REŠITVE. PRAVILEN ODGOVOR NAPIŠI NA ČRTICE POD UGANKO.

E IGRA, S I IN Š R V O TI P NA TRAVNA MOŠTEV IMA, DVOJE BORITA, E S J O B E S MED HITITA. I T A IJ B A Z OL ŽOGO NA G

LO.

N—————— )

——

(SONCE)

LAHK O JE LAHKO G S PONA LADKA, A ORI, A OG ČE JE VADI NA SE V SLA ENJ NI, ŠČ PR ČISTA IN ZV VI POGLE IČARNI N E ESTA , DO D ZAGOR DOBI. I, SMRT L— I ŽIVI .

—— )

EZEN

Š——

——

(LJUB

V NJEM SE ODLIKU JE PA TUDI POŠKODU MO, JE OBIČAJNO TEKMU MO, JEMO SE DOKAZUJEMO , .

Z NJIM TELESNE Z MOGLJIVOSTI KREPIMO IN ZA RAZVEDRILO POSKRBIMO.

——

——

O, KOŠ IMAM DAMO, ETI NE A VANJ SM SE IGRAMO. LE Z ŽOGO

— — — — K—— ) (KOŠARKA

S——

(NOGOMET

NEBESNO KI SKRBI, DA JE TELO, NAM JE TOP

(ŠPORT )

NAVODILO: NA DESNI STRANI NAJDI SENCO LIKA. POVEŽI LIK IN NJEGOVO SENCO.

CILJ: OTROK PREPOZNA ENAKE OBLIKE.

NAVODILO: POVEŽI PIKE OD 1 DO 38 IN VIDEL BOŠ, KDO V ROKI DRŽI DARILO. TOLIJA LAHKO TUDI POBARVAŠ.

REŠITVE NAM POŠLJI DO 23. MAJA IN IZŽREBALI BOMO 10 PLIŠASTIH RUMENIH TOLIJEV.

IGRAJ SE S TOLIJEM VSAK DAN. OBIŠČI GA V NJEGOVEM TOLI KOTIČKU NA INTERNETU, NA NASLOVU WWW.TOLI.NLB.SI. TAM LAHKO S TOLIJEM IGRAŠ IGRICE, BARVAŠ, PREPEVAŠ TOLI PESMICE, PREBEREŠ TOLI NASVETE IN ŠE IN ŠE.

CILJ: OTROK PRIMERJA PREDMETE IN NJIHOVE VELIKOSTI.

NAVODILO: PRIMERJAJ PREDMETA V VRSTI IN OBKROŽI TISTEGA, KI JE VEČJI.

NAVODILO: PREŠTEJ CVETOVE IN V SPODNJI KROG VRIŠI RAVNO TOLIKO PIK.

CILJ: OTROK ŠTEJE IN PIŠE.

NAVODILO: PREŠTEJ BALONE, TAKO DA VSAKIČ PREŠTEJEŠ BALONE ISTE BARVE. ŠTEVILO VPIŠI V KROG ZRAVEN BARVE.

CILJ: OTROK UTRJUJE ŠTETJE IN PISANJE ŠTEVIL.

NAVODILO: UGOTOVI ZAPOREDJE IN GA NADALJUJ. VSAKO IZMED ŠTIRIH RAZLIČNIH ROŽIC VEDNO POBARVAJ ENAKO.

CILJ: OTROK PREPOZNA VZOREC IN SE URI V RISANJU.

NAVODILO: V STOLPCU OBKROŽI ROŽICO, KI JE ENAKA PRVI.

CILJ: OTROK PREPOZNA ENAKE OBLIKE IN BARVE.

LINO SE UČI IGRATI NA BOBNE. PA TI? BI SE RAD NAUČIL IGRATI NA KATEREGA, ALI PA GA ŽE IGRAŠ? OBKROŽI GA. POD VSA GLASBILA NAPIŠI NJIHOVA IMENA. SVOJE REŠITVE NAM POŠLJI DO 23. MAJA IN LINO BO IZŽREBAL

10 LINO BRISAČ.

_ _ _ A_ _ _ _ _ _ _R _ R_ _ _ _ _ _ _ _ _ S_ _ _ _ _ _ _ M_ _ _ _ _

NAVODILO:

CILJ:

POBARVAJ CVETLICE IN ČEBELICO TAKO, DA BO RISBA POBARVANA, KOT KAŽE LEGENDA.

OTROK BARVA PO NAVODILIH.

3

1

4

3

2

4 2

4

4

3 3

4

2 2

1

2

4

3

4

4 2

4 3

3

4

4 3

Nagrajenci iz aprilske številke: Nagrajenci Lino nagradne igre, ki prejmejo Lino Clics so:

Jelenko Jure, Maribor; Lipušček Sašo, Slap ob Idrijci; Skledar Aljaž, Poljčane; Borštnik Leja, Cerknica; Geisler Žan Tian, Bogojina; Gašper Kušar Stojakovič, Ljubljana; Noč Matic, Medvode; Jakob Jan, Most na Soči; Larisa Vrtec Javige Golež, Maribor; Urukalo Sara, Štore.

Nagrajenci nagradne igre Toli, ki prejmejo plišastega Tolija so:

Stanovnik Jera, Srednja vas; Šporar Žan Luka, Krška vas; Marič Taja, Bodonci; Evelin in Jan Šafarič, Maribor; Borut Vester, Ljubljana; Poročnik Neja, Podvelka; Močnik Iris, Šmarje pri Jelšah; Vrtec Most na Soči - Polžki, vzgojiteljica Veronika Maner, Most na Soči; Stiper Daniel, Maribor Slapar Gaja, Kranj. Čestitke vsem nagrajencem, nagrade prejmete po pošti!

NAVODILO:

LI REČEMO KATERI ŽIVA KATERA IN I L A IV Ž J L A KR LJŠI VRAT? A JD A N A IM ŽIVAL IN V PRAZNI JU J A V R A B PO REŠITVI. POLJI NAPIŠI

MOJE IME JE: (PODPIŠI SE)