Ringarajine iskrice - Marec 2010

OD "SANJSKEGA OTROKA" DO PREPROSTEGA VSAKDANA JESPER JUUL — EN OTROK — DVE RESNIČNOSTI TRIJE DRUŽINSKI TEDNI V ARGENTINI iskrénost -i ž (ẹ) lastnost, značilnost iskrenega človeka iskrén -a -o prid., iskrénejši (ẹ) - ki ima pošten, odkrit, naklonjen odnos do okolja: to je iskren prijatelj, tovariš / ekspr. ne bi bila iskrena, če ne bi povedala svojega mnenja Torej, zakaj VEDNO povem svoje mnenje? Ker sem iskrena in imam srečo (ali pa izgovor), da izpoved osebnega mnenja spada zraven. Marsikdaj bi bilo bolje, da bi ostala tiho, a bi s tem naredila preveč škode sama sebi. Egoistično? Mogoče. Ampak sem absolutni zagovornik kakovostne izmenjave mnenj, četudi so si nasprotna. Povem svoje, ampak to še ne pomeni, da ne poslušam tujega. Povem, kaj me moti in zakaj me moti, četudi zato izpadem hladna in ostra. In spet se trudim, da pomislim na drugo plat. Na primer, kako je meni, ko mi kdo »pove svoje«. In ne, ni prijetno, niti približno ne. Včasih kuham mulo, drugič skomignem z rameni, tretjič me mnenje dotolče, največkrat pa si moram priznati, da ima tisti nekdo prav. In razglabljam in premlevam, kaj je bilo narobe in zakaj je bilo narobe in kako bi lahko bilo drugače in se trudim, da bo nekoč drugače. In tako ugotovim, da mi je tisti nekdo naredil mnogo več dobrega kot slabega in sem mu neizmerno hvaležna za njegovo »iskrenost«. In take ljudi imam rada ob sebi, ker mi stalno dajejo izzive, da sem boljša.

Kot zanimivost pa še tole. Zastarelo »iskrén« (isker) pomeni nekdo, ki se živahno, lahkotno premika. Mogoče ravno zato, ker ne zadržuje v sebi niti dobrega niti slabega.

Anja

Ne pozabite

Ne spreglejte:

Radovedni Lino – 5 Čvekali smo z zdravnikom Markom Macuro – 8 Reci, oprosti – 12 Jesper Juul - En otrok - dve resničnosti – 14 Od »sanjskega otroka« do preprostega vsakdana - 16 Mlezivo je zlata zaščita - 18 Ste izbrali pravo ime? - 20 Osveščena družina - 23 Lino plakat - 24 Cikcak - 26 Eko vila - 32 Berem, bereš, berimo! - 33 Trije tedni v Argentini - 34 Zamenjani vlogi - 36 Otroške iskrice - 38

POMEMBNI DNEVI V MARCU

KOLOFON Ringarajine iskrice - revija z odgovori za velike in izzivi za male Številka 3, letnik III, marec 2010 Naklada: 35.000 izvodov 1855-2838 Izdajatelj: Danu d.o.o.

Direktor Danu d.o.o.: dr. Jaka Lindič Ul. Franca Mlakarja 32, 1000 Ljubljana Vodja Danu Slovenija: Krešo Gotovac kreso.gotovac@ringaraja.net Odgovorna in izvršna urednica: Anja Pelan anja.pelan@ringaraja.net 041-667-077 Spletna stran: www.ringaraja.net/iskrice Oblikovanje: Andreja Vekar andreja.vekar@ringaraja.net Fotografije: iStockphoto Lektura: Danijela Cigale Oglasna sporočila so lektorirana s strani oglaševalcev.

Otroške iskrice ustvarja: Nina Klemen Vodja oglasnega trženja: Petra Bališ, petra.balis@ringaraja.net 041-779-653 Oglasno trženje: iskrice@ringaraja.net Petra Prelec, petra.prelec@ringaraja.net, 041-894-303 Andreja Kočar, andreja.kocar@ringaraja.net 040-723-676 Mateja Mrkun, mateja.mrkun@ringaraja.net 031-382-703 Tisk: Grafica Veneta Distribucija: Tali, Barbara Novak Koritnik s.p.

Seznam ustanov, kjer najdete revijo »Ringarajine iskrice«, si lahko ogledate na www.ringaraja.net/iskrice NAROČILA Vrtci, OŠ, ZD in druge ustanove lahko revijo naročite na tel. št.: 01 600 51 80 ali na e-naslov iskrice@ringaraja.net.

8. MAREC

10. MAREC

Dan žena

40 mučenikov

Mednarodni praznik žensk, ki se praznuje že od leta 1917, je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti ter dosežkov žensk. V navadi je, da na ta dan moški vsem pomembnim ženskam v svojem življenju podarijo rože, kot na primer v Italiji, kjer ženskam tradicionalno podarijo rumene mimoze in bombonjero. Podarite izdatno pozornost na ta dan vsem »vašim ženskam«. Četudi ste sami ženska.

Na ta dan se Rimskokatoliška cerkev spominja 40 rimskih vojakov, ki se niso hoteli odreči krščanski veri in so umrli mučeniške smrti.

Nekateri poznamo ta dan kot praznih moških, ko se spomnimo vseh svojih najljubših moških – očetov, dedkov, bratov in sinov. Zakaj ne bi praznovali tudi njihovega dneva? Presenetite in nasmejite pa jih lahko s trnjem, ki ponazarja trpljenje, ter s suhim sadjem!

12. MAREC

25. MAREC

Gregorjevo

Materinski dan

Včasih je Gregor, znan kot prinašalec luči, godoval na prvi spomladanski dan, danes pa gregorjevo praznujemo prej in pravijo, da se na ta dan ptički ženijo. Gregorjevo je praznik pomladi in ljudi, tradicionalno pa je znan tudi kot praznik luči, saj se je na ta dan začel dan daljšati, čevljarjem in krojačem pa ni bilo več treba delati pri luči. Iz lesa so naredili čolničke, vanj namestili sveče in jih spustili po reki. Tako so se poslovili od temnih večerov. Pomlad lahko pozdravite na več načinov, naš predlog pa je, da izdelate ptičjo hišico in jo postavite na vidno mesto, potem pa le opazujte, kako nam ptički prinašajo pomlad.

Mama je ena sama. Kdaj ste ji to nazadnje povedali ali ji pokazali?

Nosile so nas celih 9 mesecev, z nami vzpostavile najtrdnejšo vez, ko smo bili le majhna pikica v njenem telesu, potem pa so nam stale ob strani v dobrem in slabem, podnevi in ponoči. Če ste mama, doživljate že svoj drugi praznik ta mesec in si vsekakor zaslužite vse čestitke!

3

4

SKAL BAKOVCE

DEDEK MRAZ OBI

Razglednice

a OŠ Bakovci, Mursk

ar ljica Andreja Kosedn

ič in učite a Katarina Rozmar jic el jit go vz , ta bo So

je tudi v Bakovce navdušenjem. Tako z jo ka iča pr jih i in od njega oc u dni zopet vidijo žje. Predvsem otr željne, da ga po let obiščejo dobri mo e, s kovci, Vrtca ok na Ba otr ru ti lil os mb se pn ce ve de sku V mesecu dek Mraz, da bi raz lovanju Krajevne de de l so iše v pr avljicama ala ru pr tek ili mb po hn ce v veselem de dedka Mraza je paj s starši prislu daljevala uvod so otroci sku reditev ob prihodu na Pri Za . ev i. dit vc rila ire ko da pr Ba ejo je le jm šo se pre vličič, potem pa kovci, in Osnovne Pa a Ba s petjem tej ek so Ma Krt a a az ote ljic Mr en ite a Murska Sobota, ki ju je pripravila uč iskovalcev in dedk le, ob šo ljo ici vo novne iln Os bro jed or v do ko drugi krajani. Za i otroški pevski zb s praznično temati r so se pridružili še iro, zapel pa je tud a Jožica. kje Mo sp o ni, go vk ora ve pe dv s dit i j ire tn pa pr or v šp li otroci sku la povezovalka a rajanjem poskrbe odru, pa je poskrbe tudi odraslih je bil pesmi in z veselim dobro počutili na i na obrazu otrok in joč ih pa eh sto sm na na dogodke. vsi ter e se lju bn so se do ve Da po i. em za vc ko de ern Ba šole očeh, neizm bi, nove spodbu zvedavih otroških pripomogli k izved Sodeč po igrivih in in daje vsem, ki so iva nim za ev dit prire

ska Sobota OŠ Bakovci, Mur

SANKANJE V KANDRŠAH Vrtec Urša, enota Čebelica sankanje v Kandršah. Udeležilo Otroci, starši in strokovne delavke vrtca smo imeli 23. januarja tradicionalno Vreme nam je bilo naklonjeno, . sankališče napolnili dodobra smo da tako staršev, in otrok veliko je ga se Ko nas je pričelo zebsti, smo saj ni snežilo, le temperatura je bila precej nizka. V sankanju smo vsi uživali. prinesel s seboj. Skupaj smo se pogreli s čajem, lakoto pa smo pregnali z različnimi prigrizki, ki jih je vsak utrujeni odšli domov. prijetno smo pa drugi ostali, še sankališču na so Nekateri časa. vztrajali kar nekaj

Vrtec Urša, enota Čebelica

KLAMI OD Z BAnja narčič NOČNI POemHDo brepolje, So Le

Vid Vrtec Ringaraja,

e« skupaj s ebelice« in «mišk so se »ježki«, »č u presenetil tc je vr s m na še ko ., na .V nedeljek, 14. 12 po eti še zelo daleč ti vid tis tega dne l la bi iše do pr je bo a le snega in zim i. Potem pa je kot bi vedele, da m , kla no ba aji z kr o prišli d po ho Nikjer še ni bilo sm no ali na po ile v pravljič izraza šele, ko lavkami pripravlj vale naravo spremen ki pa so prišle do in tlje i, ve ke am in os čk ež strokovnimi de lu kle sn z ba le na o lo si so pada saj so nam sam , je vila dolga ko ple ilo se to id a v o tc i sk vr sneg. Čisto poča en d zim leč re d. Izp na snegu. Ob rali smo pravo na zimski poho os prvič uživali pali … Z – Podpeči. Priča let ke so om se ib ki li, otroci iz vrtca šli hr k, ka d ro te ot po li, i čebljanje proti vasic cesti in uživa smeh in drobno na cesto, ki vodi lajše. Tako smo li po zasneženi ajino. Slišal se je zu veselo koraka mo za naše najm ra sa s m ča ub eli klj im so pobeljeno pokr ini Strnad. li in mi in ša ustavili pri druž se pogovarjali nezone, s kapa tem pa smo se remljali otroke, sp Po odpravili o li. si ra ča sm ig bunde in kombi ki po , po rši se alo o eli lepo tudi sta l čaj. Nato sm ice in se še m pe sm to pe l tri ge li domove. ile e pe pr pl za je njimi smo se im to o v odpravili v oti. O, kako se ke jame, kjer sm polni lepih vtiso im čajem in pišk se pl prišli do Podpeš to in s li em eg tc vr str ijazno po ili pohod pred Tam so nam pr oči smo zaključ ečih lic in žarečih rd li, se Ve j. za na

Vrtec Ringaraja

KNJIGA JE PRIMA

Vrtec Most na Soči, vzgojiteljici Polona Štrukelj

in Katja Bavdaž

Branje spodbuja otrokov vsestranski razvo j: intelektualni in prek njega govorni, domi šljijski, čustveni, socialni, … V vrtcu smo se najstarejši prav zaradi tega odločili, da si v igralnici omislimo bralni kotiče k ter otroke navajamo na lep odnos do knjige. V sodel ovanju s šolo pogosto obiščemo tamkajšnjo knjižnico in si z otroki izposodimo izbrane slikanice, hkrati pa otrok e navajamo na primerno obnašanje v knjižn ici. Obiskali smo tudi potujočo knjižnico, kjer so nam prijazni knjižn ičarji postregli s pestro izbiro knjig. Na povab ilo knjižnice Cirila Kosmača pa smo si ob kulturnem dnevu ogled ali razstavo knjižnih ilustracij Ane Razpotnik Donati in prisluhnili pravljici Čarobni mlinček. Mag. Tilka Jamn ik pravi, da s pravljicami odpiramo otroku bogate domišljijske svetove, s prebiranjem poučnih knjig pa mu pomagamo pri osvajanju znanja z različnih področij, vse od zvezd in dinozavrov do rastlinja in živali. Naučimo ga iskanja informacij in uporabe najrazličnej ših priročnikov. Knjiga naj bo otrokov vsakodnevni spremljevalec.

Vrtec Most na Soči UST VARJA

Vrtec Ma vrica,

Vojnik

LI SMO S S Vrtec Mavric TARŠI a, Vojnik, en ota Nova C erkev, vzgo jiteljici Sabi Otroci, vrte na Tavzes in c in starši tv Tatjana Pin orijo pomem otroke, zato ter ben trikotn v vzgojno-iz ik , ki je tesno obraževaln Vzgojitelji in i proces, ki prepleten starši smo in povezan temelji na namreč po povezanost demokratič . Družina im vezani s sk i, topline, sp nih vredno upnim cilje rejetosti te medsebojn tah, vključu a največji vpliv na m: otrokom r napredek ega sodelo jemo vso d o m v o van razvoju. Ta v mesecu d ružino. cilj pa uresn gočiti občutek varno ecembru. O ja, kjer se povezujem st ičujemo v o vzgojitel troci so sku Vzdušje je različnih ob i in medsebojne ji, starši in o paj s starši bilo zelo p likah našeg tro p rijetno, top poklepetal a lo, sproščen reživeli popoldne v vr ci. Eno izmed naših sr i drug z dru eč tcu ob ustva o in seveda gim, se nas u rjanju v razl anj smo imeli stvarjalno. mejali in ča ičnih delav M s našega d nicah. ruženja je ze ed ustvarjanjem smo lahko tudi lo hitro min malce il.

OBISK PETRA KA UZERJA V VRTCU Vrtec Hrastnik, vz

HRASTNIK

gojiteljica Tatjana

Avsenak

8. decembra 2009 je bil turoben, de ževen dan. A kljub bili vsi v vrtcu sijo temu smo či, veseli in dobre volje, saj nas je ča obisk. Fant, ki je kal poseben pred mnogimi let i ob isk kot mi, rad igral, oval naš vrtec in včasih pa tudi m se je, tako alce ponagajal, je letih, znan po vs danes, po toliko em svetu. Obiskal nas je svetovni pr divjih vodah Peter vak v kajaku na Kauzer. Ob njego vem prihodu so zastrmele vanj, po se naše oči takoj nekaj besedah pa smo hitro ugotov zelo prijeten, prep ili, da je Peter rost in čisto nava den fant. Pripove tem, da je že kot doval nam je o majhen fant opaz ov al svojega očeta tem športu, o tem , ki je tekmoval v , kako je sam priče l trenirati, predvs imeti šport rad. Ra em pa, da moraš zveselili smo se vs eh njegovih fotog iz revij in časopis ov, ki so poročali rafij in člankov o njegovem uspe v naslednjih dneh hu. Vse to si bom podrobno pogle o dali, kaj prebrali, se bomo pogova predvsem pa rjali o njegovem obisku. Tudi mi sm skromni darili, in o mu pripravili sicer sliko, ki ga bo pesmico. Skupaj spominjala na na s Petrom smo se š vrtec, ter tudi fotografirali, da nam bo obisk še dolgo ostal v spom inu.

PESEM ZA PETRA

DANES V NAŠEM VRTCU JE POSEBE N DAN, VES JE Z ZLATOM OBSIJAN, KER PRIŠEL JE PE TER K NAM, KI PO CELEM SVET U JE POZNAN. VSAK OD NAS PR AV DOBRO VE, KAJ PETER LETOS DOSEGEL JE, POSTAL SVETOVNI JE PRVAK, NIHČE NA SVETU MU NI BIL ENAK.

Vrtec Hrastnik

VESELI DECEMBER

5

PRAV VSAK PEST I MOČNO JE DRŽA L, KO PETER S KAJA KOM PO BRZICAH JE VESLAL, ZAPLOSKALI, ZA PELI SMO V EN GL AS, KER POSTAL JE NE PREMAGLJIVI AS .

SEDAJ ŽELIMO MU VSI, DA USPEHE ŠE NA PREJ PONAVLJAL BI, TUDI MI PONOSN I SMO NA TO, BITI HRASTNIČA N JE RES LEPO.

ojiteljica Petra Cvetko

ec Cven, Ljutomer, vzg

OŠ Ivana Cankarja, Vrt

OŠ Ivana Cankarja, Vrtec Cven

smo V začetku decembra nosti in presenečenj. jav de ivih jem im šen zan du aj . Otroci so z nav pripravili kar nek smo našim otrokom sbene šole iz Ljutomera V veselem decembru vili strokovni delavci gla smo po skupinah pekli pra bra pri jo cem de 4. nam in so 3. ki i. o, val nic elo lav sod de m no elje sbe ves gla keljne. Ko so z li i izved nice še sam li testo in oblikovali par vili in na koncu delav trebno za testo, zamesi po ju z očeti, vse van poslušali, kaj so pripra vili elo pra sod v pri o ce pomočjo vzgojitelji hoda dedka Mraza, sm pri čas al bliž je bilo to eno od je se oke parkeljne. Otroci so s otr Ko li so ga z lučkami. Za otroci odnesli domov. asi jih okr so – i, o« čen lek pe »ob lučk je okrog jni kel bili par eli v praznično h pripovedovali, koliko hišnik Milan, vrtec od jem in iskricami v oče mo. Otroci šen asi du okr nav jo z da ke, katerim je pomagal naš ili, luč loč ali o smrečico, smo se od prvo jutro, ko so zagled jhn so ma o i veselega zat ec tud nj, un eno eče Vrh . saj sen bo pre u vrtca po vo praznično podo … Ker imamo na igrišč . Otroke je ec in igrišče dobila pra aza vrt Mr sta dka o vrtca, kako se svetijo, de Tak . ali ico čak reč pri . nato sami okrasili sm delavke zbrali, da bi dbice Trmoglavi mucek so izdelali okraske in oci, starši in strokovne matizacijo, priredbo zgo cembra, ko smo se otr de dra ce.

23. vile elji bil pra ojit je pri vzg pa ca vrt bra ove decem ne delavke ciji nastopajo njih nje, saj smo jim strokov videli, da v dramatiza il z darili. čakalo tudi preseneče in bili navdušeni, ko so , on pa je otroke obdar ico ice db sm zgo i pe šal eli slu zap po i paj ust i sku im vsi prt o od sm z so mu ere oci Otr Mraz, kat čno prišel tudi dedek Po dramatizaciji je kon

Vrtec Semedela, enota

ŠTUDENTKE V VRTCU

Markovec, vzgojiteljica

Valentina Vlajič

Leto je naokrog in spe t je prišel čas za obisk sodeluje s Pedagoško študentk pri nas. Smo fakulteto v Kopru in om namreč vzgojno-vars tvena ustanova, ki tes ogoča mladim štude študentk je obiskalo naš no ntom pridobivanje no oddelek 3- do 4-letni vih izkušenj pri delu z kov. Otroci so bili nav komunikativna do ob otroki. 7 dušeni nad njihovim iskovalcev. Cilj skupn prihodom. Skupina je ega sodelovanja je bilo Otroci še nimajo jasne odprta in otrokovo spoznavanje predstave o sebi, zato sebe in primerjanje z Študentke smo nepriča sm o žel eli odraslim. z int era ktivnimi vsebinami vzp kovano vključili v dejav ostaviti stik s samim seb nosti, ki so spodbujale smo se vsi razgibali ob oj. komunikacijo, kreativ zabavni glasbi, ki spo nost in iznajdljivost. V dbuja dotikanje delov začetku telesa. Otrokom je gla sba znana, študentke pa Otroci so se primerjal so se i z njimi po velikosti, op morale potruditi, da so isovali so svoje telo in izmed študentk enako jim sledile. se primerjali s študentk ime, kakor deklica iz naš am i.

Ug e otovili so, da ima ena med seboj. Začudenj skupine. Na mizi smo e nad razliko v veliko obrisali telo študentk sti je bilo izjemno. Ob e in otroka ter ju prime s študentkami in skupaj ogledovanju knjig o člo rjali z njimi izmenjavali mn veškem telesu so vzp enja o vsebini v knjiga študentke pa so jih spo ostavili stik h. Ena skupina otrok dbujale in bodrile. Na je oblikovala človeka še srečanje smo strnili iz gline, z ogledom vsega, kar smo ustvarili. Sodelovan je dveh mladih generacij je po lepšalo dan v vrtcu.

Lino bo nagrajeval tudi v mesecu marcu, zato mu hitro pošljite odgovor na NOVO VPRAŠANJE.

V mesecu marcu vas vas Lino sprašuje:

»Kaj ali kdo razveseli mamico in očka?«

Vrtec Semedela, enota M arkovec

Lino je v februarju izbral 8 prikupnih odgovorov, ki jih bo nagradil z Lino tatujem! Nagrajene odgovore poiščite v Ringarajinih iskricah (skrivajo se v oblačkih!), vse odgovore pa lahko najdete na www.ringaraja.net/lino.

Tudi vrtci ste se potrudili in nekateri pripravili celo lepljenke iz odgovorov otrok, Lino pa se je na koncu le moral odločiti za enega, ki ga bo obiskal v mesecu marcu.

Izbral je Vrtec Begunje in skupino otrok, ki ju vodita vzgojiteljici Dita Ferjan in Tania Košir.

Odgovore nam pošljite po pošti na naslov Danu d.o.o., Ulica Franca Mlakarja 32, 1000 Ljubljana ali na e-naslov iskrice@ringaraja.net do 25. marca 2010, s pripisom »Radovedni Lino«..

Vsi nagrajenci bodo obveščeni po telefonu ali e-pošti.

ZIMSKO USTVARJANJE

Vrtec Mojca, Ljubljana, vzgojit

eljici Olga Avsenik in Jana Ra

6

delj

Polžki smo se letos zelo razv eselili zime in zapadlega sne ga. Večina se je prvič v življ Na sprehodih smo opazov enju srečala s snegom. ali stopinje v snegu in spozna li ledene sveče. Na igrišču smo lovili, oblikovali kepe, delali opazovali snežinke, jih odtise nog in rok, se valjali, kepali, naredili snežaka, s kan snežno juho. Tudi v igralnic glicami in z lopatkami kuhali i smo si pričarali košček zim e. V posodi smo opazovali štampiljkami pa smo na pap taljenje snega, s krompirjevim ir tiskali snežake. Izdelali smo i ledene okraske in z njimi okra igralnico. Iz odpadnih materia sili drevo pred našo lov smo izdelali eko snežake , ki nam krasijo okensko poli zima lahko zelo zanimiva in co. Spoznali smo, da je zabavna. Veselimo se lepih trenutkov na snegu!

Vrtec Mojca SPOZNALI SMO PIKO NOGAVIČKO

Vrtec Brezno, vzgojiteljici Marija Zver in Vera Osvald se je igrala, V naš vrtec smo povabili Piko Nogavičko. Z nami nikoli hodila pela, plesala in uganjala prave norčije. Ker Pika ni v vrtec, smo jo morali kar mi naučiti nekaj pravil lepega palačinke. vedenja. Skupaj smo kar v igralnici spekli slastne na pustni Dogovorili smo se, da se z njo srečamo še enkrat uspelo. bo nam da , Upam zimo. ali pregn povorki, da bomo Pa lep preostanek zime želimo vsem navihancem!

Vrtec Brezno AVNICA S STARŠI EL D OKE A LN JA R VA UST LNIŠNIČNE OTR O B A Z JE r-Špes N JA A OBDAR Rozika Španbaue ava, vzgojiteljica lsk Po AKCIJA PEZOVO .

Zg a ot en , Bistrica nčiča, Slovenska

Vrtec Otona Župa

po lnišnične otroke igrač iz cunj za bo s je v nje na va ko elo , izd lgo za do . Nismo čakali o k sodelovanju ico bil vn va ija po pr lahko ili išlo bi j pr oln ka je izp bru ta in ugotavljali, i. Z otroki smo V mesecu septem ali sodelujejo v akcij o sedli okoli pake led da sm Og ki ili, lo. ro loč de ot od Z je ljn se je. da an s starši, kateri so hvalil za sodelov lo navodilo za na nju za ka ča m ča sre u na m se vrh ve in na pr ja je a na presenečen ket odprli, nas o sem predstavil Pezovim paketom dkega. Ko smo pa mov.

Sloveniji. Ponudb paketu nekaj sla Ljubljane z velikim v iz ) lahko odnesli do je od … da sp i, , ilo go lon al en ba , m isk je ice ur jih č fig jve ni, oktobru ob na bo a o zbrali ves , on presenečenja (b v igralnici. Ko sm ja so bila različna a, da so si otroci ipravljene škatle bilo v njem. Mnen pr eg v vs ebrala koncept li o pr ča lik m to vrš rše je raz o sta ci keta. Bil e stvari so otro delavnice sem m ran tko Zb če la. smo si vsebino pa za lni d vsem za izdelavo po ed Pre . ga pr poldanskem času , gumbov, mehke roci so se odločali po lne Ot v vo , st. ala ga lno tek bla rja po tva je nje ira mišljija in us delavnico, ki lo za starše ter zb predju otroška do bila v ustvarjalno ale le pri Sledilo je obvesti ršev ter da je v os rše in otroke pova babice so pomag sta sta o. jo m ač oč se m igr l, o po ria šn s ate ci tak ro material. Starši in av elke. ot ali pr izd jo i isk e lel ela po vit že potreben m izd in do za o si ču no ač bi udarila cilj, da igr sami izbrali šablo so otroci ustvarili oni v bolnišnici, i po so lih bil ci in ras bi brega. ro nja od če Ot do j va jo lo. da ka , oč elo če ne so m izd dali tvarjanje se je za šivanje las. S po da smo naredili medvedkov. Pove Otroci elovanje pentelj, eli smo občutek, ben material in us o.

Im izd tre . jen il, po šju punčk, zajčkov in lač oln ili du ob av izp vz o je ipr bil em an pr li otroci, šiv jiteljice sva inila v prijetn poslanstvo je ke, ki so jo napolni k. Delavnica je m še humanitarno S pomočnico vzgo riindvajset, smo , kot so šivanje lut ustvarjalnost otro nesli na pošto. Na ker je bilo igrač šti ila ilih od in o raz rav sm jem od op t o ob ke jših vn rili Pa . no jne da ke po najnu r se je igračo smo po lje za bolne otro bila svoje ime, kje Z vsako izdelano mo zapisali vse že Vsaka igrača je do selili bolni otroci. i v škatlo in v pis ve žil raz zlo ov e ač elk igr izd o vih ili željo, da Naslednji dan sm da se bodo njiho čin. Otroci so izraz lahko ustvarjali in njim primeren na na vi so bili veseli, da so sta . ed ov pr a jem jo vzgojiteljic ajset toplih ob podarili štiriindv humanitarnost, če edbe. naredili načrt izv ko razume besedo in lah li rja bja va do go ob po a h eg nji stn o ro se sta e, a cij eg ak ug otrok dr ljali različne Spoznali smo, da bomo skupaj sprem ponovimo, zato dejavnost še kdaj

čiča Vrtec Otona Župan

NAŠ VRTEC V BERTOKIH IMA 30 LET Vrtec Bertoki, vzgojiteljica Zdenka Vdovč

osebje, otroci in starši. Kako praznovati?

Vauuuu, rojstni dan bo imel naš vrtec. Vsi smo bili v pričakovanju, vzgojno n dogodek. In še ena posebnost nas je nepozabe otrokom pripravili in krogu ožjem v li praznova bomo Odločili smo se, da starši otrok iz skupine Žabic in priskočili nam so pomoč Na a. decembr spremljala. Rojstni dan je bil ravno v času veselega Mici, ki je s prijateljico poletela z balonom maskoto z so Otroci sveta«. okoli sekundah 1.800 »V igro prelepo zaigrali nam na Luni. Starši so nam izredno slikovito okoli sveta, obiskali Eskime, Kitajce, Afričane, Indijance in na koncu še marsovce . Nato je zapel še vrtčevski pevski zbor, ki projekcijo video in zaigrali igro, ki je bila obogatena z glasbo omenjenih narodov Miške, še starejši Medvedki, Lisičke in starejše malo Račke, in Zajčki Najmlajši skupin. starostnih vseh ga sestavljajo otroci na koncu pa smo skupaj zapeli še Vse oo, ia ia lepo, je Bertokih V pesem seveda najstarejše Žabice. Otroci najraje zapojejo šest tort na šestih vozičkih. In vsi smo pripeljale ce vzgojitelji naše so pesmice te petjem Med ... vrtec dragi naš najboljše pokramljali s starši. Dokazali smo, kako se lahko pihali, pihali, pihali in upihnili trideset svečk. Posladkali smo se s tortami ter 30 let našega vrtca. obeležili smo imamo lepo, če starši, otroci in vzgojiteljice združimo moči. Tako

Vrtec Bertoki

Kaj ste ta mesec počeli v vaši skupini ali razredu?

Ste ustvarjali, se igrali, naredili kaj za ohranjanje narave in okolja?

Vse to nas zanima in bomo z veseljem objavili v rubriki Razglednice.

VSE razglednice pa najdete na www.ringaraja.net/razglednice!

Vrtec Miškolin, enota Lju

FIT DELAVNICA PRI M

bljana-Polje, vzgojiteljici

V mednarodni FIT pro

EDVEDKIH

Sonja Kmetič in Barba

ra Školnik

jekt smo vključeni že

osmo leto. Njegova me todologija in didaktika sta sestavni del FIT Pri vsakodnevnih gib alnih dejavnostih se tru didaktične gibalne igr dim o, da e. otrokom pripravimo aktivnosti, saj se zaved zanimive, dinamične amo, da je v današnjem in zdrave Letos bomo naše dolgo času telesna neaktivno letno sodelovanje pre st po sta la že kar način življenja. dstavili tudi na skupn i zaključni prireditvi, zat šolskega leta pridno o že od začetka izvajamo gibalne aktivn osti, ki bodo vključene na tej prireditvi.

Vrtec Mišk enota Ljubljoalinn, a-Polje

ZDRAVO IN EKO OBD AROVANJE

OŠ Marije Vere, učitelja

Mateja Grašič in Boris

Trobentar

OŠ Marije Ver e

V podaljšanem bivanj u je skupina učencev želela posnemati bra obdarovanje vključiti date decembrske mo zdravje in naravo. Iz vse že. Istočasno so želeli h teh idej smo organi je prinesel en sadež – v zirali zdravo in eko ob sadje ali zelenjavo. Sad darovanje. Vsak učenec ež, zavit v časopisni pap sporočili, da lahko v skr ir, je postal darilo. Ostali omnem obdarovanju m pa smo z zgledom združimo zdravje in eko logijo.

OŠ Miklavž pri Orm

OTROŠKA UST VARJ

ožu, učiteljica Simon

ALNOST NE POZN

A MEJA

a Tomažič in otroci Učenci, ki so vključe podaljšanega bivan ni v podaljšano biv ja anje, so še enkrat do meja. V I. in II. skupin kazali, da njihova us o podaljšanega biv tvarjalnost in kreati anja je vključenih 15 razmišljanje. Le-tega vnost ne poznata –30 učencev. Učen lahko krepimo s pri ce že od malega na mernim ustvarjalni premrzli, da bi lahko vajamo na EKO m preživljanjem pro več časa preživeli na stega časa. Ker so bil prostem, smo se od material, ki ga najde i januarski dnevi ločili, da bomo več mo doma (orehe), us tvarjali v učilnici. Up in takega, ki bi sicer orabili smo končal v zabojnikih . Iz orehov, maha, lub ja in vate smo Kot se za zimo spod izdelali sliko velika obi, morajo biti tud nko. i snežaki. Za njihovo Zanje smo potrebo izdelavo je snega pre vali balone, časopis malo, zato smo na ni papir, moko, vodo bila primerna za klo redili kaširane. , plastenke, karton buk. Dodali smo še in krep papir. Črna kravato in šal. V izd v šolski avli. Ponosn vrečka za smeti je elavi smo uživali, se o smo opazovali ve ve selili in na koncu vse čje učence, ko so ob prijetnih in veselih skupaj razstavili čudovali naše izdelk ur smo preživeli ob e. Ob tem pa niso izdelavi zimskih mo niti slutili, koliko tivov. Dolgi, mrzli in sivi zimski dnevi so postali kratki in polni kreativne ustva rjalnosti.

KDO SO STEKLENKO,

Vrtec Sonček, vzgojitel

PAPIRKO, PLASTENK O?

jici Mojca Kukovec in Mo

Vrtec Sonček

OŠ Miklavž p ri Ormožu

jca Korošak ter pripravn

ica Sonja Karlo

Odpadki! Kako bi bila naša narava čista bre z njih. Zavedati se mo pomembno, da že otr ramo, da z njimi uniču oci v vrtcu pridobivajo jemo sebe in svet okr izkušnje in znanja, kak na urejenost okolja. V og nas. Zato je o se z odpadki ravna okviru Eko projekta sm in kako s tem posledič o izpeljali temo Kdo so smo spoznavali različn no vplivajo Steklenko, Papirko, Pla e vrste odpadkov, njih stenko in Kovinko. Na ovo ločevanje in zlagan zabojnike, ki smo jih jprej je. Iz večjih kartonast poimenovali kar po vrs ih škatel smo izdelali ti odpadkov : PAPIRKO, tetrapake in se učili njih različne STEKLENKO, PLASTENK ovega zlaganja. Za utr O, … Skupaj s starši sm jevanje pridobljenih info potepu. Iz zbranega od o zbirali rmacij smo izdelali še padnega materiala pa didaktično igro Odpad smo tudi ustvarjali. Na iz tetrapakov, mozaiki ki na sta li so zanimivi izdelki: rož iz različnih vrst odpad nega papirja, … Najbo e iz zamaškov, bager, izdelavo smo uporabili grad lj pa smo ponosni na različne vrste odpadkov našega Robotka. Za nje : tetrapake, konzerve, pogača, kamen na kam govo zamaške, plastenke. Pre en palača.« Tudi mi mo go vor pravi: »Zrno na zrn ramo poskrbeti, da bo skupaj bomo ohranili o mo ločevali odpadke lep in čist svet. in jih za seboj pospravl jali in

PRIJATELJČKI – SAM

Vrtec Miškolin, vzgojitel

I SVOJI MOJSTRI

jici Saša Jerman in Da

nijela Grilc

Letošnja zima nas je že kar nekajkrat raz veselil a in pobelila bregove velikega otroškega ves v bližini našega vrtca. elja, ni treba posebej Da je to čas poudarjati. Tega pa ne odleteli v tople kraje. moremo ravno trditi Zato smo se odločili, za ptičke, ki niso da za te ptičke poskrbim hudega, smo jim izdela o kar sami. Da jim na li ptičje hišice. Vsak dan mrazu ne bo pridno skrbimo, da jim lepo zahvaljujemo, ker ne zmanjka hrane, sta so nam bili pri izdelavi ršem pa se v veliko pomoč. Ptičje hišice si lahko ogledate na našem igrišču, kako bingljajo z drevesa in čakajo na ptičke.

Vrtec Miškolin

fotografije

Čvekamo

MARKO M

: osebni a

»PRI NA

S DOMA

rhiv Mark

o Macure , Milan Sim

čič

ACURA , d

SE VSAK

r. med.:

DAN VEL IKO POG OVARJA MO

a

Starejša tem

Novejša tema

!«

Marko Macura je zdravnik travmatolog, ki mu je življenjsko pot zaznamovala družinska tradicija. Košarka je v družini Macura močno prisotna že vrsto let, prav tako kot medicina. Košarko je začel aktivno igrati pri devetih letih, iz aktivnih košarkarskih vod pa se je umaknil na začetku študija medicine. Košarka je zanj usodna tudi zato, ker je prav na športnem parketu spoznal ženo Urško, s katero imata tri otroke. Tudi oni so zasvojeni s košarkarsko žogo.

Mija22, Vse popularnejše je imeti tri otroke. Poznam kar nekaj takih družin. Sicer je veliko dela, ampak vsi pravijo, da jim ni žal.

16. 2. 2010, 20:00 Lea10, Jaz sem pa slišala, da je prav med zdravniki veliko takih, ki imajo tri otroke. Zanimivo, pa tako zahteven poklic, ki zahteva toliko 16. 2. 2010, 20:14 časa!

Petja3, Jaz poznam družino, kjer je očka zdravnik, športniki so pa vsi skupaj. Oba starša in tudi otroci so zasvojeni s košarko. Bom očeta, 16. 2. 2010, 20:16 zdravnika Marka Macuro kar povabila v naš spletni klepet! Punce, na dan z vprašanji!

Mia22, Z veseljem! Zanima me, od kod odločitev za tri otroke? Ste edinec?

16. 2. 2010, 20:17 MarkoM, Nisem edinec, imam še enega brata. Trije otroci pa zato, ker bi jih z ženo imela še več, pa nama ni uspelo. In sicer časovno, v 16. 2. 2010, 20:23 kombinaciji s službo itd. Imela sva načrte, da bi imela še več otrok, vendar nisva ena tistih staršev, ki bi jih samo imela oziroma številčno zbirala, ampak želiva tudi aktivno skrbeti zanje in jih pravilno vzgajati. S tremi gre, za več bi zmanjkalo časa.

Mia 22, Imate z otroki kakšna vsakodnevna opravila, obrede? Jih dajete spat, jim berete pravljice, …?

16. 2. 2010, 20:25 MarkoM, Spat jih daje nekdo od naju ali pa jih vsaj pospremi spat, drugače pa se držimo skupnega kosila. Ob kosilu je na urniku poročanje 16. 2. 2010, 20:26 o tem, kako je bilo v šoli, kako je bilo v vrtcu, vsak pove, kaj je tisti dan doživel. Npr. »Oči, kaj si pa danes operiral?« Naredimo skupni povzetek dneva. Sem sodi tudi premlevanje otroških aktivnosti, uspehov pri preizkusih, pogovorov, ki so jih imeli v šoli ali vrtcu, tekem, kaj so počeli čez dan in kaj so ob tem doživljali. Iz vsega tega lahko sestavim, kaj mislijo, kaj jim ni bilo všeč, kaj bi lahko naredili bolje, ...

Mia22, Koliko so stari vaši otroci in s kakšnimi aktivnostmi se ukvarjajo?

16. 2. 2010, 20:27 MarkoM, Živa je stara petnajst let, Jurij deset, najmlajši Sergej pa pet. Živa in Jurij igrata košarko. To je njuna edina dodatna obveznost, saj jo 16. 2. 2010, 20:28 igrata precej intenzivno. Sergeja poskušamo zaenkrat zaposliti s splošno športno vzgojo, od smučanja, plavanja, rolanja, ampak ga po zgledu starejših dveh vedno bolj vleče v košarko.

Pia34, Je to zato, ker ste vi nekdanji košarkar? Vpliv očeta?

16. 2. 2010, 20:29 MarkoM, Oba z ženo sva nekdanja košarkarja. Žena Urška je v rani mladosti trenirala ritmično gimnastiko, zadnja štiri leta pred Živinim 16. 2. 2010, 20:31 rojstvom pa tudi košarko. Na košarki sva se tudi spoznala. Otrok nisva hotela siliti v ničesar. Najstarejša Živa je plavala, trenirala ritmično gimnastiko, imela nekaj atletske abecede, nato pa je sama prosila, če lahko začne trenirati košarko. Bila je tako vztrajna, da sva ji enostavno morala popustiti. Najprej je pol leta trenirala s fanti, ker ni bilo ekipe za tako mlade punce. Jurij pa je najprej treniral judo, ampak je potem prosil, če lahko začne igrati košarko. Mali Sergej je tudi navdušen nad košarko in kadar ima priložnost, z veseljem meče na koš, sicer pa je navdušen nad vsemi športi. Imam občutek, da bo tudi njega potegnilo tja, kot vse ostale.

Jurij (z žogo) s prijatelji na Slovanu

9

Lea10, Si z ženo vzameta čas 16. 2. 2010, 20:38 tudi zase?

MarkoM, Čas zase si vzameva vsak 16. 2. 2010, 20:41 ponedeljek zvečer, ko greva na plesne vaje. Ob ponedeljkih hodiva v plesno šolo Urška. Včasih greva za vikend v kino ali na sprehod, ampak to je redko. Če si tega že prej ne postaviva v urnik, je to težko izpeljati. Sicer pa imava čas zase, za pogovor, za premlevanje otroških domislic, problemov v službi itd. zvečer, ko otroci zaspijo.

Lea10, Kako si razdelita 16. 2. 2010, 20:47 družinske obveznosti, glede na to, da imate precej nepredvidljiv in naporen urnik?

MarkoM, Ni jasne delitve. Vsi moramo delati vse. Imamo še dva psa, mačko in ribe. Za stvari poskrbi tisti, ki ima čas. Za živali poskrbijo tudi 16. 2. 2010, 20:49 otroci. Vsak ima v glavi približen urnik, kdaj v dnevu je treba kaj narediti, in to naredi. Kadar so prazniki in dežurstva, je glavna žena in si bolj kot ne dopisujeva, kolikor imam pač časa. Čas izkoristim tako, da kadar imam počitek in lahko po dežurstvu odidem domov, ta čas preživim z otroki in raje počivam kasneje. Ko pa sem bil specializant, je bilo zelo težko, saj sem bil včasih v službi tri dni skupaj. Žena mi je nosila sveže perilo in kosilo v plastičnih posodah – res je bilo vse na njenih ramenih. To je trajalo šest let, zdaj pa je vsaj glede urnika bistveno lažje.

Kako otrokom razložite, kakšen je vaš poklic? Biti kirurg, rezati ljudi?

Pia34, 16. 2. 2010, 20:51 MarkoM, Otrokom povem, da ljudi ne režem, ampak jih popravljam. To sprejemajo kot nekaj samoumevnega in jih niti ne čudi, ker s tem 16. 2. 2010, 20:53 živijo že od malega. Spomnim se anekdote, ko so malega Sergeja v vrtcu vprašali, kako je ime njegovim staršem, in sicer takrat, ko še ni znal izgovoriti črke »R«. Mami je bila »Ulsta«, jaz sem bil pa »Malto dezulen«, kar pomeni »Marko dežuren«. Najstarejši Živi je glede mojega poklica vedno več jasno, pri enostavnih poškodbah zna celo že sama pravilno odreagirati in jo soigralke večkrat vprašajo za kakšen nasvet. Jurij pa tudi razume vedno več.

Mia22, Se bo kateri izmed otrok podal po vaši poti? Kaj bi mu svetovali?

16. 2. 2010, 20:55 MarkoM, Pustil jih bom neobremenjene. Ne želim jih siliti v nekaj. Zdi se mi, da morajo delati, kar jim je všeč, a tisto dobro. Sicer pa je poklic 16. 2. 2010, 20:58 njihova izbira. Odločiti se bodo morali sami. Jaz lahko od njih zahtevam samo to, da niso polovičarji. Imeli so prebliske, da bodo učitelji po mami ali zdravniki po meni, ampak ob tem sva se z ženo samo nasmehnila. Ta trenutek to še nič ne pomeni.

Mia22, Ste nekdanji košarkar. Kje ste igrali?

16. 2. 2010, 21:00 MarkoM, Bil sem košarkar Ilirije, kjer sem začel igrati z devetimi leti. Tja me 16. 2. 2010, 21:02 je odpeljal oče. V širši družini vsi igramo košarko, dva strica in trije bratranci, in sicer že več kot štirideset let. V drugem letniku srednje šole sem prestopil k Slovanu, kjer sem imel nekaj prijateljev iz košarkarske reprezentance in gimnazije. Tja me je potegnil višji nivo igranja. V tretjem letniku fakultete pa sem prestopil nazaj v Ilirijo, ker so se študijske obveznosti tako kopičile, da nisem več uspel usklajevati aktivnega igranja v Slovanu z obveznostmi na fakulteti.

Konec prvega letnika fakultete sem se odpovedal reprezentančnim nastopom, ker bi to pomenilo še toliko več obveznosti, ki so se križale ravno z izpitnimi roki. Z aktivnim igranjem sem zaključil ob koncu fakultete oziroma z začetkom pripravništva. Pripravniki in mlajši kirurški specializanti imajo najtežji urnik in takrat je pravzaprav nemogoče istočasno še aktivno igrati in razvijati športno kariero. V tistem času se mi je poleg nočnih tudi urnik stalno spreminjal, zato redne košarke nisem več zmogel. Početje z glavo skozi zid pa nima nobenega smisla.

Mia22, Koliko je košarka še prisotna v vašem življenju?

16. 2. 2010, 21:04

Sergej na Slovanovem dnevu košarke− drži se za glavo

Urška in Živa na Živini valeti

10

Cvekamo

MarkoM, Košarka je še danes zelo prisotna v mojem življenju. Razen tega, da se ukvarjam z otroki in jih vsak dan vozim na treninge, so s 16. 2. 2010, 21:06 košarko zaznamovani tudi vikendi. Otroka spremljamo na tekmah in si vsak vikend ogledamo 3–4 tekme. V zadnjem času sem pričel sodelovati s portalom www.kosarka.si, kjer objavljamo prispevke o košarkarskih in športnih poškodbah. K meni v ambulanto prihajajo tudi drugi športniki, tako aktivni kot tudi nekdanji, največ seveda košarkarji. Bil sem tudi zdravnik košarkarskega društva Slovan, trenutno pa sem zdravnik ženskega košarkarskega društva Ježica.

Lea10, Kakšna je vaša rekreacija?

16. 2. 2010, 21:09 MarkoM, Enkrat letno se preizkusim v košarkarski tekmi z zdravniki. Poskusil sem tudi z aktivnejšo rekreacijo – enkrat tedensko igranje 16. 2. 2010, 21:11 košarke z nekdanjimi soigralci. In igrali smo res dobro košarko. Tekmovalni duh nas je tako prežel, da sem imel ob dveh zjutraj srčni utrip 120. Naslednji dan je trpelo moje delo v operacijski dvorani, zato sem s tem prekinil. Redna in aktualna rekreacija so torej samo plesne vaje ob ponedeljkih.

Lea10, Kako vaši otroci občutijo vašo odsotnost?

16. 2. 2010, 21:13 MarkoM, Vem tisto, kar mi pove žena. Večkrat mi omeni, da je ob moji odsotnosti povišana napetost v domačem okolju. Nismo mirni, kadar 16. 2. 2010, 21:15 nismo vsi skupaj. Pri nas je navada, da imamo, kadar nismo skupaj, ves čas prižgane mobilne telefone in komuniciramo preko mobilnih sporočil. Najtežje je bilo, ko sem bil en mesec na gostovanju v Stockholmu na Kliniki za artroskopsko kirurgijo in športne poškodbe, to je bilo novembra leta 2008. Žena je bila sama z otroki in ji je bilo precej težko. V takih primerih se zanesemo na pomoč babic in dedkov.

Pia34, Kako skrbite za svoje zdravje in zdravje otrok? Je zdravje v vaši družini zaradi vašega poklica pomembnejše?

16. 2. 2010, 21:17 MarkoM, Je, ampak nismo zapriseženi vegetarijanci ali zapriseženi asketi. Mislim, da je poleg raznovrstne in bogate prehrane in redne 16. 2. 2010, 21:18 športne aktivnosti za zdravje zelo pomembno tudi psihično zdravje. Predvsem s pogovori zmanjšujemo stres ali pa ga na ta način uspešno izravnamo. Pomembno nam je dobro počutje.

Pia34, Kako pa je s prehrano v družini? Kaj trpi zaradi vašega napornega urnika?

16. 2. 2010, 21:21 MarkoM, Prehrana je eden od mojih najbolj perečih problemov, predvsem zaradi nerednega urnika. Drugače pa jemo vse, nismo izbirčni in ker 16. 2. 2010, 21:22 smo vsi veliki, jemo veliko. Otroci pospešeno rastejo in pojedo izjemno veliko v primerjavi s svojimi vrstniki.

Pia34, Ali svojim otrokom sami diagnosticirate bolezni ali jih takoj peljete k zdravniku?

16. 2. 2010, 21:31 MarkoM, Ne. Kakšne viroze ali driske ni težko diagnosticirati, na srečo pa kaj več kot nekaj kožnih izpuščajev niti nismo imeli. Fanta imata 16. 2. 2010, 21:33 astmo in redno obiskujemo pediatra. Drugače pa si ne delam utvar, da se spoznam na vse.

Lea10, Kako je s športno vzgojo vaših otrok? Jih spodbujate, učite?

16. 2. 2010, 21:35 MarkoM, Učimo jih, posnamemo kakšno tekmo, ustavljamo posnetke, komentiramo in na igrišču skupaj ponovimo kakšen element.

16. 2. 2010, 21:36 Lea10, Kako pa poteka vaš tipičen delovni dan?

16. 2. 2010, 21:37

MarkoM, Vstanem ob šestih, sprehodim psa, v vmesnem času žena zbudi otroke, sledijo jutranji higienski obredi, pranje zob itd., zajtrk 16. 2. 2010, 21:38 pa pojemo stoje. Ob sedmih grem od doma. Ob 7.30 je na vrsti jutranji raport na kliniki, po raportu je vizita, ob 8.30 začnem z operacijami ali ambulantnimi pregledi. Potem pa je vse odvisno od tega, koliko je pacientov, kako se odvijajo operacije, običajen dan pa se zaključi ob 15.30. Od štirih do pol petih popoldne sledi obvezno skupno kosilo doma s pogovorom z otroki. Okrog petih se začne razvažanje na treninge in razni roditeljski in drugi sestanki. Aktiven dan se zaključi nekje ob pol devetih zvečer, včasih ob devetih, ko se vsi vrnemo s treningov. Vse pa se podere, kadar sem dežuren na urgenci. Urgenca sama določa svoj urnik, takrat pa težko karkoli načrtujemo.

Mia22, Kaj vam pomeni družina?

16. 2. 2010, 21:41 MarkoM, Družina je pravzaprav nekaj, brez česar ne bi mogel živeti. Družina je osnova. Tako za delovno uspešnost kot za psihično 16. 2. 2010, 21:41 stabilnost, je zavetišče, ko prideš iz službe, in jo pravzaprav zelo ozko povezujem s pojmom dom. Dom je tam, kjer je družina.

Mia22, Kako načrtujete počitnice? Imate radi potovanja ali hodite na ustaljene destinacije?

16. 2. 2010, 21:43 MarkoM, Družina je pravzaprav nekaj, brez česar ne bi mogel živeti. Družina je osnova. Tako za delovno uspešnost kot za psihično 16. 2. 2010, 21:44 stabilnost, je zavetišče, ko prideš iz službe, in jo pravzaprav zelo ozko povezujem s pojmom dom. Dom je tam, kjer je družina.

Mia22, Kako načrtujete počitnice? Imate radi potovanja ali hodite na ustaljene destinacije?

16. 2. 2010, 21:46 MarkoM, Na ustaljene destinacije ne hodimo, počitnice prilagajamo sprotnim športnim obveznostim otrok. Samo dvakrat smo bili za več 16. 2. 2010, 21:48 kot en teden na morju, ker smo vedno v gibanju in težko zdržimo na istem mestu. Torej ne načrtujemo počitnic niti ne hodimo na daljša potovanja. En teden je časovna enota, s katero najpogosteje operiramo.

Pia34, Kaj bi sporočili drugim očkom v zvezi s tem, kako usklajevati družino in kariero?

16. 2. 2010, 21:50 MarkoM, Naj se zanašajo na svoje občutke in če jim je družina bolj pomembna kot vse ostalo, naj družini tudi namenijo več pozornosti in 16. 2. 2010, 21:51 energije kot ostalemu. Upam, da je večina takšnih, da jim družina pomeni več kot kariera.

Lea10, Poznate forume? Berete 16. 2. 2010, 21:55 kaj člankov, knjig, revij o starševstvu?

MarkoM, Sodelujem na portalu www.

16. 2. 2010, 22:00 kosarka.si, sicer pa nimam časa za internet. Nimam naročenega nobenega dnevnega časopisa, informacije pridobivam sproti.

Računalniki in televizija so ves čas prižgani. Če kje naletim na članek, namenjen staršem, ga preberem, aktivno pa jih ne iščem. Držim se tradicije vzgoje in tistega, česar sva z ženo navajena iz svojih družin. Z ženo sva precej tradicionalna, svojih otrok nimava za prijatelje, ampak za otroke v tradicionalnem smislu. Sva mami in oči, ne Urška in Marko. Mogoče se najina tradicionalnost odraža tudi v najinih poklicih. Učitelj in zdravnik sta tradicionalna poklica.

Zahvaljujemo se se zdravniku Marku Macuri za njegov čas in prijeten klepet v naši klepetalnici. Vse osebe, z izjemo MarkoM, so izmišljene.

Intervju je pripravila Irena Kovač.

11

12

Naravno starševstvo

Reci, oprosti! piše: Simona Iglič, univ. dipl. sociologinja in dipl. vzgojiteljica predšolskih otrok

Z mlado študentko, takšno, ki veliko vidi in opazi, se pogovarjava o otrocih. Tudi o tem, kako smešno je, da odrasli silimo otroke, da se opravičijo, ko npr. udarijo ali uščipnejo prijateljčka. Kot da bi ta beseda imela kak večji pomen za kateregakoli udeleženca prepira, razen za razsodnika – se pravi odraslega. Mlado dekle pa vztraja in pravi, da »žrtvi« beseda oprosti morda pomaga, ko sliši, da mu je žal, ker mu je hudo storil. Jaz pa nisem prepričana, če je ravno tako.

Mislim, da je prizadetemu otroku veliko bolj mar, da nekdo prizna njegove občutke nemoči, bolečine in morda povratno jezo, kot pa da se ubada z napadalčevim občutkom obžalovanja, ki ga ta tako ali tako po vseh naravnih zakonih ni sposoben razviti tja do 7., 8. leta. Vsaj ne tistega pristnega, ki prihaja iz duše. To se zgodi šele s številnimi izkušnjami in z naravnim socialnim učenjem. Če ste kdaj natančno opazovali napadenega otroka in njegov izraz na obrazu, ste verjetno lahko opazili, da mu je pravzaprav močno hudo. Ko mora njegov prijateljček poslušati kritike in graje, ker je storil nekaj, kar on – ki jih je sicer dobil po buči – prav dobro razume, kako težko je »ne udariti« nekoga, ki ti je vzel igračko, če si star dve leti in se moraš nenehno boriti za stvari.

Primer: Ko sva bili s sestro majhni in mi je kdaj pa kdaj tako močno ponagajala, da je vmes posegla mama, sem sama, medtem ko je mama kregala sestro, vpila: »Mami, pusti jo, pusti jo!« Tako veliko mero empatije premorejo otroci že od rojstva naprej. A žal jo prehitro prekrijejo z občutki krivde. In beseda oprosti tega niti malo ne ublaži. Morda mala žrtev res nestrpno pričakuje tisti izsiljeni oprosti, a ne zaradi sebe. Bolj zato, da bo že mir in njegovemu prijatelju ne bo več treba poslušati odraslega vzgajanja in se bosta šla lahko naprej igrat.

Beseda oprosti ima v odraslem svetu veliko težo, čeprav (morda ravno zato) jo težko izgovarjamo. In mogoče prav zato tako spodbujamo svoje otroke, da jo izrekajo?!

Ne vem. Izreči oprosti po trideset letih življenja, je nekaj povsem drugega, kot izreči to besedo pri treh. Tridesetletna mamica namreč dobro ve, kako močno lahko boli, če te nekdo prizadene. In če njen oprosti prihaja iz izkušenj bolečine in ne iz bontona, je veliko vreden in tudi njegov zven je drugačen.

Koliko izkušenj bolečine ima pa naš malček? Če smo ravnali tako, kot je prav, ga varovali in ščitili, ne prav dosti.

Tudi v odraslem svetu je beseda oprosti in z njo povezan občutek obžalovanja močno provokativna in ne pristaja vedno. Včasih je celo odveč.

Primer: Ljudem, ki so izgubili najbližje v prometni nesreči, bo kaj slaba tolažba, če jim voznik, ki je povzročil nesrečo, izreče opravičilo. Veliko več pa bo vreden objem in sočuten pogled nekoga, ki je doživel isto in ve, kako boli. Pravzaprav lahko »voznikovo« opravičilo izzove povsem drug občutek, in sicer v smislu, »že tako trpim, a zdaj naj trpim pa še zato, ker ti ne zmorem oprostiti za to, kar si storil«.

A otroci še premorejo besedo oprostiti.

Se pa ta naravni občutek odpuščanja kaj hitro izgubi, če sami niso deležni instant razumevanja in odpuščanja, ki ga lahko dosežemo le tako, da otroku, ki ščipa, grize, cuka, ne izrekamo, niti verbalno niti z mimiko, neprestanih kritik in graj. Naš otrok ni zloben egoistični hudiček, ki nagaja, ampak enostavno še ne more brzdati fizičnih odzivov na svoje trenutne frustracije. Kar pa ne pomeni, da nismo upravičeni do glasnega

krika bolečine: »Auuu, kako me to boli!« kadar smo deležni napada malih prstkov.

Informacija, ki je nadvse na mestu in močno koristna za malega nevedneža, ki morda še nikoli ni izkusil česa podobnega.

Primer: Sestrični (štiriletnica ter leto in pol stara deklica) preživljata skupne počitnice na morju. Vsaka s svojo mamo oziroma vsaka z mamo in s teto, kar ponuja številne situacije za iskanje pozornosti, rivalstvo, tudi ljubosumje.

Malčica večkrat dnevno močno uščipne starejšo sestrično, jo pocuka ali povleče.

Ponavadi pristopi izza hrbta, vedno prikrito in nepričakovano. Štiriletnica joka. Kaj ne bi! Mami oz. teti kmalu dojameta, da se bo ta bitka nadaljevala, dokler bodo skupaj, saj malčica ne zmore drugače izraziti svojih občutkov ljubosumja, ki pa jih prav tako občuti tudi starejša deklica (le da ta ubesedi: »Zakaj pa samo njo objemaš, mene pa ne.«). Zato sta ves čas pozorni na male krempeljce, da bi pravočasno zaustavili napad. Mamama je jasno, kaj deklici čutita in da se glede na starost in sposobnost izražata, kot pač se. Torej, krivca ni. Sta le dve žrtvi. Mlajša, ki ne zna drugače ravnati, in starejša, ki jo boli. Po dveh dneh sta mamici dojeli, da se konflikt reši v minuti, če vsakič, ko malčica napade sestrično, odstranita mlajšo deklico ter z besedami in dotikom potrdita (ubesedita) občutke starejše deklice: »To pa močno boli, a ne. Ves čas te ščipa in cuka!«

In kako vemo, da je to pravi način? Žrtev je neverjetno hitro potolažena in kolikor se le da zaščitena. Mala napadalka ne dobiva občutkov krivde, ker izraža, kar čuti (sčasoma se bo naučila tudi besednega izražanja, npr. ko bo spregovorila), starejša, vedno znova prizadeta sestrična, pa ne občutkov krivde, ker bi bila njena sestrična, ki jo ima na splošno že kar precej rada, vedno znova kaznovana.

In še en dokaz: deklici sta se že čez nekaj trenutkov obnašali, kot da se ni zgodilo nič posebnega.

Pa kaj je tako narobe, če se otrok počuti malo krivega?

Predstavljajte si, da celo otroštvo nosite nahrbtnik z napisom kriv, vanj pa padajo različno težke opeke krivde. Kaj hitro se jih nabere mnogo, že v prvih letih življenja. Kaj boste storili z nahrbtnikom, ko bo postal pretežak. Iz njega boste začeli metati opeke, vsepovsod in kamor bo naneslo. In še preden boste odrasli, bo pol sveta krivega za vse, kar se vam dogaja. Človek, ki si ga v otroštvu takole privoščijo, ostane močno nemočen ter povsem brez osebne odgovornosti.

Kako naj se otrok nauči, da se ne sme gristi, ščipati, ...? Še vedno je močno zakoreninjeno prepričanje, da so otroci egoistična bitja, katera je treba socializirati v sočutne ljudi, z željo po sodelovanju in konformizmu. Se

motimo? Odgovor na zgornje vprašanje je sila preprost.

Ne bo se naučil, le začutil bo, kako hudo mu je, ko njegov prijateljček joče. In videl bo, kako ga drugi ljudje tolažimo. In naslednjič, ko bo nekdo njemu storil kaj hudega in ga bo bolelo, se mu bo prikazala slika prijateljčka, ki je čisto podobno jokal. Sčasoma se mu bodo tovrstne izkušnje povezale v novo socialno spretnost, ki bo temeljila na empatiji – ne rani drugega. Pa ne zato, ker je to grdo, ker greš potem v drugo sobo, ker mamica potem kriči nate, da se počutiš zanič in pokvarjenega, ...

Otrok bo začutil, kako to boli.

Kako težko je odraslemu nevzgajati in pustiti, da socializacija steče po naravnih tirih.

Primer: Zadnjič me je hčerka ponesreči butnila z nogo, ko je plezala. V tenutku, ko me je močno zabolelo, sem se odzvala s krikom in jo okregala, da naj malo pazi, da ne more kar tako brcati. Hčerka je padla v jok, pa ne tisti iz strahu ali jeze. Nekako drugačen – precej žalostno je vse skupaj zvenelo. Za trenutek sem pomislila, da ji je verjetno žal, ker me je brcnila, zato sem ji z mirnim glasom rekla, da ni hudega, da me najbrž ni nalašč. In mi odgovori: »Pa mami, jaz nkol nč tazga ne nardim zanalašč!« Kako me je zadelo v moje odraslo srce. Pa kaj za vraga se vendar gremo odrasli, da mislimo, da otroci tako zlonamerno vstopajo v življenje. Le zakaj bi iz ljubega miru deklica hotela brcniti svojo mamo ali koga drugega?!

Veliko je takih trenutkov. Spomnili se jih boste tudi sami. Spremlja jih tisti »užaljeni« jok, saj ga poznate. Njegov zven je res poseben. Zaboli nas, pa ga vseeno preslišimo.

Otroci dobivajo od nas velikih takšne nesmisle in trenutke nerazumevanja vsakodnevno. Kaj kmalu začnejo verjeti, da se take stvari pravzaprav res lahko počnejo tudi nalašč – kar tako. Odziv na to je vendar bučen, pospremljen z veliko pozornosti (po kateri otrok morda hrepeni) in prav nič hudega, če dobiš le tisto »ta jezno«, pomembno je, da te kdo opazi. Čustva oz. občutki se pa kaj kmalu tako pomešajo, da pravzaprav sploh ni pomembno, ali si kaj storil nalašč ali ponesreči. Zajokaš in kmalu je vse dobro. Odplaknjeno, do naslednjega trenutka, ko nekdo spet ne bo razumel, da ne misliš nič slabega. In potem kot odrasel prenehaš še jokati. In se dogajajo grozote, strahote, tragedije. A ti jih znaš podoživeti le takrat, ko gledaš kakšen srce parajoč film. V resničnem življenju pa je vse nekako zamegljeno, pomešano. In tisti pristni občutek empatije je zakopan nekje globoko, v preteklem času in ne znaš več čutiti tako močno. Kakšna škoda, ko pa je življenje tako lepo čutiti.

Avtorica člankov je voditeljica Familylabovih seminarjev za starše.

13

14

Jesper Juul

En otrok – dve resničnosti besedilo: Jesper Juul prevod: Marija Zlatnar Moe

Zdi se ji, da se hčerka ni dobro vklopila v družbo in zaradi tega je zelo vznemirjena.

Poučujem 23 prijetnih otrok, ki se vsak po svoje znajdejo v družbi. Pred kratkim me je oštela mati enega od njih, češ da za njeno hčerko ne storim dovolj. Zdi se ji, da se hčerka ni dobro vklopila v družbo in zaradi tega je zelo vznemirjena.

Ker na igrišču ne morem imeti vseh otrok ves čas na očeh, tej materi nisem mogel natančno povedati, s kom se je igrala njena hčerka vsak posamezni dan. Ko punčka pride domov, tudi sama materi ne zna dovolj natančno povedati, s kom se je igrala (kar je po mojem mnenju popolnoma običajno za šest- in sedemletne otroke). Zato se mati boji, da je deklica osamljena in prepuščena sama sebi.

Mati noče poslušati mojega mnenja in mi vsakokrat »pove svoje«. S tem se ni lahko spopadati. Tokrat se je res razjezila in je bila do mene precej neprijazna, preden je odložila slušalko. Od takrat poskušam z njo in z otrokovim očetom navezati stik, a se nikoli ne odzoveta.

Mi lahko date kakšen pameten nasvet, kaj naj rečem tej materi (in očetu)?

Vzgojitelj

Jesper Juul je danski družinski terapevt, predavatelj in avtor, pa tudi oče in dedek, ki je že tri desetletja eden vodilnih avtorjev v razpravi o vzgoji otrok ter samosvoj in odločen zagovornik novih in boljših pristopov. Njegova prva knjiga za starše in nasploh odrasle »Kompetenten otrok« je prevedena v dvanajst jezikov in razprodana v več kot 250.000 izvodih. Med skandinavskimi starši še danes, desetletje po izidu, velja za »biblijo«.

Obstajajo starši, ki si tako zelo prizadevajo za otrokov razvoj in dobro počutje, da so ves čas v sporu s pomembnimi sodelavci pri tem prizadevanju. Tako se prej ali slej znajdejo v izolaciji, pred katero si tako zelo želijo zaščititi svoje otroke.

Na nek način je to klasičen spor med starši in učitelji. Vsebina se spreminja, vzrok, da se komunikacija ustavi, pa je vedno isti: starši otroka doživljajo na en način, učitelj pa na drugega. Kadar se ti dve izkušnji razlikujeta, pride do boja za to, kdo ima prav. Šola je v preteklosti pogosto zlorabila svojo uradno moč, v zadnjem desetletju pa so se starši postavljati zase.

Starši radi prevzamejo vlogo branilcev svojih otrok, kadar učitelji opozorijo na težave pri otrokovem vedenju ali razvoju. Starši to občutijo kot napad nase, na svoje starševske sposobnosti. Zato je za številne starše skorajda nemogoče, da bi se obrnili na učitelja, kadar se otroci v šoli slabo počutijo ali so neuspešni pri učenju. Tudi učitelji se hitro začnejo braniti.

O tej problematiki že dolgo razmišljam, ker gre za tako običajno in tako zelo uničujočo težavo. Za otroke je vedno težko, če se znajdejo v precepu med odraslimi, ki bi si morali celih devet let deliti odgovornost za njihov razvoj. Čeprav je spor med odraslimi doma za otroka veliko bolj obremenjujoč, je tudi spor med domom in šolo nedvomno neprijeten, otroku jemlje energijo in zato otrok ne mara hoditi v šolo. Za to sta seveda odgovorni obe strani, vendar pa ne morem mimo dejstva, da je za kakovost odnosa z vsakim posameznim parom staršev odgovoren predvsem učitelj. To drži tudi, kadar je vedenje staršev – tako kot v vašem primeru – neprimerno. To ne pomeni, da ste vi krivi, da je stanje slabo. Je pa vaša naloga, da komunikacijo poskušate izboljšati. Zato ravnate pogumno in modro, ko starše še naprej vabite na pogovor.

Brezupno

Številni učitelji se počutijo popolnoma brez moči, kadar se znajdejo v takšnih sporih – med drugim tudi zato, ker jih med študijem nihče ne pripravi na dejanske pogovore s starši. Tako kot vse ostale šole so tudi fakultete, ki izobražujejo učitelje, del kulture, ki temelji na formalnejšem sodelovanju med domom in šolo. Tisto, česar se študentje naučijo, je pogosto precej oddaljeno od prevzemanja potrebne odgovornosti in vodstva.

Pri trenutnem sporu ne gre za to, kdo ima prav – strokovno ali moralno. Tudi če si predstavljamo, da ima mati v resnici prav in je hčerka izključena iz družbe, je še vedno odvisna od dobre volje in sodelovanja šole, da se bo kaj spremenilo. Dokler njeno ravnanje prestopa vaše strokovne in osebne meje, je vsa odgovornost za hčerino dobro počutje v šoli v vaših rokah – saj mati ne prevzema svojega dela odgovornosti in ne sodeluje. Samo napihuje se in igra odgovornost, kljub temu pa je odgovorna za vse, kar reče – pa naj gre za negotovost, tesnobo ali nemoč. Privilegij staršev je, da se vedejo nerazumno, kadar se počutijo ogrožene.

Strokovnjaki nimajo tega privilegija.

Ta mati je mogoče veliko preveč zaščitniška ali zaskrbljena. Mogoče si je v šestih letih prisvojila hčerino odraščanje in je tudi moža postavila na stranski tir. Ali pa misli, da ste vi nerazumevajoči. V vsakem primeru je vaša naloga, da vzpostavite dialog. Ne smete si dovoliti, da bi iskali psihološke razlage za njeno ravnanje ali za odnose v družini. Samo vztrajajte, da bi se radi pogovorili in sodelovali, da pa ne pristajate na verbalno nasilje. Prav tako ni vaša dolžnost, da se z njo strinjate ali da ji ponudite dodatne pedagoške storitve, kadarkoli jih bo naročila.

Kolumna izraža stališče avtorja in ne uredništva revije.

Prosite za pomoč

Če so moji previdni vtisi o negotovi, zaščitniški in oblastni materi in pasivnem očetu pravilni, se bodo materini strahovi glede hčerkinega položaja v družbi kmalu uresničili. Preveč zaščiteni otroci so tudi zanemarjeni otroci in zanemarjeni otroci zlahka postanejo žrtve v družbi. Zato predlagam, da poprosite sodelavca, šolsko svetovalno službo ali ravnatelja za nasvet in podporo – da med srečanjem s starši ne boste izgubili nadzora.

Mislim pa, da ni posebej pametno povabiti kolega na naslednje srečanje s starši. To bi nedvomno okrepilo materin vtis, da gre za boj za premoč in bi še okrepilo njeno nasilnost do tistega, ki ga dojema kot »sovražnika«.

Morda bi vseeno lahko povabili bolj izkušenega sodelavca ali psihologa, naj bo zraven, a potem morate njegovo prisotnost utemeljiti: »X sem povabil zraven, ker se mi zdi, da imate vtis, da ne slišim, kaj mi poskušate povedati, oz. da vas ne razumem. Zato je X tukaj kot vaš »odvetnik«, ne kot moj.« Pred vami je težka, a izredno pomembna naloga. Upam, da boste našli v sebi moč ali pa potrebno podporo na delovnem mestu, da boste tej materi lahko pomagali spremeniti njeno vedenje in način komuniciranja.

15

16

Mikroskop

Kako vendar ne moreš biti pri miru.

Kakšnega otroka si želimo starši? Kdo je tisti, ki se rodi najprej: »sanjski otrok« v mislih ali tisti, ki biva z nami? Kakšen je naš »sanjski otrok«? In kakšni bomo/smo kot starši?

Od »sanjskega otroka« do preprostega vsakdana piše: Aleksandra Pinterič, Zavod Vista

Po tistih dveh črticah na testu sem si najprej kupila velike spodnje hlače. Imela sem občutek, da sem že »ogromna«, saj sem bila vendar noseča. Najprej naju je zajel val sreče – trije bomo. V mislih pa sem začela kreirati, slikati, postavljati 3D-film življenja, ki ga bomo imeli.

Nisem ravno načrtovala otrokove prihodnosti, sanjarila pa sem o tem, kako bo, ko bomo skupaj, kako bova z otrokom sodelovala, se pogovarjala.

Sanjarila sem o tem, kakšen bo ta otrok.

Tistega majskega dne, tik pred polnočjo, je prišel. Bil je tako lep, nežen, močan in tako poln življenja.

Bila sva presrečna. Sama sem hotela skočiti na vrh sveta in kričati od sreče.

To je najin sin! Po prvih dneh sem videla, da mi bo uspelo, dobra mama bom, saj imam čudovitega sina. In če zraven dodam še dozo vsega fakultetnega in učiteljskega znanja o vzgoji, je to popolno.

Verjamem, da podobna stanja doživlja večina novopečenih staršev. Nekateri postanejo zmedeni, depresivni, nekateri presrečni, drugi spet živčni. Z rojstvom otroka par oz. družina odpre novo sestavljanko, katero sestavljajo do 10. leta otrokovega življenja. Tako dolgo! Da, res mislim, da tako dolgo, okvir sestavljanke pa se pokaže med tretjim in petim letom otroka. In kje se začne neskladje podobe »sanjskega otroka« in resničnega? Kdaj je tisti čas, ko gresta »sanjski otrok« in resnični vsak svojo pot, a kljub temu hodita vzporedno pot? Zagotovo po otrokovem letu in pol, ko se ta vse bolj začne zavedati sebe in kmalu pove svoj prvi »NE« ali pa »SAM«. Takrat starši izhajajo iz podobe »sanjskega otroka« in mu dostikrat rečejo »Ne, si še premajhen.« ali pa »Tega ne zmoreš še sam.« Zadeva se intenzivneje nadaljuje ob tem, ko otok začne doživljati intenzivna čustva.

Vsekakor pa se ta razkol med podobo resničnega in »sanjskega otroka« pokaže mnogo pozneje. »Naš mali je tak, da ves pesek zmeče iz peskovnika, ni za zraven.« (18 mesecev) »Kako vendar ne moreš biti pri miru.« (2 leti)

»Moraš se učiti, da boš naredil veliko šol. To je danes pomembno.« (8 let) Vsaka izjava skriva v sebi preplet dejanskega in želje, da je otrok: priden v peskovniku in se vestno igra s peskom, kjer je to dovoljeno; miren, priden, ubogljiv in ne skače naokoli; ali da bo otrok postal zdravnik, odvetnik ali pridobil drug dober akademski poklic, saj ta prinaša status in denar.

Seveda ne sanjajo o tem vsi starši.

Nekateri nezavedno in nenamerno težijo k temu, da poskušajo pred sebe in skozi življenje postaviti podobo sadne kupe. Stremijo k izbranim sladoledom, dodana smetana neizpolnjenih želja in čokoladne mrvice zahtev sodobne družbe.

In kaj opažam okoli sebe? Opažam sliko s Titanika, kako je mama v »družbenih merilih« vzgajala majhno deklico, kako se mora vesti – seveda v skladu z družbenimi merili. Opažam, kako se starši ne morejo sprijazniti s tem, da otrok ni tako dober, kot naj bi bil. Kdo? Sin, hčerka ali »sanjski otrok«, ki živi v njem, njej? Vidim, kako starši živijo svoje sanje in verjamejo, da je sin nadarjen nogometaš, zato mora neutrudno trenirati. Za koga?

Za svojo srečo ali očetovo? Opažam, kako mame, podobno kot jaz tisti čas, prevzemajo nase otrokovo bolečino, z idejo obvarovanja »tega mu pa res ne morem delati«, a gre samo za kolike, ki otroku ne bodo pustile duševnih posledic.

Današnje obilje v družbi teži in vleče ljudi k srečnemu življenju. In kje je naš »sanjski otrok«? »Sanjski« in resnični otrok sta eno do prvega leta, ko je otrok popolnoma odvisen od nas.

Kmalu pa gresta »sanjska« podoba in resničnost vsaka svojo pot: jok otroka ob kolikah, naš pa še ne kobaca, trma in metanje po tleh, slabe ocene v šoli, neopravičene ure itd. Takrat so starši razočarani, saj otroci niso tisto, kar so si oni želeli ali si želijo ali pa ne dosegajo meril v primerjavi z drugimi ali s knjigami. Takrat otrok ni v skladu s »sanjskim otrokom«. In takrat starši vse prevečkrat smatrajo to kot oseben poraz ali sram, nelagodje, kakšen je njihov otrok.

Menim, da je dobro, da imamo želje

in vizijo, kaj želimo otroku ponuditi, vseeno pa lahko zelo hitro zaidemo na tanek led. Podoba »sanjskega otroka« je nekako razpeta v nek okvir, ki ga imamo v mislih, resnični otrok pa je lahko zelo drugačen od tega okvirja.

Zanj je premajhen ali prevelik. A pred starši stoji resnični otrok, ki na svoj način kaže, kdo je. Umetnost je otroka VIDETI takšnega, kakršen je.

Je podobo »sanjskega otroka« tako težko spojiti z mozoljavim najstnikom ali najstnico, ki je močno naličena in nemogoče oblečena? Ali niso naši otroci? Ne dosegajo naših »sanjskih« pričakovanj? Ali nimajo prav G&R z LIVE AND LET LIVE? Kje je potem tista varna pot?

Pri sebi sem opazila, da sem morala sanjsko podobo kreiranega otroka zapustiti. Šele potem sem lahko videla svojega dejanskega otroka. Šele sedaj ga začenjam spoznavati. Še vedno se dostikrat zgodi, da se zapuščeni »sanjski« vrača, a sem se že naučila, da mu ne odprem vrat. Mogoče je to ena izmed poti, ki jo bo pokazal čas.

Spoznala pa sem, da morajo starši poskrbeti zase. Biti sami zadovoljni, najti svoje majhne radosti, zadovoljiti svoje želje, reči otroku tudi »ne«, zaupati vase, se s kom pogovoriti, poiskati pomoč, predvsem pa spoznati, kdo so. In po vsem tem prisluhniti in slišati otroka.

Otroci namreč komunicirajo v drugačnem jeziku. Kadar vreščijo, se mečejo po tleh, jokajo, cepetajo, je to dostikrat zaradi močnih čustev, ki jih doživljajo. Na ta način tudi pokažejo, da je nekaj narobe.

18

Zdravje

Mlezivo je zlata zaščita piše: Milka Krapež

Mali deček Hunter Shepard je svojim staršem povzročal hude skrbi. Star je bil komaj leto in pol, pa je bil kar naprej bolan. Pri tej starosti ni v celoti prespal še niti ene noči. Stalno je imel vneto srednje uho, kar je zelo boleče.

V sorodstvu so imeli otroškega zdravnika, ki je priporočil vsa mogoča zdravila. Njegov imunski sistem je zaradi tega še slabše deloval. Potem pa so ga vključili v raziskavo, v okviru katere so otroci dobivali kolostrum. Že po treh dneh se je njegovo zdravstveno stanje začelo izboljševati.

O tem so poročali otroški zdravniki iz Salt Lake Cityja v ameriški državi Utah. Več pediatrov je namreč zanimalo, ali lahko s tabletami kolostruma zmanjšajo obolevnost otrok v otroškem vrtcu. Šlo je za poskus, ali bi lahko vplivali na zmanjšanje števila bolnih otrok v skupini, kjer se bolezen vedno zelo hitro prenaša. To ni bila zahtevna klinična raziskava.

Izbrali so določen vrtec in zdravnika, ki je otrokom dajal ali placebo ali pa kolostrum. Eden od otrok v tem vrtcu je bil tudi Hunter Shepard. Po dveh mesecih poskusa so starši zahtevali, da zdravniki povedo, kdo od otrok dobiva sladkorno tabletko, kdo pa kolostrum.

Razlika je bila tako očitna, da jim tega pravzaprav niti ni bilo treba povedati. Otroci, ki so dobivali kolostrum, niso imeli viroz, ne nahoda, niso trpeli zaradi okužb z različnimi mikrobi, pa tudi alergij je bilo dosti manj. Še posebej zanimivo je

bilo, da so bili bolj pozorni, da so poslušali vzgojitelje in da niso bili nemirni. Raziskavo so morali na zahtevo staršev predčasno končati, otroci pa so kolostrum, ki ga je prispeval proizvajalec, dobivali še nekaj časa.

Poskus še ni z dokazi podprta medicina, zato je dobrodošlo mnenje dr. Nikki-Marie Welch, ki je svoje strokovno znanje nabirala na eni najbolj priznanih medicinskih univerz v ZDA (John Hopkins University School of Medicine), dela pa kot internistka v Sedoni v Arizoni: »Kolostrum predpisujem za spodbujanje imunskega sistema. Večina mojih bolnikov z alergijami preživi s pomočjo kolostruma obdobje cvetenja brez težav.«

Kaj je kolostrum?

Kolostrum je mlezivo, prvo mleko, ki ga dobijo mladiči sesalcev takoj po rojstvu in je v materinem mleku prisoten prvih 48–72 ur. Poznejše materino mleko ima drugačno sestavo. Mlezivo vsebuje tekočino, ki je zelo bogato z različnimi hranili, namenjenimi za zaščito zdravja novorojenega bitja. Med njimi so laktoferin, različni encimi in imunoglobulini, ki zagotavljajo imunost novorojenčka. Rastni faktor v kolostrumu pa spodbuja razvoj črevesja, kjer se odvijajo mnogi presnovni procesi, potrebni, da krvne celice vsem drugim celicam v telesu prinašajo kisik in hranila.

Koristnost kolostruma in raziskave V strokovnih revijah je bilo objavljenih več kot 2.000 raziskav o koristnosti kolostruma.

Indijci so preiskovali, kako vpliva kolostrum na zdravje otrok s pogostimi vnetji zgornjih dihal (Bovine Colostrum in Pediatric Respiratory Diseases: A systematic Review. V: Indian Journal of Pediatrics, 2010). To je bila multicentrična raziskava, v katero so vključili 605 otrok obeh spolov, starih od enega do osem let, ki so imeli v zadnjih šestih mesecih najmanj šestkrat težave z okužbo zgornjih dihal ali pa so imeli ponavljajoče črevesne okužbe. Sodelovalo je 133 pediatrov iz vse Indije. Otroci so dobivali kolostrum 12 tednov.

Pogostost bolezni zaradi okužb dihal se je znatno zmanjšala. Od začetnih šestih bolezni, se pravi najmanj ene na mesec, se je število le-teh zmanjšala na največ eno v šestih mesecih. Rezultat je bil enak pri vseh starostih.

Učinkovitost zaščite človeškega organizma s kolostrumom so prvič naključno odkrili že daljnega leta 1950, ko so jo tudi dokumentirali. Tudi to se je zgodilo v Indiji, ko je skupina znanstvenikov opisovala metodo izoliranja substance proti poliomielitisu (otroški paralizi) iz kravjega mleka. Tedaj so namreč mrzlično iskali cepivo, ki bi preprečilo širjenje te hude otroške nalezljive bolezni (bolezen uniči motorične nevrone in povzroči paralizo udov, rok ali nog, lahko pa tudi smrt), katera je bila v 50. letih eden največjih zdravstvenih problemov na Zahodu.

Leta 1969 je bil v strokovni reviji Natural History objavljen članek, ki je odkril, da kolostrum vsebuje 40-krat več imunoglobulina G (ki je pomemben sestavni del imunskega sistema), kot pa ga vsebuje mleko doječe matere. Mlezivo je v primerjavi z mlekom, ki se razvije po mlezivu, precej manjša imunska zaščita za novorojenčka. Mlezivo je namreč namenjeno otročku, da ga v času, ko njegov imunski sistem še ni usposobljen, varuje pred okužbami. Deset let pozneje so pediatri na strokovnem srečanju (American Pediatric Society) iz tedanjih raziskav ugotovili, da lahko kolostrum zaščiti otroke pred celo množico bolezni. To je bilo pozneje potrjeno s številnimi raziskavami po vsem svetu.

Popularnost kolostruma je temu primerno naraščala, kar pa ne pomeni, da je mlezivo tudi zaščita pred otroško paralizo ali da jo z njim zdravijo.

Najučinkovitejša zaščita pred otroško paralizo je cepljenje, ki je bolezen tako rekoč že izkoreninilo. Povezava med kolostrumom in cepivom proti poliomielitisu je zgolj naključna. Ob iskanju učinkovin proti tej bolezni so ugotovili, da lahko kolostrum (zaradi velike količine imunoglobulina) spodbudi delovanje imunskega sistema.

Dr. G. P. Davidson in njegovi kolegi so v Gastronomy Unit Adelaide Medical Centre for Women and Children, Avstralija, poskušali ugotoviti, kakšen učinek ima kolostrum na 3–15 let stare otroke. Ugotovili so, da noben od otrok, ki je redno dobival kolostrum, ni zbolel za prav nobeno boleznijo, medtem ko so otroci, ki kolostruma niso dobivali, zboleli predvsem zaradi okužb z rotavirusi.

Rezultate raziskave so objavili v strokovni reviji The Journal of Pediatrics.

Ugotovljeno je bilo tudi, da ima mlezivo na dojenčka enak učinek kot dodatek v obliki tablet na otroka oziroma odraslega človeka. Kolostrum namreč krepi imunski sistem in pomaga otrokom, ki so najbolj izpostavljeni zelo različnim mikrobom, da se njihov organizem lažje bojuje proti njim. Zato je zaščita s kolostrumom v času, ko je v ozračju veliko virusov, organizmu v pomoč.

Kolostrum Odpornost za vse generacije v majhnih in okusnih tabletkah iz neokrnjene narave Nove Zelandije.

Kolostrum 12 mg IgG

za otroke do 6 let

Kolostrum 27 mg IgG za otroke od 6 do 12 let

Kolostrum 45 mg IgG za odrasle

Kako izbrati najprimernejši izdelek? Če se odločite, da boste svojega otroka (ali sebe) zavarovali s kolostrumom, bodite pazljivi pri izbiri. Pomembno je, da krave, od katerih prihaja kolostrum, živijo čim bolj naravno, da se pasejo, da ne dobivajo hormonov ali antibiotikov, da so torej iz močno nadzorovane reje. Ker pa seveda v množici izdelkov, ki jih dobimo v naših lekarnah in specializiranih trgovinah ni mogoče preverjati, kaj so uživale krave, katerih mlezivo je uporabljeno za kolostrum, ki ga ponujajo proizvajalci, je morda najboljši »kompas« za odločitev kraj, kjer so proizvajalci dobili mlezivo. Najbolj zahtevne standarde glede kakovosti imajo na Novi Zelandiji.

Tam tudi vse do danes niso imeli primerov bolezni norih krav, slinavke in parkljevke.

Drugače je s kravami, ki jih gojijo v ZDA. Te pogosto dobivajo umetno krmo, ki lahko vsebuje hormone ali celo antibiotike. Ko se torej odločate o izdelku, povprašajte, od kod so krave, ki so »prispevale« svoje mlezivo za prehransko dopolnilo, ki ga kupujete. Lahko pa to prej preverite tudi na spletnih straneh.

Samo dve žvečljivi tabletki Kolostrum na dan za boljšo odpornost in počutje za vas in vašega otroka. Žvečljive tablete Kolostrum so na voljo v lekarnah in specializiranih trgovinah.

Ars Pharmae®, d.o.o.

Dunajska cesta 139, 1000 Ljubljana T 01 4205 730, F 01 4205 735 www.arspharmae.com

20

Čas z otrokom

piše: Pavla Kliner

Brž, ko se novica o prihajajočem novem življenju ustali med nami in našimi bližnjimi, že začnemo razmišljati o imenu, s katerim bomo poimenovali otroka. Včasih na to nismo pripravljeni in proces izbora imena začnemo od začetka, drugič je zlasti ženskam neko ime všeč še iz mladostnih let in so že takrat odločene, kako bodo poimenovale svoje potomce.

Tak načrt se včasih izteče, včasih pa tudi ne. Pri izbiri imena je vsekakor dobro, da se poučimo o njegovem izvoru in pomenu, čeprav številni moderni starši ne izbirajo imen po tem ključu. Glavno načelo pri izboru jim je, da ime lepo zveni, da je čim bolj nenavadno, redko in izvirno. Pri poimenovanju otrok so starši v Sloveniji dandanes vedno bolj hrabri.

Ste za slovanska?

Večina imen, ki jih uporabljamo v Sloveniji, je tujega izvora.

Izbor imen, ki jih uporabljamo Slovenci, lahko razdelimo v več skupin. Najprej omenimo skupino slovanskih imen.

Nekatera izmed njih so se skozi čas »izgubila«, druga pa so se obdržala in so pogosta še dandanes. Slovanskega izvora so imena Samo, Borut, Gorazd, Uroš, Črt, Boris, Bojan, Mojca, Zora, Zarja, Zvezda(na) idr. V rabi so tudi nekatera imena staroslovanskih bogov oz. boginj, kot so Živa, Vesna, Jaro.

Živa je ime staroslovanske boginje življenja in plodnosti. Kot takšna je v zavesti ljudi živela kot prelestna ženska, ogrnjena z lahnim plaščem, izpod katerega se razkrivajo gola ramena in bujne prsi, glavo pa ima ovenčano z okrasom, ki spominja na sončne žarke. V levi roki drži žitno klasje, ki predstavlja setev in žetev. Legenda, ki jo je France Prešeren uporabil v pesnitvi Krst pri Savici, pravi, da je bilo na blejskem otoku Živino svetišče. Ime Živa je južnoslovanskega izvora, nastalo pa je iz pridevnika živa – »živa, živahna, polna življenja«. Nekateri viri jo povezujejo tudi z gotsko besedo heiwa, kar pomeni »družina«, ali pa s starim saksonskim izrazom hiwa, »zaročenka«.

Vam dobro zvenijo germanska?

Na Slovenskem se je uveljavilo blizu sto imen germanskega izvora. Svoj čas so bila priljubljena imena, kot so Alojz, Leopold, Ludvik, Karel, Bernarda idr., danes pa so v ospredju bolj kratka imena in nekatere poslovenjene oblike nemških imen. Najbolj razširjeno germansko ime pri nas je trenutno Žiga, druga bolj ali manj pogosta imena pa so denimo še Rok, Robert, Tilen, Urh, Jošt, Oskar, Artur, Bruno, Hugo, Ema, Mina, Ida, Jera, Amalija idr.

Če je vaši mali princeski ime Ema, predlagam, da poromate na grob sv. Eme v Krko na avstrijsko Koroško. Verni Slovenci so v sebi od nekdaj gojili živo prepričanje, da je bila kneginja Ema slovenske krvi in rodu. Bila je njihova mogočna priprošnjica pri Bogu, vzornica dekliške lepote, ženske zvestobe, materinske skrbnosti ter vzgojiteljske preudarnosti. Ema naj bi se rodila leta 983, ni pa čisto jasno, kakšnega rodu je bila – nemškega ali slovenskega. V tistih časih namreč v ljudeh še ni bilo zavesti o narodni pripadnosti.

Ema, katere ime izhaja iz nemškega imena Emma ali tudi Hema, in naj bi bilo povezano tudi z grško besedo armenos, kar pomeni »prilegajoč se, celovit«, naj bi se rodila na gradu Pilštanj na Kozjanskem. Mlado Emo so starši poslali na nemški dvor, da se nauči uglajenega vedenja in se primerno izobrazi. Slovela je po svoji telesni kot tudi duhovni lepoti. Izmed mnogih snubcev je usodni da dahnila Viljemu, ki ga je spoznala na dvoru. Združila sta veliki posestvi obeh bogatih hiš po Koroškem, Kranjskem in Štajerskem. Rodila sta se jima dva sinova. Ema je preživela vse tri svoje moške. Ko je ostala sama, je razdelila vse svoje veliko imetje v korist revnih ljudi in Cerkve. Njeno največje delo je bil samostan benediktink v Krki, kjer je okrog leta 1045 umrla. Za svetnico so jo razglasili leta 1938. Lahko rečemo, da je sv. Ema na nek način »prva slovenska svetnica«. Goduje 27. junija.

Prisegate na svetopisemska?

Skozi zgodovino so imela hebrejska imena vedno pomemben delež med vsemi slovenskimi imeni. Delež Janezov in Marij med Slovenci je bil še nekaj desetletij nazaj prav pregovorno velik. Uporaba teh dveh imen se je v zadnjih desetletjih sicer precej zmanjšala, vendar pa nikoli povsem prenehala. Danes se uporabljajo predvsem skrajšane oblike teh dveh imen, kot so Jan, Žan, Mia. Nekatera od svetopisemskih imen so bila pri nas stalnica in so bila popularna tako v začetku stoletja kot tudi še danes. Ime Ana, ki je bilo v začetku stoletja za Marijo drugo najpogostejše ime, je med desetimi najbolj pogostimi imeni še danes. Med moškimi imeni je vseskozi prisotno ime Mihael oz. Miha. Starozavezna svetopisemska imena skozi zgodovino na Slovenskem niso bila najbolj zaželena, saj je Cerkev želela, da se uporabljajo predvsem imena svetnikov, ki se navezujejo na novo zavezo oz. Jezusov nauk. V zadnjih desetletjih pa so prav starozavezna imena postala izjemno popularna: Sara, Eva, Rebeka, Lea, Adam, Benjamin, David, Jakob, Job, Izak idr.

Mihael je poleg Gabrijela in Rafaela eden od trojice glavnih angelov, ki so znani po imenu. Njegovo ime izhaja iz latinskega imena Mihael z nekdanjim pomenom »kakor Bog«. Že po imenu je Mihael postavljen v bojno nasprotje s prišepetavanjem kače oz. satana v raju, ki hoče prvega človeka zapeljati v odpad od Boga. V Knjigi razodetja, zadnji knjigi Svetega pisma Nove zaveze, Mihael nastopa kot voditelj angelov, ki v boju s satanom in padlimi angeli dosežejo bleščečo zmago. Zaradi te zmage se na nadangela Mihaela obračamo v boju zoper zalezovanje hudih duhov. Usmiljeni angel velja tudi za pisarja, ki zapisuje dela vseh ljudi v nebeške knjige. Zaradi slednjega se je v ljudski veri uveljavil kot tehtalec duš. Goduje 29. septembra.

Morda muslimanska?

Priseljeni muslimanski prebivalci iz republik bivše skupne države in njihovi potomci v Sloveniji uporabljajo muslimanska imena, ki so načeloma turškega ali arabskega izvora. V to skupino spadajo imena, kot so Tarik, Edis, Enes, Anel, Samija, Ajša, Aida, Lejla idr.

Tarik je precej pogosto moško ime na Bližnjem vzhodu ter v osrednji in južni Aziji. To ime, ki izvira iz arabskega Tariq, je priljubljeno tudi med muslimanskimi priseljenci iz republik bivše Jugoslavije oz. zlasti njihovimi potomci. Ime Tarik ima v arabščini več pomenov, ki pa so si med seboj zelo podobni: lahko pomeni prinašalca sporočila, nekoga, ki nosi upanje ali nekoga, ki pride ponoči, označuje lahko bleščečo zvezdo ali pa tistega, ki kaže pot. Besedo Tarik povezujejo tudi z večerno zvezdo Sirius.

21

22

Čas z otrokom So vam pri srcu latinska?

Na Slovenskem so se do danes obdržala predvsem tista latinska imena, ki so jih nosili krščanski svetniki. Med imeni iz te skupine omenimo imena Luka, Anton, Franci, Marko, Martin, Maks, Klemen, Vid, Primož, Blaž, Valentin, Julija, Tina, Natalija, Urška, Lucija, Klara, Neža idr.

Ime Marko izhaja iz latinskega imena Marcus, ki ga ponavadi povezujejo z rimskim bogom vojskovanja Marsom. Ime Marko naj bi pomenilo »tisti, ki pripada bogu Marsu«. Da je ime Marko med najpogostejšimi moškimi imeni pri nas, pa ni zaslužen rimski bog, pač pa evangelist Marko, ki goduje 25. aprila. Pisca drugega evangelija med Jezusovimi učenci ne zasledimo, saj je bil takrat še otrok. Od leta 44 je spremljal sv. Pavla na misijonskem potovanju v Antiohijo, pozneje v Malo Azijo. Evangelij je oznanjal tudi na Cipru.

Med leti 65–70 je napisal svoj evangelij, ki je po obsegu najkrajši, po nastanku pa najstarejši. Blaženi Slomšek o Marku zapiše: »Sv. Marko je hodil s sv. Petrom po svetu ter mu pomagal ljudi učiti in krščevati. Prišla sta v Rim, v poglavitno mesto sveta. Kristjani so ga naprosili, da jim je popisal sv. evangelij, kako je Kristus živel, učil, čuda delal, trpel in umrl.« Po Petrovi smrti je šel v egiptovsko mesto Aleksandrijo, kjer je ustanovil tamkajšnjo cerkev in postal njen prvi škof. Prav tu naj bi leta 67 tudi umrl mučeniške smrti. Njegove svetinje so mornarji prenesli v Benetke, kjer so mu v 11. stoletju sezidali veličastno baziliko. Benetke so se na višku svoje pomorske moči in slave imenovale »Republika sv. Marka«. Sv. Marka še danes častijo kot zavetnika mesta. Mesto ima v grbu krilatega leva, simbol tega evangelista.

V zadnjem času smo v Sloveniji priča vedno širšemu naboru imen, s katerimi poimenujemo otroke. S tem ni načeloma nič narobe, vendar lahko ime krasi našega otroka ne samo, če je nenavadno, eksotično in lepo zveneče, ampak tudi če se zavedamo pomena nekega imena in poznamo njegovo ozadje in povezavo z našim okoljem in koreninami. Pri tem so nam v pomoč svetniške, svetopisemske, mitološke in druge zgodbe ali legende, ki izpričujejo pogum, dobroto in druge lastnosti oseb, ki so za večno vtisnile svoj pečat v posamezno ime. Če drži rek – nomen est omen –, da je ime znamenje, naj bi pozitiven pomen imena in dobre lastnosti osebe, ki so z njim izvorno povezane, nudile otroku dobro popotnico za življenje. Starši, ki poimenujejo otroke po nebeškem zavetniku, se za to odločijo, ker so prepričani, da bodo zgodbe in zgledi krščanskih svetnikov otrokom v spodbudo. Poleg tega bodo imeli tudi svojega priprošnjika v nebesih.

So vas očarala grška?

Tudi grška imena so se v evropskem prostoru močno razširila s čaščenjem krščanskih svetnikov. H grškim imenom uvrščamo imena Peter, Jurij, Andrej, Filip, Tim(otej), Krištof, Nikolaj, Boštjan, Katarina, Barbara, Helena, Zoja, Ksenija idr. Ime Aleksander se je pri nas uveljavilo predvsem v oblikah, kot sta Aleš ali Sašo, v zadnjem času pa je priljubljeno tudi v svoji osnovni verziji.

Starši, ki so svojemu otroku nadeli ime Jurij, so lahko brez skrbi, da bodo ostali brez besed, ko jih bo njihov malček pobaral po tem, od kod izvira njegovo ime. V primerjavi s tistimi, ki svojim otrokom lahko zaupajo le pomen njihovega imena ali pa še to ne, mu lahko povedo zanimivo zgodbo. O Juriju, enem najbolj priljubljenih ljudskih svetnikov, ki goduje 23. aprila, legenda pravi, da je bil vojak višjega rodu iz Kapadokije v današnji Turčiji. Bil je tribun v rimski vojski pod cesarjem Dioklecijanom. Resničnemu delu sledi mitološki. V tistem delu je deželo obvladoval zmaj, ki so mu morali vsak dan žrtvovati dve ovci. Ko je zmanjkalo ovc, je zmaj zahteval človeške žrtve. Žreb, ki naj bi določil prvo žrtev, je izbral kraljevo hčer. Na tem mestu se je izkazal Jurij, ki je s sulico napadel zmaja, ga ranil in pripeljal pred ljudstvo. Obljubil je, da bo zverino ubil, če se mu bodo vsi pustili krstiti. Sprejeli so njegovo ponudbo. Jurij je zmaja pokončal, nato pa krstil petnajst tisoč ljudi. Leta 303 so ga umorili preganjalci kristjanov. Upodabljajo ga kot viteza, ki sedi na konju in se bojuje z zmajem. Ime Jurij izhaja iz grškega Georgios, ki pomeni »kmetovalec ali vinogradnik«.

Ogromno koristnih informacij najdete tudi v rubriki Družinske finance.

Osveščena družina Dragi starši, vzgojitelji in učitelji!

pripravlja: Uredništvo

Pošljite nam vsa svoja vprašanja in dvome v zvezi z zakonodajo in mi se bomo potrudili in poiskali odgovore za vas! Podrobno opišite svojo situacijo oz. definirajte vprašanje in nam ga pošljite na e-naslov iskrice@ ringaraja.net, kot »zadevo« pa navedite Osveščena družina.

VSI ZA ENEGA – EDEN ZA VSE

Podarite, kar vam je odveč

Prošnja mednarodnega Rdečega križa in reševalnih organizacij

Mlade družine oproščene gradbenih taks

Vsak tretji petek v mesecu bodo v prostorih Informacijskega urada Sveta Evrope, na Rimski 16 v Ljubljani, potekale mesečne delavnice. Na teh delavnicah se bodo otroci skozi ustvarjalnost, druženje in igro spoznavali s pomembnimi družbenimi temami, kot so spoznavanje in sprejemanje drugačnosti, vzgoja za strpnost in nenasilje, ekološko ozaveščanje in zdrav način življenja, človekove in otrokove pravice ter spoznavanje pomena vseevropskega učenja in povezovanja. Na vsakem srečanju bodo sodelujoči dodali kamenček v mozaik, ki bo ponazarjal Evropo v vsej svoji razsežnosti – »Evropa je več, kot si misliš«. Mozaik bo poudarjal pomen povezovanja in skupnega druženja z namenom zagotovitve enakih možnosti za vse otroke, mladostnike in starše.

Več o delavnicah: www.coe.si

Vozniki reševalnih vozil so v primeru nesreč opazili, da ima večina poškodovancev pri sebi mobilni telefon. Pri poškodovancih, ki so v nezavesti, reševalci na osnovi dolgega seznama številk na mobilnem telefonu velikokrat ne vedo, koga poklicati in kontaktirati. Zato so reševalci in zdravniki predlagali, da vsak v svoj imenik mobilnega telefona za slučaj nesreče shrani kontaktno osebo, ki jo je treba poklicati v primeru nesreče, in sicer pod mednarodno priznano oznako ICE (= In Case of Emergency).

V primeru kontaktiranja več oseb, uporabite ICE1, ICE2, ICE3 itd.

Družina in materinstvo

Oblačila in obutev ter vse pripomočke za otroke, ki jih ne potrebujete več, saj so jih vaši otroci že prerasli, podarite tistim, ki jih najbolj potrebujejo. v Grosupljem se je odprla 'Varna hiša za otroke', kjer bivajo otroci brez staršev, zapuščeni, zlorabljeni in pomoči potrebni otroci. Trenutno zbirajo oblačila za bratca, dvojčka, potrebujeta oblačila za starost 4–5 let. Ravno tako zbirajo tudi vso drugo opremo in oblačila za otroke vseh starosti, tako da preglejte malo svoje omare, kleti, premečite škatle z igračami in podarite kaj za otročičke v varni hiši.

Veliko otrok nima take sreče, da bi bili deležni starševske ljubezni, zato jim skušajmo vsaj malce pomagati!

Kontaktni telefon: 01/781 80 50, 040 194 190 (CSD Grosuplje)

Plačila takse gradbenega dovoljenja so oproščene mlade družine, ki rešujejo svoj stanovanjski problem. Za mlado družino se šteje družina z vsaj enim otrokom, v kateri nobeden od staršev ni star več kot 30 let, ne glede na starost otrok, oziroma 35 let, noben otrok pa še ni šoloobvezen. Dopolnjena starost 30 let oziroma 35 let se šteje v letu, ko je vložen zahtevek. Kot mlade družine se upoštevajo ne samo življenjske skupnosti obeh staršev in otrok, temveč tudi vse druge družinske oblike. Če načrtujete novogradnjo, najprej pridobite vse potrebne informacije na upravni enoti ali na www.e-uprava.gov.si.

Družinski prejemki, ki jih lahko uveljavite na centru za socialno delo, so: starševski dodatek, pomoč ob rojstvu otroka, otroški dodatek, dodatek za veliko družino, dodatek za nego otroka in delno plačilo za izgubljeni dohodek.

Porodniški dopust traja 105 dni. Bodoča mati nastopi porodniški dopust 28 dni pred predvidenim datumom poroda. V tem času prejema porodniško nadomestilo. Višino nadomestila se določi na podlagi povprečnih plač, prejetih v zadnjih 12 mesecih.

Oče ima pravico do 90-dnevnega očetovskega dopusta. Prvih 15 dni mora izrabiti do dopolnjenega šestega meseca otrokove starosti, ostalega lahko izrabi v obliki polne odsotnosti z dela do otrokovega 3. leta starosti. Očetovsko nadomestilo za prvih 15 dni ob rojstvu otroka je 100 % nadomestilo povprečne plače očeta. Za preostalih 75 dni pa oče ne prejme nobenega nadomestila, vendar so v času koriščenja očetovskega dopusta plačani prispevki za socialno varnost v višini minimalne plače.

Po izteku porodniškega dopusta ima eden od staršev pravico do dopusta za nego in varstvo otroka, ki traja 260 dni. Višino nadomestila za nego in varstvo otroka se določi na podlagi povprečnih plač, prejetih v zadnjih 12 mesecih. Višina nadomestila ne sme presegati 2,5-kratnika povprečne bruto plače.

Z otroškim dodatkom se staršem oziroma otroku zagotovi dodatni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje, ki je odvisen od dohodka na družinskega člana. Otroški dodatek je dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka, kadar dohodek na družinskega člana ne presega 99 % povprečne plače v RS v preteklem koledarskem letu. Višina otroškega dodatka je odvisna od uvrstitve družine v posamezni dohodkovni razred – upošteva se povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu.

Pravico do otroškega dodatka lahko uveljavite na centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na otrokovo stalno bivališče.

Pravica do otroškega dodatka se prizna za dobo enega leta.

Vir: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, www.ess.gov.si

23

26

Cikcak

pripravlja: Uredništvo

KAR VSE BI IMELI! Zagotovo poznate izdelke za shranjevanje, zamrzovanje, kuhanje, postrežbo hrane – posodice, posode, kozarci, pripomočki za peko in še marsikaj nam olajšajo in popestrijo izdelki Tupperware. In ja, marsikomu se zgodi, da prelista katalog in težko najde izdelek, ki ga ne bi imel doma. Dva izmed nenavadnih, a nadvse uporabnih izdelkov, ki smo jih zasledili v njihovi ponudbi in sta nas očarala z izgledom in uporabnostjo, sta zobna ščetka za prve zobke in merilec velikosti otroškega stopala. S ščetko boste lahko zmasirali zobke in dlesni svojim korenjakom in jih naučili pravega ščetkanja.

Merilo pa je nepogrešljivo, če boste čeveljce kupovali brez družbe najmlajših.

Več informacij na: www.tupperwareslovenia.si VEDNO ZAMUJATE? Potem morate imeti eno izmed mehkih silikonskih ur TOO LATE, ki izvirajo iz New Yorka, zasnoval pa jih je seveda Italijan. Izbira bo težka, saj je barvna paleta tako pestra (kar 15 jih je!), da boste hoteli vsaj tri različne. So antialergene in so vam dobesedno pisane na kožo, če ne marate težkih ur. Za mamice, očke, športnike, poslovneže, šolarje ali pa kar tako, ker vam je pač všeč. Nekatere se celo svetijo ponoči, vse pa vas bodo presenetile z okolju prijazno in unikatno embalažo – stekleno posodico. Pravzaprav so te navihanke vedno TOO LATE, a nikoli ni prepozno, da si jo privoščite. Ali pa jo komu podarite!

Več informacij na: www.hood.si.

BUBBER Ustvarjalna pena Bubber je lahkotna in puhasta kot oblak, zato lahko tudi najmanjše in najnežnejše otroške roke z njo ustvarjajo čudovite izdelke.

Ustvarjamo lahko z rokami ali pa si pomagamo s številnimi pripomočki, saj lahko peno zelo natančno režemo s plastičnim nožem ali odtisnemo obliko z modeli za piškote. Otroci uživajo v igri in učenju s pomočjo ustvarjalne pene Bubber, saj ni lepljiva ali hrapava ter ob gnetenju daje občutek prijetne toplote. Nikoli se ne zasuši, ne pušča madežev in jo lahko uporabljamo znova in znova. Zlahka se tudi pomete s tal in očisti s preprog. Prav tako se ne praši in zato odlično nadomešča igro z mivko v vseh pogledih.

Ustvarjalno peno Bubber lahko dobite v 6 različnih živopisanih barvah (bela, rdeča, vijolična, modra, zelena in rumena). Barve pa lahko med seboj tudi zmešate in tako ustvarite povsem svoje odtenke.

Več informacij na: www.otroski-svet.si ali na 031 628 743.

ACTIVITY – Ugani, kaj rišem!

Acivity je družabna igra, ki je nepogrešljiva na vseh družinskih srečanjih, zabavah, izletih in počitnicah.

Razporedite se v pare in začnite spoznavati svojega soigralca, hkrati pa se iz srca nasmejte drugim parom in njihovim interpretacijam. Za nalogo lahko dobite risanje, opis z besedami ali pantomimo. Vse tri naloge so zabaven izziv, ki ga morate vi ali vaš soigralec opraviti v eni sami minuti. Toliko časa imate tudi za iskanje pravega odgovora.

Na voljo je tudi Activity za najmlajše (Activity Kinder – za otroke, starejše od 4. leta), ki je doživel velik uspeh na testiranjih v vrtcih, saj razvija otrokovo sposobnost komuniciranja.

Več informacij na: www.piatnik.com TELEFON LEGEND ZA SODOBNE MAMICE Se strinjate, da je res zoprno, kadar vam mobilnik zazvoni ravno takrat, ko vam je naposled uspelo uspavati malčka? Potem pa iščete gumb, s katerim ga boste utišali, vaš otročiček pa se medtem že zbudi in je treba vajo ponoviti. Z najnovejšim telefonom HTC Legend se vam to ne bo več dogajalo. Vgrajeno ima namreč posodobljeno tehnologijo HTC Sense, s katero deluje na zelo intuitiven in preprost način. Telefon samodejno zniža glasnost zvonjenja, ko ga primete v roko, če pa ga obrnete z ekranom, usmerjenim navzdol, se zvonjenje popolnoma utiša.

To pa še ni vse. Telefon ima vgrajen odličen fotoaparat z ločljivostjo 5 milijonov točkovnih pik s samodejno bliskavico in ostrenjem, s katerim boste lahko posneli fotografije svojega malčka in jih kar takoj delili z vsemi prijateljicami. Telefon ima tudi vgrajene bližnjice do najbolj priljubljenih socialnih omrežij, kot so Facebook, Flickr in Twitter. Če vas to ne prepriča, vas bo morda njegov privlačni dizajn. Izdelan je namreč iz enega samega kosa aluminija in oblikovan v kompaktno ohišje. Nad njegovo gladko, neprekinjeno površino so se navduševali tudi obiskovalci letošnjega svetovnega sejma mobilne tehnologije v Barceloni, kjer je bil telefon tudi premierno predstavljen.

Marčevska presenečenja

Mami, oči – kuhanje je zabavno!

Marec je mesec pomladnega prebujanja. Je mesec, ki ga mnogi sprejemamo kot drobno darilo, s svojimi prazničnimi dnevi pa nas spodbuja, da ohranjamo tradicijo, ki jo lahko v najlepši luči predamo tudi svojim otrokom.

praznik Marijinega oznanjenja, ko je angel Mariji oznanil, da bo spočela in rodila sina. Prav je, da materinski dan posvetimo vsem mamam, ki si vsaj enkrat v letu zaslužijo več pozornosti.

Na začetku meseca se najprej srečamo z osmim marcem, dnevom žena, s katerim počastimo ekonomsko, politično in socialno enakopravnost ter dosežke žensk. Pobudo za praznovanje 8. marca je dala nemška feministka in socialistka Clara Zetkin, rojena Eissner. Praznik je nastal tudi v spomin na požar v tovarni Triangle, kjer je leta 1911 v New Yorku izgubilo življenje prek 140 žensk. Praznik so prvič praznovali leta 1911 v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem, takrat še 19. marca. Mednarodni dan žensk praznujemo 8. marca od leta 1917. V Sloveniji so ta dan prvič praznovali v Trbovljah.

Vsi marčevski prazniki so priložnosti, ko se otroci in starši lahko povežejo in negujejo svoj medsebojni pozitivni odnos. Ob teh priložnostih je prav, da z drobnimi pozornostmi in presenečenji lahko pokažejo svoje spoštovanje do svojih mam in očetov. Namesto kupovanja daril, lahko svoj čas in navdih izrazijo s pripravo posebnih jedi, ki jih skupaj z enim od staršev poklonijo drugemu staršu, pa naj bo to mama ali oče. V svoji kreativni kuharski delavnici lahko pripravi zajtrk, kosilo, večerjo ali posebno sladico. Kaj je lepšega, kot če te otroci v postelji razveselijo z najljubšim zajtrkom. Lahko pa na praznični dan kuhalnico prevzame oče, ki s pomočjo svojih otrok pripravi mami nepozabno slavnostno kosilo ali večerjo.

Osmemu marcu sledi praznik vseh mučenikov. Krščanski koledar obhaja praznik 10. marca, obuja pa spomin na 40 mučenikov – 40 rimskih vojakov, ki so umrli mučeniške smrti. V času pregonov cesarja Licinija so zajeli 40 krščanskih vojakov. Postavljeni so bili pred izbiro: ali se odrečejo veri v Kristusa ali pa umrejo. Vsi so izbrali drugo, čeprav je šlo za kruto smrt – smrt v vodi, ki je zmrzovala. Ta praznik je namenjen moškim – očetom, sinovom.

Petindvajsetega marca praznujemo materinski dan. To je praznik vseh mater, ki pa v Sloveniji še nima tradicije oziroma je nekoliko zapostavljen ne le zato, ker smo dajali prednost 8. marcu, ki ima več zgodovinskih in emancipacijskih razsežnosti, temveč tudi zato, ker se naša družba ni prevladujoče istovetila z dojemanjem matere, kot jo vidi krščanstvo. Materinski dan se v Sloveniji praznuje na

Prepričan sem, da bodo otroci pri pripravi jedi uživali.

Kaj je lepšega za otroka, ko vidi, kakšno zadovoljstvo je pripravil svojim staršem. To lahko postane zanj obred. Čim večkrat mu pustite, da vas pozitivno preseneti …

27

28

Mami, oči – kuhanje je zabavno!

PIŠČANČJI FILE Z DUŠENIM KORENJEM, MEDOM IN MANDLJI Sestavine za 4 osebe: ∫ 600 g oz. 2 piščančja fileja ∫ 500 g svežega korenja ∫ 2 žlici medu ∫ 50 g masla ∫ 80 g oluščenih mandljev ∫ sol, beli poper ∫ 0,5 dl sezamovega olja ∫ peteršilj

Čas priprave: 10 minut Čas blanširanja, kuhanja, pečenja: 15 minut Priprava: Očiščene piščančje fileje operemo v hladni vodi. Fileje osušimo s papirnato brisačo in jih začinimo. Spečemo jih na maščobi. Korenje olupimo, narežemo na rezance in blanširamo v osoljeni vodi. Korenjeve rezance stresemo na segreto maslo ter dodamo med in mandlje. Malo podušimo in serviramo.

Prehrambena vrednost porcije: ∫ Energija: 473 kcal ∫ Beljakovine: 8,62 g ∫ Maščobe: 32,47 g ∫ Ogljikovi hidrati: 22,61 g ∫ Vlaknine: 5,56 g

Mami, oči – kuhanje je zabavno!

BRESKOVA IN ČOKOLADNA PENA S PAPAJINO OMAKO Sestavine za 4 osebe: ∫ 300 g sveže papaje ∫ 100 g sladkorja ∫ 3 bele breskve ∫ 100 g sladkorja ∫ 200 g bele čokolade ∫ 1 dl pomarančnega likerja ∫ 0,5 l sladke smetane ∫ 8 listov želatine (16 polovičk) ∫ 2 pomaranči

Čas priprave: 30 minut Čas hlajenja: 4 ure Priprava: Svežo papajo razpolovimo, odstranimo semena in olupimo. Narežemo jo na centimetrske kocke in približno 15 minut kuhamo v 2 decilitrih sladkane vode.

Nato papajo dobro zmečkamo in shranimo na hladnem. Breskve prerežemo na pol, odstranimo koščice in jih 15 minut poširamo v 3 decilitrih sladkane vode. S paličnim mešalnikom jih dobro zmeljemo in postavimo na hladno. Liste želatine namočimo v hladni vodi. Stepemo sladko smetano in jo razdelimo v dve posodi. Čokolado stresemo v posodo, ki jo postavimo v toplo kopel.

Mešamo toliko časa, da se čokolada popolnoma raztopi. V prvo polovico smetane počasi dodajamo stopljeno belo čokolado in pomarančni liker.

Previdno premešamo. Penasto maso vlijemo v okrasne modele do polovice.

V drugo polovico smetane počasi vmešamo breskov pire in želatino. Dobro premešamo in z maso napolnimo drugo polovico modelov. Damo v hladilnik za štiri ure. Za serviranje stresemo peno iz modela na hladen krožnik in prelijemo z omako iz papaje. Sladico okrasimo s tankimi rezinami sveže pomaranče.

Otroci lahko sodelujejo pri odstranjevanju semen, dodajanju sestavin, pri vlivanju mase v modele, okraševanju krožnika, …

Prehrambena vrednost porcije: ∫ Energija: 602 kcal ∫ Beljakovine: 8,91 g ∫ Maščobe: 11,6 g ∫ Ogljikovi hidrati: 96,3 g ∫ Vlaknine: 7,5 g

JABOLČNA OMLETA Sestavine: ∫ 4 jajca ∫ 170 g večnamenske moke ∫ 250 ml mleka ∫ 2 srednje veliki jabolki – olupljeni in na tanko narezani ∫ 2 žlici masla ∫ 1 žlička vanilje ∫ 2 žlici sladkorja ∫ ¼ čajne žličke cimeta ∫ sladkor v prahu

Čas priprave: 40 minut Priprava: Pečico segrejemo na 220 ºC. V pekač za pite damo maslo. Z električnim mešalnikom v večji posodi penasto umešamo jajca, mleko in vaniljo.

V manjši posodi zmešamo moko, cimet in sladkor, kateri dodamo zmes iz jajc. Mešamo, dokler masa ne postane gladka. Pekač postavimo v pečico, da se maslo stopi. Pekač vzamemo iz pečice in maslo razmažemo. Na pekač položimo na tanko narezana jabolka ter prelijemo z maso. Ponovno postavimo v pečico in pečemo 30–35 minut oziroma toliko časa, da omleta rahlo porjavi. Omleto postrežemo še vročo. Rahlo jo potresemo s sladkorjem v prahu.

Otroci lahko sodelujejo pri ubijanju jajc, dodajanju sestavin, polaganju rezin v pekač, …

Prehrambena vrednost porcije: ∫ Energija: 282 kcal ∫ Beljakovine: 17,59 g ∫ Maščobe: 21,35 g ∫ Ogljikovi hidrati: 36,72 g ∫ Vlaknine: 2,21 g

29

30

Eko družina

Sonce in fotovoltaika piše: Katja Gorišek

Sonce je najbolj obetaven in neomejen način izrabe obnovljivih virov.

Sončne elektrarne uporabljajo za svoje delovanje energijo sonca, ki je osnovni energetski vir na Zemlji. Sončevo obsevanje Zemlje za več tisočkrat presega potrebe človeštva po primarni energiji. Sonce pošlje vsako uro na Zemljo toliko energije, kot je človeštvo porabi v enem letu.

Torej zmogljivost sonca presega celotne energetske potrebe človeštva.

Kaj je fotovoltaika?

Fotovoltaika (pretvorba sončeve svetlobe v elektriko) je revolucionarna tehnologija z največjim tehnološkim in komercialnim potencialom. Samo v letu ali dveh bo konkurenčna konvencionalnim energetskim virom. V Italiji se je to že zgodilo.

Zaloge neobnovljivih energentov se namreč manjšajo, poraba in cena električne energije pa rasteta. Stroški proizvodnje električne energije iz sonca se znižujejo, saj cena fotonapetostnih modulov skladno z naraščanjem proizvodnje pada.

Sončne fotonapetostne elektrarne zaradi številnih lastnosti – obnovljivost energetskega vira, potencial uporabe, ekološka sprejemljivost, dostopnost, zanesljivost, tip uporabljene tehnologije, razpršenost, estetika, modularnost, robustnost, zahtevnost vzdrževanja, način obratovanja in cenovna konkurenčnost – ustrezajo kriterijem najsodobnejšega elektroenergetskega vira.

Fotovoltaika je hitrorastoča panoga, ki se je šele nedavno razvila iz laboratorijskega nivoja v množični industrijski, je v zadnjih letih pritegnila

veliko pozornosti. Panoga bo imela v prihodnosti pomembno vlogo pri zmanjšanju podnebnih sprememb, saj smo v zadnjih letih z uporabo fosilnih goriv drastično povišali koncentracijo toplogrednih plinov v ozračju. Začetne spodbude razvoja fotovoltaike so nujne in pomembne, ker gre za revolucionarno tehnologijo, ki ima največji tehnološki in komercialni potencial. Cilj fotovoltaike do leta 2020 je zagotoviti 12 % potreb po električni energiji v Evropi, kar je komercialno izvedljivo že z danes razpoložljivo tehnologijo brez kakršnihkoli tehnoloških prebojev.

Elektrarna doma?

Vsaka stanovanjska hiša je lahko proizvajalec električne energije.

Glede na statistične podatke elektro distributerjev Slovenije o porabi električne energije porabi povprečno slovensko gospodinjstvo tri in pol megavatne ure na leto, kar pomeni, da mora imeti na strehi 3,2-kilovatni sistem. Enakoštevilčne družine, ki se uvrščajo v nadstandardni razred, potrebujejo nekoliko večjo sončno elektrarno, moči okoli 7 kW. Pomembno je tudi, kako dobro deluje elektrarna. Lahko je poceni, pa se bo naložba povrnila zelo pozno, ker bodo z njo nenehno kakšne težave. Pri dražjih elektrarnah se naložba hitreje

oblike proizvajanja iz nafte, premoga, zemeljskega plina ali jedrske tehnologije, od katerih smo trenutno odvisni.

Varna in donosna naložba

Interes je, da bi sončne elektrarne namestili na čim več streh. Investitor, ki bo na svoji hiši postavil manjšo elektrarno, je enako pomemben kot tisti, ki jo bo postavil na velikem industrijskem objektu. Obema pa je treba sedaj, ko je ta tehnologija še v začetnih korakih, omogočiti določeno donosnost. Najbolj optimalna postavitev je tista, kjer je postavljenih čim več fotonapetostnih modulov, ne glede na to, ali je to na hiši, bloku ali poslovnem objektu. Sončna elektrarna je ena najbolj varnih in donosnih naložb. Odkupna cena električne energije je zagotovljena za naslednjih 15 let. Amortizacijska doba sončne elektrarne je 15 let, a po tem obdobju elektrarne ne prenehajo obratovati. Življenjska doba sončnih elektrarn je odvisna predvsem od vgrajenih povrne, ker so dobro načrtovane in komponent. Fotonapetostni moduli, ki zgrajene iz kakovostnih modulov. predstavljajo večino investicije, zdržijo Sončno elektrarno je mogoče postaviti več kot 30 let. Fotonapetostni moduli skoraj na vsako streho, ne glede na najboljših svetovnih proizvajalcev obliko ali vrsto kritine, prilagoditi se imajo 10-letno garancijo za izdelek in je treba le zakonitostim, ki vplivajo 25-letno garancijo za doseganje na optimalno delovanje sončne 80 % izhodne moči. Donosnost elektrarne. Upoštevati je treba strehe sončnih elektrarn je odvisna in površine, ki so obrnjene na jug, od velikosti sončne elektrarne, strehe, kjer ni senčenj na sami površini optimizacije celotnega sistema in ali v okolici, objekti pa niso statično delovanja sončne elektrarne. vprašljivi. Če bi pokrili južne strani Republika Slovenija podpira gradnjo streh vseh gospodinjstev v Sloveniji s sončnih elektrarn na ta način, da fotonapetostnimi moduli, bi zagotovili zagotavlja odkup električne energije, vso potrebno električno energijo zanje. proizvedene v sončnih elektrarnah, V Sloveniji bi bilo smiselno postaviti po zagotovljeni odkupni ceni ali mrežo majhnih sončnih elektrarn, pa zagotovi obratovalno podporo, ker je s sončnimi elektrarnami če lastnik elektrarne sam prodaja podobno kot s procesorsko močjo električno energijo na trgu. pri računalnikih. Podobno kot nova Za manjše elektrarne, moči do 50 kWp, generacija sistemskih tehnologij znaša zagotovljena odkupna cena informacijskih omrežij omogoča 0,3864 € za kilovatno uro proizvedene poslovanje več tisoč medsebojno energije. Cene so nekoliko višje, če povezanih namiznih računalnikov, so fotonapetostni moduli vgrajeni v ki ustvarjajo veliko večjo razpršeno fasado ali streho, oziroma nekoliko operacijsko moč, kot jo ima največji nižje za elektrarne večje moči in centralni računalnik, lahko milijoni sončne elektrarne, ki so postavljene lokalnih proizvajalcev energije iz kot samostojni objekti. obnovljivih virov z dostopom do »pametnih omrežij« proizvedejo in Po pridobitvi deklaracije za sončno delijo veliko več razpršene električne elektrarno, ki jo na podlagi vloge energije kot zastarele centralizirane

izda Javna agencija RS za energijo, mora lastnik (prav tako pri agenciji) vložiti vlogo za podporo, na podlagi katere agencija izda odločbo o podpori.

S pravnomočno odločbo lastnik elektrarne sklene pogodbo o zagotavljanju podpore s Centrom za podpore pri družbi Borzen, ki je pooblaščena za odkup električne energije iz obnovljivih virov.

Za postavitev sončnih elektrarn so na voljo tudi ugodni krediti Eko sklada za posameznike in podjetja, občasno pa so na voljo tudi nepovratna sredstva, vendar se v tem primeru glede na delež pridobljenih sredstev v celotni investiciji zniža odkupna cena energije.

Fotovoltaična industrija želi v čim krajšem času pripeljati fotovoltaiko na stopnjo, da bo konkurenčna konvencionalnim energetskim virom tudi na področjih, kjer danes še ni konkurenčna, in pripeljati sončno fotonapetostno elektrarno na streho vsake hiše ter vsakega gospodarskega objekta. Da bi omogočili zanesljiv in hiter razvoj cenovne konkurenčnosti perspektivnega elektroenergetskega vira in s tem celovito implementacijo fotovoltaike v človeški vsakdan, so nepovratne spodbude v tem trenutku nujne, a omejene na izjemno kratek časovni rok. Za razvoj cenovno najbolj perspektivnega električnega vira z dolgoročnim potencialom samo 4 cente za kWh je potrebnih zgolj še nekaj let spodbud.

Edini slovenski proizvajalec fotonapetostnih modulov na industrijski ravni z 10-letno garancijo na proizvod. BISOL nudi tudi celovito pripravo in izgradnjo sončnih elektrarn na ključ.

31

32

Eko vila

PET PRIJATELJEV IN ZMAJ ZELENKO piše: Pavla Kliner

Čez zelenico ob stanovanjskem naselju je pihal močan veter. Nik, Jernej, Neja in Eva so spuščali zmaja, ki ga je prinesel Miha. Zaradi vetra se je zmaj, ki so ga zaradi njegove barve imenovali Zelenko, dvignil visoko v nebo. Eko vila je ravno takrat priletela iznad oblakov in že od daleč opazila Zelenka. Ker je bil tako vpadljive barve, se mu je približala in pod njim zagledala otroke, ki so ga spuščali. Seveda so vilo takoj opazili tudi otroci. Začeli so ji mahati in vila se je v hipu znašla na sredi med njimi. »Pozdravljeni otroci, kako se imate?« jih je pobarala. »Fino,« so odgovorili vsi v en glas in od veselja pokazali svoje bele zobke. »Ali vas nič ne zebe v tem vetrovnem vremenu?« je bila radovedna. »Ne, radi imamo veter, saj lahko takrat spuščamo našega Zelenka,« ji je ves navdušen odgovoril Nik. »Prav imaš, veter je lahko koristen, če ga znamo prav uporabiti. Pravijo, da spada med obnovljive vire energije, saj ga nikoli ne zmanjka,« ga je poučila vila. »Vila, ali hočeš reči, da nam daje veter energijo?« jo je vprašal Nik. »Da,« je dejala, »veter je ljudem že od nekdaj dajal energijo. Že davno tega so mornarji lovili veter v jadra svojih jadrnic ter se na ta način premikali. Včasih ladje niso imele motorjev in niso uporabljale goriva.« »Praviš, da je to obnovljiv vir energije?« je še zanimalo fantiča. »Tako je,« mu je pritrdila vila, »obnovljiv, saj vetra še lep čas ne bo zmanjkalo, mar ne? No, danes se veter ne uporablja samo pri jadrnicah, ampak iz njega pridobivajo tudi elektriko,« je še dodala. »Res, kako pa?« je zanimalo Nejo. »Marsikje, predvsem pa na krajih, kjer stalno piha veter, so postavljene velike vetrnice, ki jih obrača moč vetra, pri tem pa nastaja elektrika,«

je razložila vila. »Ali obstaja še kakšen obnovljiv vir energije?« je zanimalo Mihca. » « je željna otrokovih odgovorov povprašala vila. »Jaz vem, jaz vem!« je zaklicala Eva. »No, pa povej,« je odvrnila vila. »Sonca ne bo nikoli zmanjkalo,« je modro ugotovila deklica modrih oči. »Res je,« se je z deklico strinjala vila. »Sonce se nam prikaže vsako jutro, le včasih ga zaradi oblakov ne vidimo. S pomočjo toplote, ki jo sonce oddaja, lahko s pomočjo posebnih naprav prav tako pridobimo električno energijo. Otroci, ali poznate še kakšen obnovljiv vir energije?« »Če je obnovljiv vir sonce, potem je tudi luna,« je ugibal Jernej. »No, izkoriščanje lunine energije zaenkrat še ni tako razširjeno, čeprav bi bilo tudi mogoče. Luna namreč na Zemlji povzroča plimovanje. Na svetu je že postavljena elektrarna, ki pridobiva energijo na račun plimovanja,« jim je zaupala vila. »Vode tudi ne bo zmanjkalo,« je ugotovila Neja. »Bravo Neja! Tako je, tudi vode ne bo zmanjkalo.

Z malomarnim ravnanjem z naravo pa nam lahko kaj hitro zmanjka pitne vode.

V nekaterih delih sveta pomeni čista pitna voda že danes pravo bogastvo.

Vodna energija je nakopičena predvsem v rekah in potokih, kjer postavljamo hidroelektrarne, moč vode pa obrača turbine, ki s pomočjo generatorjev pridobivajo elektriko. Slovenija je zelo bogata z vodno energijo, zato lahko iz vode pridobimo veliko energije. Ali se spomnite še kakšnega obnovljivega vira energije,« jih je k razmišljanju spodbujala vila. Otroci so začeli mrščiti svoja čela in premišljevati, a jim nič pametnega ni prišlo na misel. Eko vila jim je sklenila malce pomagati in dejala: »No, katera stvar pa gori?« »Les,«

je kot iz topa izstrelil Nik. »Točno, tudi les oz. drevesa so obnovljivi vir energije, saj rastejo prosto v naravi. Iz delov lesa naredimo posebno zmes, imenovano biomasa, katero v posebnih napravah kurimo in na ta način pridobivamo toploto. Pri tem pa moramo paziti, da ne posekamo preveč dreves, saj imajo drevesa še eno zelo pomembno vlogo. Čistijo namreč zrak, katerega dihamo. Že iz odpadnih kosov lesa lahko pridobimo veliko biomase in s tem energije. No, dragi moji, mislim, da bi morali omeniti še en obnovljiv vir energije. To je energija, ki prihaja iz središča Zemlje.« »Ja, ja, vem, to je vroča voda v toplicah,« se je oglasila Eva. »Na pravi poti si, to se imenuje geotermalna energija, kar pomeni energija zemljine toplote. Če uporabljamo vročo vodo, ki prihaja iz središča Zemlje, lahko z njo ogrevamo stanovanja, poleg tega pa nam ni treba dodatno ogrevati vode, ki jo uporabljamo za umivanje. Želim, da si zapomnite, da so obnovljivi viri energije vsi tisti, pri uporabi katerih ne nastajajo strupene snovi, umazanija ali onesnaženje v zraku in so zato okolju, v katerem živimo, bolj prijazni, kot če za pridobivanje električne in toplotne energije uporabljamo nafto ali premog.

Slednja tudi nista obnovljiva vira energije, saj je za njun nastanek potrebno na milijone let.« Otroci so odprtih ust strmeli v eko vilo, zmaj pa je že zdavnaj padel na zemljo. V slovo jim je dejala: »Otroci moji dragi, bolj kot bomo skrbeli za Zemljo in okolje, v katerem živimo, lepša bo ostala narava, ki nas obdaja. Nič ni lepšega od izleta v naravo in dihanje čistega zraka.« Eko vila je odletela proti bližnjim goram, otroci pa so še dolgo gledali za njo. Veter se je polegel.

Berem, bereš, berimo!

Frane Milčinski Ježek Založba Sanje

Ena najuspešnejših slovenskih pravljic, legendarnega Frana Milčinskega Ježka, mora postati del vašega večernega branja!

S V EZE !

SE V EDNO NAJLEPSA ...

Zvezdica Zaspanka je najmlajša zvezda na nebu. Nekega dne zamudi v službo. Za kazen jo Mesec pošlje na Zemljo. Tega se Zaspanka ustraši in začne jokati, vendar jok ne pomaga. Pristane na Zemlji in poiskati si mora prenočišče. Na nebo se lahko vrne šele takrat, ko bo dokazala, da je dovolj pametna. Med iskanjem prenočišča sreča sladoledarja, črnca, ki vsak dan bruha ogenj, in mesečnika, ki ji dovoli pogledati botra Meseca, vendar mora zato plačati en zlat las. Po mestu se potika tudi razbojnik Ceferin, ki izve, da ima deklica zlate lase, zato ji ponudi prenočišče z namenom, da bi ji med spanjem ostrigel zlate lase in tako hitro obogatel. Zaspanka ga pred spanjem nauči pisati besedo LJUBA. Ko groznemu razbojniku Ceferinu, ki se hoče polastiti njenih zlatih las, zaradi njene nedolžne dobrote prične biti srce namesto kamna, jo komet Repatec odpelje nazaj na nebo.

ZA KRAT KOCASENJE

Zvezdica Zaspanka

Mali veliki Nikec Rene Goscinny Založba Didakta

»Nikec, zdaj pa poslušaj! Dosti imam tega obnašanja: ali me boš ubogal ali pa bom huda nate.« »Ampak to je res krivica!« sem zavpil. »Očka je rekel, naj bom, medtem ko njega ni, jaz moški v hiši, in nič ne smem narediti tako kot on!« »A ti ni rekel, da bodi priden?« me je vprašala mami. »Ne,« sem rekel. »Rekel je, naj ga nadomeščam, nič drugega.« »Vsako jutro ista pesem,« je rekla mami. »No, zbudi se, nobenih komedij, prosim! Sem mislila, da si moški!« »Moški ne hodi v šolo,« sem rekel. »Moški hodijo v svoje službe,« je rekla mami. »Prav rad bi šel v službo,« sem odgovoril.« »V šolo pa nočem.

In sploh je očka rekel, da moram skrbeti zate in, če bom v šoli delal računalniške naloge, ne bom mogel biti tu in skrbeti zate.« »Očka se je dobro spomnil,« je rekla mami. »Ampak če takoj ne vstaneš, dobiš eno po riti. Jasno?«

Z dobroto, s čisto ljubeznijo in mislimi lahko premagamo zlo. Pravljica je primerna za otroke vseh starosti, saj je njeno sporočilo univerzalno.

Zvezdica Zaspanka je prva slovenska radijska igra za otroke.

Rene Goscinny, avtor zgodbe o Asterixu, je napisal tudi zbirko devetnajstih povezanih zgodbic, v katerih nastopa živahni Nikec, najslavnejši navihani šolarček, ki skupaj s svojimi prijatelji velikokrat zajadra v težave.

Muca Copatarica

Pikapolonica na prašni cesti

Ela Peroci Založba Mladinska knjiga

Kdor ne pospravlja svojih copat za seboj, bo zelo hitro spoznal slikanico Muca Copatarica. Samo poiskati jo mora. Starši in vzgojitelji ste tisti, ki jo lahko pomagate najti svojim otrokom. Vsekakor je to pravljica, ki jo otrok mora poznati!

Lik muce Copatarice v pravljici predstavlja vzpostavljanje otroške odgovornosti. Ko otroci ne najdejo svojih copat in sprašujejo svoje matere, kje so, jim ob odgovoru, da jih je vzela muca Copatarica, postane jasno, da je treba copate pospraviti za seboj in da tega pravila niso upoštevali. Niti starši niti muca niso jezni na otroke. Preprosto ugotovijo, da dogovorjenega pravila niso upoštevali in da so zato nastale neizogibne posledice. Otroci morajo sami poiskati muco Copatarico in jo prepričati, da jim vrne copate. Do nje pa lahko pridejo samo bosi, po mrzlih tleh preko travnikov in gozda. Otroci sami rešijo problem in popravijo svojo napako. Brez kreganja in joka. Muca Copatarica jim vrne copatke v zameno za njihovo obljubo, da bodo pospravljali copate. A tudi muca obljubi, da jim bo sešila nove copatke.

Radovedni vrabček Čivi v Srcu Slovenije Darinka Kobal, Alenka Vuk Založba Modrijan

Prva knjiga mladinske pisateljice Darinke Kobal je nastala z željo, da bi otrokom in odraslim skozi pravljico približali območje Srca Slovenije in njegovo dediščino.

Pravljica o radovednem vrabčku Čiviju je nastala na podlagi terenskega dela. Avtorica je vsebino za knjigo zbirala po krajih, v katerih se pravljica odvija. Spoznavala je domačine, ki so ji pripovedovali že pozabljene zgodbe. Počasi se je rojevala pravljica o Čivijevih potepanjih po naši krasni deželici. Radovedni vrabček Čivi želi spoznati območje in obišče devet zanimivih krajev, na poti pa spozna nove prijatelje, ki mu pripovedujejo že skoraj pozabljene zgodbe iz teh krajev ter predstavijo stare običaje in druge zanimivosti. Vrabček Čivi se ustavi na Vačah, obišče Moravče in Lukovico, raziskuje Kamnik in Dol pri Ljubljani, se potepa po Litiji, Šmartnem, Zagorju in Radečah.

EKO JE ZAKON

ZA MIRNO NOC

pripravlja: Uredništvo

»Uboge ribice, kako trpijo – mami, nikoli ne bom metal smeti v reko.« Če starši slišijo kaj takega od otroka, imajo zagotovilo, da dobro opravljajo starševsko dolžnost.

Knjiga Pikapolonica na prašni cesti je zbirka zgodb na temo ekologije, ki je bogato in duhovito ilustrirana. Zgodbe so razburljive, otroka povezujejo z naravo in po prebrani knjigi so otroci občutljivejši do narave.

Knjiga je že dolgo časa nepogrešljiv pripomoček za poučevanje ekologije v vrtcih in šolah, otroci pa jo prebirajo tudi v okviru eko bralne značke.

Zgodbe na temo ekologija so napisali: Neža Maurer, Tone Pavček, Bina Štampe Žmavc, Marjan Tomšič, Matea Reba, Milan Vincetič, Sonja Cvjetinović, Predrag Raos, Majda Koren, Pero Kvesić, Ana Hafner, Besim Spahič.

Vabljeni na likovni delavnici založb TZS in DZS, ki bosta 11. in 25. marca ob 17. uri na Mestnem trgu 26, v Ljubljani.

Otroci od 3. leta dalje boste lahko uživali v ustvarjanju, barvanju in listanju knjig.

Didaktično pobarvanko poiščite na www.ringaraja.net, ker jo lahko uporabite za vstopnico, s katero vas čaka lepo presenečenje!

33

34

Popotniki, ne spreglejte prenovljene rubrike Izleti in počitnice, kjer najdete še več nasvetov za izlete in počitnice, sodelujete pa lahko tudi v nagradni igri Veliki raziskovalec!

Urbani podvig

Trije tedni v Argentini besedilo in fotografije: Anuška Cerovšek Beltram

sobota, 14. 11. 2009 – prvi dan

Danes ob 16.00 letimo preko Pariza v Buenos Aires. Po dolgem času brez kajtov. Kaj pa bomo počeli? Malo smo prilagodili potovanje mali Avi in ne bo tako backpakersko, kot bi si za Argentino morda želeli.

Dva tedna bomo ostali v Buenos Airesu in se učili španski jezik, potem pa obiščemo še Mendozo, deželo vin, slapove Iguazuja in pa Trelew, kjer bomo, upam, videli pingvine, morske leve in slone. Baje tud kak kit priplava mimo.

Argentina je destinacija, o kateri sanjam že vrsto let. Še danes se spominjam besed švicarskega para, ki sta prodala svoje imetje in jo mahnila v Južno Ameriko. Srečali smo se v Limi, na poti v Rio de Janeiro. Kar nista nehala govoriti o Buenos Airesu, Patagoniji in Antarktiki. Namesto da bi v Argentini ostala dva meseca, kot sta sprva načrtovala, sta preživela tam kar sedem mesecev.

Pakiram in se sprašujem, če sem še kaj pozabila. Mislim, da imam za Avo vse, za naju pa ni problem. Argentina ni ravno nerazvita država in verjetno lahko tam kupim vse, kar bom potrebovala. Zadnja leta mi pakiranje ne gre. Lahko bi rekla, da ga ne maram. Bolj zaradi nevednosti, kakšno je vreme na drugi strani sveta in potem ne vem, kaj vse bi vzela s seboj.

nedelja, 15. 11. 2009 – drugi dan

Smo že v Buenos Airesu. No, »že« je relativen. Za nami je skoraj 22urno potovanje in prispeli smo v jutranjih urah po lokalnem času.

Pred nami je še cel dan. Ava je spala, midva pa ne. Ob prihodu v novo državo me vedno preplavijo mešani občutki, še zlasti sedaj pri potovanju z dveletnim otrokom. Sprašujem se, ali sva dobro izbrala lokacijo bivanja, ali je Buenos Aires to, kar pričakujem od teh treh tednov potovanja, ali je bilo pametno, da smo šli tako daleč. No, to so tisti prvi pesimistični občutki. Med optimistične pa štejem hitreje utripajoče srce, radovedni izraz na obrazu in željo po odkrivanju nečesa novega. Optimizem seveda vedno zmaga!

Nastanili smo se v San Telmu, eni od najstarejših sosesk Buenos Airesa.

Ob prihodu je bilo mračno in tiho. Nikogar na cesti.

Odvržemo stvari, pogledamo, kaj potrebujemo v kuhinji in se odpravimo v najbližjo trgovino. Ugotovimo, da je vse blizu. Ljudje začnejo odpirati trgovinice in kavarne, soseska začne živeti. V dveh urah se utrip mesta spremeni za 180 stopinj.

Množica ljudi na ulici Defensa, kjer poteka San Telmo market. Plazza Dorrego je center antikvariatov, plesalcev tanga in prodajalcev. Z Avo v vozičku se težko prebijamo skozi množico. Prišli smo na Plazza de Mayo, nekakšen center Buenos Airesa. Z Marjanom ugotoviva, da imajo mesta Latinske Amerike skupno točko – velike nebarvite »plaze«. Marjan komentira, da je tista v Mexicu zagotovo boljša ...

Po kosilu v enem izmed številnih centrov v Buenos Airesu, ki so odprti tudi v nedeljo, se s taksijem odpeljemo do Mostu ženske (Puente de Mujer) v predelu, ki se imenuje Puerto Madero. Presenečena sva.

Spominja naju na Melbourne, na Sydney, mogoče Barcelono, ...

Vendar je unikaten. Kakšno nasprotje San Telmu, ki je oddaljen le kak zračni kilometer! Moderne stanovanjske stolpnice, vse v steklu, nanizane ob umetnem vodnem kanalu, ki daje vtis reke. Zasidrane jadrnice, restavracije, bari in klubi ter portenjosi (prebivalci Buenos Airesa), ki se sprehajajo, rolajo in tečejo. Nestrpno pričakujem nov dan.

ponedeljek, 16. 11. 2009 – tretji dan

Po zajtrku se skupaj odpravimo do Academie Buenos Aires. Marjan ima ure španščine dopoldne, jaz pa popoldne, vsak dve na dan. Šola se nahaja v zelo zanimivi stavbi, le kakšnih 50 m od Plaze de Mayo.

Ko vstopimo, se vsi ozrejo proti Avi in skoraj vzklikajo: »Que linda, que linda.« Ava pa se spogleduje z njimi. Ko Marjan začne z urami, jo mahneva na sprehod po centru. Ulica Peru, ki preide v Florido, je tipična nakupovalna ulica vseh evropskih prestolnic. Ljudje kot mravlje drvijo mimo, Ava in jaz pa počasi za njimi. Ava je stara dve leti in je že prišla v fazo trme, svojeglavosti, odločnosti, samostojnosti,

tako da se po dveh urah »sprehajanja« počutim, kot da sem pretekla mini maraton. Marjan je užival v svojih uvodnih urah. Nikoli se ni učil španščine, vendar se lahko brez težav sporazumeva na ulici.

Tudi moji dve uri španščine sta bili odlični. Počutim se kot najstnica, ki spet obiskuje šolo. Po koncu počakam na Avo in Marjana na stopnicah katedrale Metropolitana in gledam na Caso Rosado, kjer si predstavljam Evo Peron oziroma Madonno iz filma. Iz sanjarjenja me predrami Avin glas: »Mami!« Gremo na podzemno. Cilj je Palermo Soho, Plaza Serrano. Neverjetno.

Kot bi se dejansko sprehajal po newyorškem Sohu. Bari, restavracije, trgovinice visoke in alternativne mode. Nimava veliko časa za podrobne oglede z Avo, ki še komaj sedi v vozičku. Odločiva se za kratek postanek na otroškem igrišču, kjer opazujeva ostale mamice z otroki. Prava mednarodna mešanica. Verjetno je tale »barrio« »a place to be« za tujce. Na hitro pojemo še večerjo v enem izmed »cool« spotov soseske, potem pa nazaj v San Telmo. »I'll be back for some shopping,« si rečem.

Odločila sem se, da dogodivščino začnem z dnevnikom o prvih dneh, ki so vedno najbolj raznoliki. Kaj pa se je dogajalo potem?

Veliko. Buenos Aires je zelo prijetno mesto Južne Amerike in za vsakega se najde nekaj, tudi za mlade pare z otroki. V prvem tednu smo si ogledali skoraj vse predele mesta, od La Boce, kjer je znameniti nogometni stadion La Bombonera, Recolete s prestižnimi vilami ter z znamenitim pokopališčem, do Palerma Soha, ki je podoben newyorškemu. Naša prevozna sredstva so bila metro, taksi, ki je dokaj poceni, in pa naše nožice. Hrana je raznolika, tako da je poskrbljeno za vsak okus. Za otroke imajo prav posebne menije. Nepopisno dobri pa so njihovi zrezki in pa vino Malbec.

Po dvotedenskem bivanju v Buenos Airesu smo obiskali še Mendozo z njenimi »vinskimi« pogledi na Ande, znamenite slapove Foz de Iguazu ter Peninsulo Valdez s kiti, pingvinčki, z morskimi levi in sloni. V vsakem mestu smo ostali nekaj dni in aktivnosti vsaj delno prlagodili Avi. V desetih dneh smo imeli osem notranjih letov, ki so bili sicer kratki, vendar so lahko za mlade dveletne dame zelo naporni. Še dobro, da svet pozna barvice in risanke.

Kaj naj rečem na koncu? Lepo je bilo, v bistvu enkratno! V Argentino se zagotovo še vrnemo, saj nam je ostalo še veliko neodkritih kotičkov. Hasta luego!

Soseske Buenos Airesa:

Microcenter, Puerto Madero, Retiro, San Telmo, La Boca, Recoleta & Bario Norte, Palermo, Palermo Vijeo, Congreso & Tribunales, Las Canitas & Belgrano *največ mladih mamic lahko srečate v Palermu

Popularne lokacije za otroke: ∫ živalski vrt (Palermo) ∫ japonski vrtovi (Palermo) ∫ planetarij Galileo Galilei (Palermo) ∫ ekološki rezervat (Puerto Madero)

Nekaj koristnih informacij:

∫ stanovanje – www.welcomesantelmo.com, www.bairesapartments.com ∫ vodič v žepni izdaji – Buenos Aires Encounter ∫ Argentina (Lonely Planet) ∫ letalske karte – www.staljubljana.com ∫ tečaj španščine – Academia Buenos Aires

35

36

Družinski fant

Zamenjani vlogi

besedilo in fotografija: Družinski fant

Pri 35+ letih se mi vedno večkrat zgodi, da se zavem, da sem star. Vedno večkrat namreč pomislim na čas. In ugotovim, da precej hitro teče. Ko si mlad, niti ne opaziš, da čas teče. Zdaj pa se včasih prav ustrašim, ko kakšna minutka mine v sekundi ali pa en teden mine, kot bi mignil.

Letnicam pa že dolgo ne sledim več.

Moje dosedanje življenje se odvija z vedno večjo hitrostjo. Iz pridnega, vedno zaspanega otroka sem se mimogrede pretvoril v mirnega, nekompliciranega najstnika. Potem sem se razvil v družabnega in prijaznega študenta, nato pa v radovednega in delavnega uslužbenca. Na koncu sem postal mož in nato še (relativno) mlad očka malega blondinca, nato pa še zrel očka dveh blondincev.

Iz otroka, ki z odprtimi očmi posluša in sprejema modrosti odraslih, sem se preko najstnika, ki nezainteresirano spušča zvoke iz okolice skozi desno uho notri,

skozi levo pa ven, razvil v očka, ki deli modrosti: »Fant moj, ali se ti zdi, da bo po preprogi polito mleko, ko se skisa, lepo dišalo ali smrdelo?« Ali pa: »Zdaj pa lepo primi plastično kladivce in se še sam mahni po čelu. Da boš razumel, zakaj bratec joka.« Ker sta moja fantička vsak dan večja, vsak dan pametnejša in vsak dan bolj zrela, je plaz mojih pametnih besed vsak dan mogočnejši. Tako jima pomagam pri odraščanju, spoznavanju družbenih norm in oblikovanju v fejst človeka: »Mali fantek je že utrujen, zato joka. Daj, posodi mu svojo motorno žago, ker si jo tako želi. In ko bo v posteljici z dudo

v ustih, netopirčkom in zobno krtačko v eni in z motorko v drugi roki zaspal, ti bom žago vrnil.« Navade, ki jih mali blondinec kopira od velikega blondinca, so velikokrat pozitivne. Malček se je veliko hitreje naučil jesti z žlico, hitreje zna odpreti vodo v bideju in si zmočiti rokav, kocke sestavlja kot za stavo, nikoli si ne priščipne prstkov, čeprav je odpiranje predalov njegova strast, in pri enem letu bere knjigice, ne glede na to, ali so obrnjene prav ali na glavo.

So pa nekatere prekopirane navade prav moteče, zato se proti temu skušava boriti: »Pojej že enkrat hrano do konca in ne skači ves čas od mize. Drugače se bo mali tudi tega naučil od tebe. Že tako se vsak večer z zadovoljnim obrazom kobaca po stanovanju in kriči na ves glas, potem ko je zadnjič tebe videl, ko si se igral napad gusarjev.« Tako recimo zna mali posnemovalec v lepi paraboli prav elegantno vreči kos kruha na tla, natrgati račun za elektriko na še posebno majhne kose, si lase namesto z želejem namazati z riževo kašico, ...

Zadnje čase se mi je začelo dogajati, da sta se vlogi učitelja in učenca počasi začeli tudi zamenjevati. Tako se jaz zdaj pospešeno učim imen vseh dvestotih gormitov, v manjši meri pa tudi pravil pravega bakuganskega dvoboja. Pred leti sem si že imena glavnih likov iz Mojstra Miha težko zapomnil, danes pa si imena bioniclov le s težavo prikličem iz spomina. Ampak moj šestletnik je potrpežljiv z mano. Večkrat mi razloži, iz katerega plemena je kdo, kaj pomeni, če avtomobilček drifta in zakaj se pri njegovem šahu konj lahko premika tudi naravnost. Natančno mi je razložil, kako izgledajo marsovci, saj je med pustnim časom eden vsak večer prišel na klepet v njegovo sobo.

Pri vzgoji najmlajšega člana družine mi najin veliki fant vedno priskoči na pomoč. Ko je bil drugi sin še kričeče jokajoči dojenček, sem recimo hitro dobil nasvet: »Oči, tresi ga. Le tako bo zaspal.« In ko sem začuden opazoval malega fantka, ki sedeč za mizo s čopičem v rokah joče, mi je prestolonaslednik mirno podal list papirja. In enoletnik je takoj utihnil in z zanimanjem pomočil čopič v vodo in začel s svojim akvarelom.

Nekega dne se mi je ravno strašansko mudilo na moj posvečen prostor, kjer me vsi doma pustijo pri miru in kamor gre menda še cesar peš. Ko sem odvihral mimo prestolonaslednika, me je ta nedolžno opozoril: »Oči, knjigico si pozabil vzeti s sabo!« Seveda sem takoj popravil napako in bil hvaležen malemu opazovalcu.

CILJ: OTROK UPORABI DOMIŠLJIJO IN HKRATI UPOŠTEVA DOLOČENA NAVODILA ZA RISANJE.

IMA DOLGE RJAVE LASE

NAVODILO: NARIŠI OSEBO V DIAGRAMU KOT KAŽEJO NAVODILA V DIAGRAMU

NIMA DOLGIH RJAVIH LAS

EKO KOTIČEK ustvarja: Manja Žugman Širnik

NAVODILO: PREBERI UGANKE IN VSAKO POVEŽI S PRAVILNO SLIČICO.

ERIAL, DREVES, SKI MAT LI ORGAN LIH GRMOV A REDI, B A E N D E V EDMET OTO, AJA SE KI NAH R IZ NJEGA PR V NJEM TOPL I. A A LES RIŠČ SKE DN PA IZKO NE ZIM ČLOVEK OGREJE HLAD DA SI (LES) KAKO IMENUJEMO VREMENSKI POJA V, KO ZRAK SE HITRO PREMIKA, JADRA NAPENJA IN PIHA, PIHA, KO ŽITO NA POLJU SE POZIBAVA IN LISTJE VESELO PO KO DAMAM POVZ PLESAVA, ROČA MUKE, SAJ JIM ODNAŠA KL KO NA MORJU DE OBUKE, LA VALOVE, DA LADJA TEŽKO PLOVE.

IJE, RE POS BIJE, O G A Z OD KO IZ JUTRAJ IRIKI, Z O M D URA SE IN NAREDI KIK PETEL SE PREBUDI. DAN

(VETER)

NAŠE

(SONCE

GA O SON KI VE ČJA JE G S ČA LAVN OKO S ZEM LI NJEGA SE VRTI, O TELO, LJA PA METE IN DRUG KROŽIJO I ORJI IN KO PLANETI, METI .

)

CE)

(SON P SLA O NE B VO BO VR U OB DN EM LA PR IN Z E KA E NA K PO ED EM P T P KI S NJI LJO LJE N OVE UJE, M D A P EM M U JO REŠI MOŠKR DE JE. L VR O OK E MA PI. I E V RE ZE LA LA , . Ž)

(DE

NAVODILO: POBARVAJ METULJČKE TAKO, DA BODO LIKI POBARVANI, KOT KAŽE LEGENDA SPODAJ. PREŠTEJ VSE LIKE IN ZRAVEN VPIŠI ŠTEVILO.

LEGENDA:

:

CILJ

OTROK POBARVA METULJE PO NAVODILIH IN ŠTEJE DO 10.

CILJ: OTROK POVEŽE NASPROTJA.

NAVODILO: POVEŽI NASPROTNE SI PARE.

Sv

nc

i

nik POŠLJI NAM REŠENO NALOGO DO 25. MARCA IN MED PREJETIMI ODGOVORI BOMO IZŽREBALI 10 SVINČNIKOV GRIFFIX! IME IN PRIIMEK NASLOV POŠTNA ŠTEVILKA IN KRAJ

STRINJAM SE, DA SE MOJI PODATKI UPORABLJAJO SAMO ZA NAMENE OBVEŠČANJA REŠENO NALOGO POŠLJI S POMOČJO STARŠEV ALI VZGOJITELJEV NA NASLOV: DANU D. O. O., UL. FRANCA MLAKARJA 32, 1000 LJUBLJANA označi s križcem

sem levicar

sem desnicar

KORAK 2:

PRAVILEN PRIJEM PISALA

NAVODILA: MED TREMI PRIJEMI POIŠČI PRAVILEN PRIJEM IN GA OBKROŽI. DOBRO SI GA OGLEJ IN GA PREIZKUSI NA SVOJEM SVINČNIKU.

TUNELAST PRIJEM

PRIJEM Z DLANJO

ŠKARJAST PRIJEM

: NAVODILO ZA MALO MANJŠE: V IGRI SUDOKU SE POJAVLJA ŠEST BARV. POSAMEZNA BARVA SE V VSAKI VRSTICI, V VSAKEM STOLPCU IN V VSAKEM OD ŠESTIH PRAVOKOTNIKOV POJAVI NATANKO ENKRAT. IZPOLNI PRAZNA POLJA. ZA MALO VEČJE: V IGRI SUDOKU SE POJAVLJAJO ŠTEVILKE OD 1 DO 6. POSAMEZNA ŠTEVILKA SE V VSAKI VRSTICI, V VSAKEM STOLPCU IN V VSAKEM OD ŠESTIH PRAVOKOTNIKOV POJAVI NATANKO ENKRAT. IZPOLNI PRAZNA POLJA.

CILJ: OTROK REŠUJE ENOSTAVNE RAČUNSKE NALOGE, PROSTORSKO IZKLJUČUJE IN RAZVIJA LOGIČNO MIŠLJENJE.

NAVODILO: ŠIVILJA JE IZ BLAGA VREZALA MAJČKO. V VSAKO MAJČKO NARIŠI VZOREC BLAGA, IZ KATEREGA JE VREZANA.

CILJ: OTROK PRAVILNO NARIŠE VZOREC IN SE URI V VLEČENJU RAVNIH IN VIJUGASTIH ČRT, KROGOV TER PIK.

NAVODILO: PREŠTEJ ŽOGE Z RAZLIČNIMI VZORCI IN V ZGORNJI KVADRATEK POLEG ŽOGE NAPIŠI ŠTEVILO, V SPODNJI KVADRATEK PA NARIŠI PRAVILNO ŠTEVILO PIK. GLEJ PRIMER!

CILJ: OTROK ŠTEJE IN NARIŠE USTREZNO ŠTEVILO PIK.

1

3

2 8

1 6

4 7

9

5

PRAVILNE REŠITVE NAM POŠLJI DO 25. MARCA 2010 IN IZŽREBALI BOMO 5 TOPLIH LINO ODEJ.

NAVODILO: LINO NAGRAJENCI IZ FEBRUARSKE ŠTEVILKE, KI PREJMEJO LINO CLICS, SO:

Hočevar Verlič Taja, Smlednik; Sinur Peter, Novo mesto; Lakner Maja, Artiče; Petek Matevž, Zg. Korena; Baranja Lana, Logatec; Luštrek Luka, Domžale; Gorjup Simon, Kanal; Frigelj Hana, Velenje; Retelj Kan, Ljubljana; Svete Rok, Preserje GRIFFIX NAGRAJENCI IZ FEBURARSKE ŠTEVILKE, KI PREJMEJO VOŠČENKO GRIFFIX, SO:

Krajnc Katarina, Šmartno v Rožni dolini; Nose Špela, Struge; Kontrec Lara, Hrastnik; Turk Martin, Tržišče; Vodišek Ilijevec Iris, Laško; Oberč Eva, Kočevje; Marič Taja, Bodonci; Brumen Lana, Sv. Jurij ob Ščavnici; Vinšek Kaja, Videm Dobrepolje; Brozina Špela, Jelšane Nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti.

Iz knjige Fifijina igriva pobarvanka, ki je izšla pri Založbi Mladinska knjiga.

POBARVAJ FIFI.

NAVODILO:

NDALO.

POBARVAJ MA