Ale
nka
Kov ač
Ber čič
: »Z
ae
ko n
Sp
ači
Jesp
n ži
er J
vlje
Veganstv o
nja
uul
- zaščitniš
ros
sva
- Sra
se o
titv en
av
dlo
čila
m te
tvo narav e
Ek o
, ko
bod
oj
dr
sva
oja
dob
pr
už
vi
šo
ina
zg
-3
2
ila o trok e.«
i! - 1 6
- 24
M
lsk
id
-2
an
8
-1 5
-8
Koliko znamo prisluhniti otroku - 22
009
oktober 2
ra
a ig ošk r t O
šje zko a r -
an v to Po
- 12
18 d
ra
g eo
B v e
j
V zadnjem trenutku ... Uvodnike vedno pišem v zadnjem trenutku. Pa ne zato, ker bi mi zmanjkovalo časa in bi lovila zadnje minute (no, malo tudi zato), ampak predvsem zato, ker želim z vami deliti svoje počutje, tik preden gredo Iskrice v tisk. V zadnjem tednu pred izidom, t.i. norem tednu, so moje reakcije velikokrat drugačne kot v t.i. normalnih treh tednih meseca in je zato počutje veliko bolj intenzivno. V tem tednu sem še bolj pozorna nanj, saj mu prisluhnem vsaj dvakrat na uro, ko me sprašujejo: »Kako si? Kako je z revijo? Vse v redu?« Če je revija »na pol«, sem tudi jaz »na pol«, če revija hitro napreduje, sem tudi jaz polna energije. Razpoloženje se spreminja iz ure v uro in vse skupaj je kot tekmovanje, pri čemer stalno upam, da bo zmagala dobra volja. In tako se napetost stopnjuje vse do trenutka, ko gre revija v tisk. Vedno znova je to teden, v katerem marsikomu nisem v oporo, čeprav bi želela. Marsikomu namenim trenutek premalo, nisem dovolj prijazna in potrpežljiva, ne poslušam dovolj zbrano in sem z mislimi na sedmih koncih hkrati. In ko se trenutek kasneje zavem tega, imam gromozanski občutek krivde ... Ko nekajkrat vdihnem in izdihnem in sprostim napetost, ki se je nabrala v tistem tednu, se pojavijo lepše misli kar same od sebe. Pomislim na to, da me obdajajo super ljudje, ki odmislijo tisti trenutek premalo in preslišijo tisti stavek preveč od mene. V »zadnji trenutek« cel mesec vlagam sebe v celoti, zato je ta trenutek največkrat tudi najlepši. Anja