Ringarajine iskrice - Oktober 2009

Ale

nka

Kov ač

Ber čič

: »Z

ae

ko n

Sp

ači

Jesp

n ži

er J

vlje

Veganstv o

nja

uul

- zaščitniš

ros

sva

- Sra

se o

titv en

av

dlo

čila

m te

tvo narav e

Ek o

, ko

bod

oj

dr

sva

oja

dob

pr

už

vi

šo

ina

zg

-3

2

ila o trok e.«

i! - 1 6

- 24

M

lsk

id

-2

an

8

-1 5

-8

Koliko znamo prisluhniti otroku - 22

009

oktober 2

ra

a ig ošk r t O

šje zko a r -

an v to Po

- 12

18 d

ra

g eo

B v e

j

V zadnjem trenutku ...

Uvodnike vedno pišem v zadnjem trenutku. Pa ne zato, ker bi mi zmanjkovalo časa in bi lovila zadnje minute (no, malo tudi zato), ampak predvsem zato, ker želim z vami deliti svoje počutje, tik preden gredo Iskrice v tisk. V zadnjem tednu pred izidom, t.i. norem tednu, so moje reakcije velikokrat drugačne kot v t.i. normalnih treh tednih meseca in je zato počutje veliko bolj intenzivno. V tem tednu sem še bolj pozorna nanj, saj mu prisluhnem vsaj dvakrat na uro, ko me sprašujejo: »Kako si? Kako je z revijo? Vse v redu?« Če je revija »na pol«, sem tudi jaz »na pol«, če revija hitro napreduje, sem tudi jaz polna energije. Razpoloženje se spreminja iz ure v uro in vse skupaj je kot tekmovanje, pri čemer stalno upam, da bo zmagala dobra volja. In tako se napetost stopnjuje vse do trenutka, ko gre revija v tisk.

Vedno znova je to teden, v katerem marsikomu nisem v oporo, čeprav bi želela. Marsikomu namenim trenutek premalo, nisem dovolj prijazna in potrpežljiva, ne poslušam dovolj zbrano in sem z mislimi na sedmih koncih hkrati. In ko se trenutek kasneje zavem tega, imam gromozanski občutek krivde ...

Ko nekajkrat vdihnem in izdihnem in sprostim napetost, ki se je nabrala v tistem tednu, se pojavijo lepše misli kar same od sebe. Pomislim na to, da me obdajajo super ljudje, ki odmislijo tisti trenutek premalo in preslišijo tisti stavek preveč od mene.

V »zadnji trenutek« cel mesec vlagam sebe v celoti, zato je ta trenutek največkrat tudi najlepši.

Anja

Ne pozabite

POMEMBNI DNEVI V OKTOBRU

Dragi bralci!

V oktobru nas čakajo pomembni dnevi, med njimi tudi Teden otroka!

Ne pozabite ga proslaviti na kakršenkoli način, pomembno je le, da bodo v njem uživali otroci!

V oktobrskih Iskricah boste našli marsikatero idejo za kakovosten čas z otrokom, kot vedno pa smo z Otroškimi iskricami poskrbeli tudi za najmlajše in njihovo urjenje možgančkov ali pa prosto igro.

Uspešen in navdiha poln oktober vam želimo!

Uredništvo Ringarajine Iskrice, revija z odgovori za velike in izzivi za male

KOLOFON Ringarajine iskrice, brezplačna revija za otroke, starše in vzgojitelje Številka 10, letnik II, oktober 2009 Naklada: 40.000 izvodov 1855-2838 Izdajatelj: Danu d.o.o.

Direktor Danu d.o.o.: dr. Jaka Lindič Ul. Franca Mlakarja 32, 1000 Ljubljana Direktorica Danu Slovenija: Petra Bališ petra.balis@ringaraja.net Odgovorna in izvršna urednica: Anja Pelan anja.pelan@ringaraja.net Sourednica: dr. Anja Svetina Nabergoj Spletna stran: www.ringaraja.net/iskrice Oblikovanje: Andreja Vekar Fotografije: iStockphoto Lektura: Danijela Cigale Oglasna sporočila so lektorirana s strani oglaševalcev.

Otroške iskrice ustvarja: Nina Klemen Oglasno trženje: iskrice@ringaraja.net Petra Prelec, petra.prelec@ringaraja.net, 041-894-303 Andreja Kočar, andreja.kocar@ringaraja.net 040-723-676 Petra Bališ, petra.balis@ringaraja.net 041-779-653 Tisk: Set, d. o. o.

Distribucija: Tali, Barbara Novak Koritnik s.p.

Seznam ustanov, kjer najdete revijo »Ringarajine iskrice«, si lahko ogledate na www.ringaraja.net/iskrice NAROČILA Vrtci, OŠ, ZD in druge ustanove lahko revijo naročite na tel. št.: 01 600 51 80 ali na e-naslov iskrice@ringaraja.net.

PRVI TEDEN V OKTOBRU

1. OKTOBER

Teden otroka

Svetovni dan starejših

4. OKTOBER

PRVI PONEDELJEK V OKTOBRU

Dan boja proti mučenju živali

Svetovni dan habitata

5. OKTOBER

6. OKTOBER

Svetovni dan učiteljev

Svetovni dan otroka

6. OKTOBER

9. OKTOBER

Svetovni dan bivalnega okolja

Svetovni dan pošte

14. OKTOBER

15. OKTOBER

Svetovni dan duševnega zdravja

Svetovni dan hoje

16. OKTOBER

23. OKTOBER

Svetovni dan hrane

Mednarodni dan boja proti revščini

29. OKTOBER

31. OKTOBER

Dan združenih narodov

Dan varčevanja

3

LNIKOV

OGRAJA IN KAVČ IZ LEŽA

4

VVZ Slov. Gradec, oddelek

man

Sele, vzgojiteljica Danica Bric

odpisani sem si z lastnimi idejami, ograjo in kavč. Pomagala ko mizarjem ens om nam tast več s la la žele Za igralnico sem a sem načrt, se posvetova ograjo in zdeli kot naročeni. Narisal la mi edi se nar so sva pa ov lesa lnik iz i leža lnik leža . Iz petih merila, rezala in sestavljala jalom. Ograja je stabilna, glede izvedljivosti in že sva opremila z mehkim pregrin sem pa č kav , ese zav i spreminja se tud kavč. Ograja je dobila ge zavese, je prenosljiva, uporabna, ima različno dol ko omogoča tudi ens jim nam pa več ati ka, hkr , viso različno da se lahko za njo skrivajo ča, ogo om kom osti primeren otro ozk je ike, svo lahko v različne obl i oder. Kavč je zaradi enčkov, je imo jo lahko tudi za lutkovn doj rab nje Upo . aga ost odl za ebn zas iček v ik kot um zame le malo prostora. Je zav edi tudi saj e, pos ko lnic lah igra ki le otro ma predvsem za pa je tudi kraj, kjer z nekaj ko lah , ejo očij odp ko lah prostor, kjer se otroci vzgojiteljica.

Vrtec Slovenj Gradec

LIKOVNA DELAVN

ICA ROČNA LUTKA

Vrtec pri OŠ Bizeljsko , vzgojiteljici Zdenka

Mihelin in Ja

nja Šibilja Ob koncu šolskega leta smo v našem vrtcu imeli zaključn s krajšim programo i piknik. Otroci so se m, nato so starejši staršem predstavili otroci sodelovali v pomočjo svojih sta različnih igrah, mlajš ršev izdelali ročne i otroci pa so s lut ke. Na pikniku ni ma žara, se posladkali njkalo dobre volje. s pecivom skrbnih Jedli smo jedi z mamic ter se družili sproščeni starši ter v različnih aktivnos ponosni in veseli otr tih. Zadovoljni in oci s svojimi novim i prijateljicami - lut kami so nas napolni z novo energijo. Sta li rši in otroci, hvala za lepo popoldne!

Vrtec pri OŠ Bizeljsko

OLJA« ZEMLJE DO VES D »O I V A ST Z A R ŽELVICE NA rlj in Tina Hrovatič eljici Mojca Košm ota BLOK , vzgojit

Vrtec Miškolin, en

na razstavo začetek odpravili nomija, smo se za bila tro je as ke u ro let ot em Za . lsk m šo opnim avtobuso šega dela v tem str na ad telitov, ju sa on ed d, dv pr z ez os li zv v lja v, Ker bo ta smo se odpe ografije planeto es fot m ali Do . led ed r ima og or ke si , ev o rn v Jakopičev dr e. Na razstavi sm tudi planet Satu . m« pravo doživetj , všeč pa jim je bil lje no so ete ka ve rak eli in ja »v z ijo rafi m ja og žn vo približal astrono jbolj zanimiva fot alo na m a aj bil vs je vo m to ko go lun, ... Otro stave jim je za anček«. Ogled raz okrog sebe »prst

VRTEC ZAJČEK

Vrtec Koper, enota Pobegi, vzgojiteljica Doris Bordon Na hribčku tam sredi vasi, prelep nov vrtec stoji.

Ko nanj smo čakali, smo v Kopru se igrali a zdaj pa nazaj smo prišli, prišli.

Ko nanj smo čakali, smo v Kopru se igrali a zdaj pa nazaj smo prišli, prišli!

Vrtec Miškolin

Vrtcu je ZAJČEK ime, je varen, prijazen za vse.

V njem je veselje, so igre, so želje, in iskrice sreče v očeh, v očeh.

V njem je veselje, so igre, so želje, in iskrice sreče v očeh, v očeh!

Drage vzgojiteljice in učiteljice!

Vsak mesec prejmemo več razglednic in še več lepih želja. Vaše mnenje nam veliko pomeni. Pišite nam, komentirajte, hvalite in kritizirajte! Predvsem pa nam pošiljajte razglednice o dogodivščinah. Pošljite jih na elektronski naslov iskrice@ringaraja.net, s pripisom Razglednice.

V Pobegih nam je res lepo, veselo je staro in mlado!

Ko mi se igramo, se radi imamo, saj Zajčka dobili smo mi, smo mi.

Ko mi se igramo, se radi imamo, saj Zajčka dobili smo mi, smo mi!

Veseli bomo vaših prispevkov!

Vrtec Koper

Res je! Končno je VRTEC KOPER dobil novo enoto. Vrtec Zajček smo 8. maja slavnostno odprli, že čez nekaj dni pa smo se vanj vselili in uživamo v velikih, svetlih igralnicah, prostorni telovadnici, jedilnici in ogromnem igrišču z novimi in varnimi igrali! Pridete na obisk?

TEDEN ŠPORTNIH

Osnovna šola Litija

, enota Vrtec Polhek

AKTIVNOSTI

Polšnik, vzgojiteljica

Razglednice

Veronik

a Anžur V tednu, ki je bil po svečen Rdečemu kri žu, smo se v našem .Izvedeli smo, da je vrtcu veliko pogo poleg drugih stvari varjali o zdravju za naše zdravje po smo v zadnjem ted membno tudi giban nu posvetili največ je. Prav temu pozornosti. Pripravili aktivnosti. Že pone smo si kar cel teden deljkovo dopoldne športnih nam je minilo ob živ športnih igrah na pro ahnem gibanju ob stem. V torek je pri glasbi in šlo na vrsto kolesarj vsi veselili. Prvi dan enje, česar smo se kolesarjenja nam je še posebej minil tako hitro, da kolesih preživeli tud smo se dogovorili, i sredino dopoldne. da bomo na Pomerili smo se v sp dosledno držali pra retnostni vožnji me vil, ki nam jih je do d stožci in se ločil naš »policist«. jutranjih urah odpra V četrtek smo se v vili na izlet. Čeprav prijetno hladnih je bil a pot, ki nas je peljal smo bili zelo vztraj a do lovske koče pre ni. Pri koči smo se cej strma, malo odpočili in ok do igrišča, kjer je bil repčali, potem pa naš cilj. Utrujenost nadaljevali pot nas je hitro minila žogo. V petek pa sm in km alu smo se veselo o si privoščili šport podili za ne aktivnosti v naši še posebej ponosn novi telovadnici, na i. V teh že kar vročih katero smo dneh je naša telov zatočišče. Veronika adnica postala res in Lidija sta za nas prijetno hladno pripravili vadbeno naše gibalne sposob uro, v kateri smo lah nosti. V nekaj trenu ko pokazali vse tkih se je naša telov vrt, mi pa v plazeče adnica spremenila se kače, poskočne v pravi živalski kenguruje, papige na drogu in še dru ge živali.

5

Vrtec Polhek Polšn ik MAČIJO BRINOVEC

DRUŽINSKI IZLET NA DO

-Dole, vzgojiteljica Marinka

Vrtec Čebelica, OŠ Gabrovka

Lenart

DEŽELO« na domačijo družinski izlet v »OGLARSKO pni sku li zira ani org smo Brinovec, ki nas nas je počakal gospodar Ob zaključku šolskega leta li z lastnim prevozom. Tam orna za hojo. elja nap odp pre se bila smo ni in Dol la Do šča Brinovec. po cesti, ki se je rahlo spu smo ili smo bili cilj, Hod e. na i ačij pel dom je vodil do njihove ato pokrajino. Ko smo pris , izdelavi krasen razgled na gričevn iciji pre trad vali ovi udo njih obč ah, Dol smo na Ob tem l o oglarjenju h Brinovec nam je poveda Oglarčka, ki so ga po štiri prijazno sprejeti. Gospod otroke, ko so iskali palčka za igra smo in njim nje Z eče ral. sen zaig pre elo kope, … Potem je sledilo , s harmoniko in nam ves zelenjave. i priklicali. Prišel je ves črn ter tud olk h jab oga k, nal nov in ih hre a pism pek najdenih peskovniku in pa je sledila igra na igralih, Obisk smo zaključili zaplesali in zapeli. Potem njavo, s pecivom in pijačo. zele , hom kru ačim dom z li žinsko srečanje, treg dru pos no še kras nas smo so li lji Ime tite Gos kov domačije Brinovec. min spo kdaj vrnili. vijo še elit o pod bom in e se s prižigom kop ih vtisov. Zagotovo ne prijetno in polno prijetn ki je naredilo naše popold

Vrtec Čebelica, OŠ Gabro vka−Dole

PUNČKA ANA V VR

Enota vrtca pri OŠ Rib

TCU PRI OŠ RIBNIC

nica na Pohorju, vzgo jite

A NA POHORJU

ljici Katja Mori in He

rmina Os

truh V prvem septembrs kem tednu v vrtcu smo spoznali punč Ana nam je preko ko Ano, ki nas je pri pisma najprej preds šla obiskat iz rodne tavila svojo celino, da si želi dneve v ted Afrike. navade in običaje nu preživeti z otrok v Afriki. Povedala na i v vrtcu, vikende pa sedaj Ano ob petki m je, h eden izmed otrok bi rada preživela pri odpelje s seboj do otrocih doma. Tako Ana odnese s seboj mov in jo v ponede tudi dnevnik, v kater ljek pripelje nazaj v ega starši otrok zap otroci pa dnevnik po vrtec. isujejo, kako je Ana lepšajo tudi z risbam preživela konec ted i in s fotografijami. na, Hura, veselimo se ob iska naše Ane!

Vrtec pri OŠ Rib nica na Pohorju

ELSKEM VRTCU

V SEMED PREDSTAVA GRDI RAČEK ca Danica Vuga

Vrtec Semedela, vzgojitelji

Vrtec Semedela

za otroška igrala. vrtca Semedela sredstva bodo prispevale v Sklad da e, v enoti Markovec očil in i odl se atin so Hrv e avk KD Strokovne del Grdi raček in jo zaigrale v avo dst pre ile izor igrala tudi j upr nje so v ljala Irena Ban, ki je To so naredile tako, da a. Predstavo je režijsko izpe vrtc Danijela Matešič. in ega ič naš kov ke Živ otro aša in še Nat za vse star Kočevar, Valentina Vlajič, aša Nat še ale ieri. Liki v top Oliv a nas so Jan j grdega račka. V nje irju pa jih je spremljala Nevenka Plahuta, na klav je prelila v grdega bila je ova Ban alke tih. dov nos ove last prip gi kih V vlo jenih značajs a ičnih kostimih in poudar na poti v svet. Živkovičev predstavi so blesteli v odl , nebogljenega »otroka« ega jhn ma ost ljajo odn em ner spr in ki , ost ajiv račka vsa iskrena čustva in zaščitniške matere. Nag evarjeva osti poudarila lik skrbne vlogi račjih mladičev. Koč v a čev pa je z veliko mero humorn teši Ma in a ičev Vlaj li aza nost prik pol o Za . nitn bah ime sod je, jih pa sta, vsaka po svo je nezmotljiva v svo vne race, take, ki ve vse in dogajanju. Vsem gla v lik st ila eto dob nap upo ko ko veli pre jstrs je mo em blažila tva, Plahutova s pripovedovanj led na svet in njegova čus doživljanja vsebine igre je jhnega otroka, njegov pog ma o ci in naj otro poz ovi ro njih dob ši, star zelo li dstavo so jim čestita igralkam je skupno, da zelo uspešno izvedeno pre Nives Prša. a Za . eljic dan k nat vsa rav i u tud stik v la vali njim saj so z edela se jim je zah pevek v Sklad vrtca Sem sodelavke. Za njihov pris

6

EKO razglednice

Pošiljate nam ogromno razglednic, ki so povezane z ekologijo in aktivnostmi, ki jih izvajate v vrtcih in šolah na to temo, zato smo se odločili, da tudi v rubriki Razglednice določen del posvetimo samo EKO razglednicam. Naj bo to spodbuda vsem vzgojiteljem in učiteljem pa tudi staršem: (p)ostanite EKO!

VODA JANA

brepolje, vzgojiteljici Darja

Vrtec Ringaraja, Videm-Do

Erčulj in Anka Kralj

nski dan nas okolico na izlete. Lep jese e radi zahajamo v bližnjo napornem Po e. dov plo e nsk Otroci iz skupine Čebelic jese li smo se lovili, skrivali in iska kjer vode Jana, d, lili goz ese nji razv bliž v se bil smo je zva smo bili zelo žejni. Zelo ov, listk ih nsk ih dneh jese nsk ju jese iran lih iskanju in nab vodo, ki nam je v top Zahvaljujemo se vam za ki ste nam jo poklonili vi. pogasila žejo.

Vrtec Ringaraja RAVNANJE Z ODPADKI – LO

ČUJ IN ZMAGAJ

Vrtec Otona Župančiča, rav

nateljica Irena Upelj

* PLOČEVINKA PIVA RAZ PADE V 200 LETIH. * KOS PAPIRJA RAZPADE V ENEM MESECU. * DREVO, IZ KATEREGA NA REDIJO 700 VREČK, KOLIKO R JIH V VEČJI TRGOVINI PORABIJO V MA NJ KOT ENI URI, RASTE 15 LET. To in podobna razmišljanja so nas pripeljala do eko pro jekt a »Ra tonerje, papir, zamaške, loče vnanje z odpadki«. Zbirali smo kartuše, vali odpadke ter urejali oko vrstami odpadkov, glede lico vrtca in igrišča. Otroci na starost otrok pa smo se so se seznanjali z pogovarjali tudi o predel surovin za nove izdelke. V avi in o ponovni uporabi eko delavnice smo vključil i tudi starše. Ogledali smo in se seznanili, v katerega si eko otoke z zabojniki spadajo posamezni odpadk i. Spoznali smo, da hrana pa že ostane, spada v bio ne sodi v smeti, če loške zabojnike. Varčujemo s papirjem, zato rišemo risb Naučili smo se pobirati sme ice na obe strani. ti za seboj tudi na igrišču . Zbiramo kartuše za »Rd za nakup invalidskega voz eče noske«, zamaške ička, plastiko posebej, …

Odpadke tudi zbiramo in igrače in didaktična sred iz njih izdelujemo stva. Veseli smo bili, ko so nas konec junija obvestili, nagradni igri podjetja Sna da smo zmagali na ga LOČUJ IN ZMAGAJ in za nagrado prejeli 7.000,00 porabili. Že več let si želi €. Koristno jih bomo mo kakovostno ozvočenje za igrišče, kjer potekajo razl praznovanja, obogatili pa ične prireditve in bomo tudi didaktične kab inete in nagradili najaktivne jše skupine otrok.

Vrtec Otona Župančiča

ČISTILNA AKCIJA Vrtec Pod gradom, enota Stara Ljubljana, vzgojiteljica Ana Maria Saksida

Vrtec Pod gradom

Poleti je naš vrtec izvedel čistilno akcijo. Najmlajši so vzgojiteljicam pomagali urediti gredice ob terasi, predšolski pa so urejali okolico vrtca in pobirali odpadke. S čistilno akcijo smo želeli urediti okolico vrtca. Seveda pa je namen segal globlje od očitnega. Otroci so s sodelovanjem pri čiščenju krepili zavest, da so koristni, ko pomagajo. Starejši otroci so že razumeli dejstvo, da je tudi od njih odvisno, koliko odpadkov bo v njihovi bližini in da je vsak posamez nik odgovoren za čistočo Zemlje. Prišli smo do ugotovitve, da veliko naredimo že, če kdaj pospravimo za kom drugim, ki še ne spoštuje narave in se ne zaveda narejene škode. Malčki so skupaj s svojimi vzgojiteljicami pometali teraso in z zaščitnimi rokavicami pobirali plevel.

Zelo so bili zadovoljni, ko so videli, kako jih vzgojiteljice spodbujamo in opažamo njihovo osvajanje novih veščin.

To jih je spodbudilo, da so še bolj zavzeto sodelovali. Čez nekaj čistilnih akcij se bodo tudi oni zavedali lastne pomembnosti in nalog, da bo okolje, v katerem živijo, še bolj prijazno.

EKO razglednice

VETERINARKA, LOVEC IN

U

ČARLI NA OBISKU V VRTC

Vrtec Mala Nedelja jekt vrtec izvajali tudi podpro letu v okviru projekta Eko kem oci šols Otr m lja. šnje oko leto v jska V vrtcu smo li in njihova življen znavali smo različne živa novega ogo mn i tud se in i z naslovom Živali in mi. Spo del izve lmi, o njih so veliko novega . Lepega majskega so bili navdušeni nad živa veliko zunanjih sodelavcev i tud i učil vklj smo jekt lijem, ki je bil za Čar m pso naučili. V naš pro s c love u obiskala veterinarka in vrtc v nas sta a pripomočki in nam , nev om old del dop s svojim erinarka nas je seznanila l, kako mora biti lovski aza otroke pravo doživetje. Vet pok je nam pa ec skrbeti za živali. Lov otroke, povedala, kako moramo prijazen in da ima zelo rad tovili smo, da je Čarli zelo Ugo n. luše pos in gljiv pes ubo ga božali. saj je prav užival, ko smo

Vrtec Mala Nedelja

ČEBELICA, MOJA PRIJATE Vrtec Šentvid, vzgojiteljica

LJICA

Metka Rančigaj

Malčki imajo radi meden i zajtrk. Kako pripravimo kruh, že vedo, o medu pa vprašanj. In kdo bi nanje so imeli kar nekaj najbolje odgovoril? ČEBELA R! V goste smo povabili star ki je s seboj pripeljal še čeb ega ata Antona, elarskega mojstra Andreja . Otroci so opazovali, kaj prinesla s seboj. Ob projekc vse sta čebelarja iji in ogledu pripomočkov so spoznavali kranjsko čeb matice, trota in naloge čeb elo – sivko, vlogo elarja, okusili so cvetlični med, nekaj pa smo ga prih Za zaključek druženja pa ranili še za zajtrk. so si smeli nadeti še zaščitn o obleko. Domov so odn o čebelah in zdravilnem esli brošure, da so medu pripovedovali tud i domačim. Zahvaljujemo obogatila naš dopoldan, se čebelarjema, ki sta hkrati pa smo se v dneh vseživljenjskega učenja učil i drug od drugega.

Vrtec Šentvid

O LISTINE ZAKLJUČEK IN PODPIS EK Vrtec Vrhovci

Vrtec Vrhovci

amo se s straši še zadnjič sreč smo se v vrtcu odločili, da zato e ti, vra naš d še pre star in bile ke so Počitnice ek za vse otro organizirali skupen zaključ listino, Eko mo piše pod in poveselimo. 1. junija smo in im združimo prijetno s koristn enote. Odločili smo se, da šola kot način življenja. Na letu vključeni v projekt Eko kem ike šols tem saj smo bili v jekta Eko šole, predstavn pro ega dstavnike nacionaln . ede sos i tud in še star e prireditev smo povabili pre star pnost in seveda vse starše, eko koordinatorke ša, Jan e mestne občine, lokalno sku Klar e eljic nat rav dravnimi govori lak, ki Prireditev smo začeli s poz povedala tudi gospa Pol nam je o projektu Eko šola pa ali ed čak bes aj aj kom nek že ek, so pa Rob Maje ne. Otroci u. Sledil je podpis Eko listi r. Ker se nismo Vila n Ste del sodeluje pri samem projekt izve je jo in a Zemlja, ki je sledila grozili, nas je med igrico na začetek igrice Ta čudovit m, ki so že pred začetkom ako obl im ihtn li prireditev nev šit stra pustili pre i smo do konca in pripelja . A nismo se vdali, vztrajal valce smo sko obi ale ost rahlo osvežil poletni dež vse in rše smo tudi lepše vreme. Sta teriala, do zaključka, dočakali pa izdelkov iz odpadnega ma ogled razstave naših slik, na a vrtc re in jagode. Take sto nje češ ke slad povabili v pro na eda sev ditev okoli igralnic ter je s starši in načrtovanje cvetličnih in zeliščnih ure druženje, tesno sodelovan pno sku za ost dni. ožn pril so prireditve se odpravili v počitniške prijetno in s takimi vtisi smo prihodnosti. Bilo je lepo,

7

foto: Mila

8

Cvekamo

ALENKA

»Za eko

n Simčič,

osebni arh

iv družine

Kovač Be

KOVAČ BERČ

način živ IČ ljenja sv a se odlo ko sva d čila, obila ot roke.«

rčič

Starejša tema

Novejša tema

Berčičevi so prijetna mlada družina iz Ljubljane. Alenka in Tomaž se poznata še iz srednješolskih let. Oba sta ljubitelja potovanj, kulture in vsega lepega. Alenka je novinarka, ki se je po rojstvu prve deklice odločila ostati doma in se posvetiti otrokom, dokler ne gredo v šolo.

Tomaž je arhitekt. Njune tri deklice so prave mlade dame, najstarejša Pika jih šteje šest, Zoja pet let, najmlajša Sofija pa ima dve leti. Ko sta Alenka in Tomaž postala starša, sta se odločila za ekološki način življenja. V kratkem se selijo v leseno hišo, obkroženo z zelenjem, v okolici Ljubljane.

Lara30, Zadnje čase na vsakem koraku slišim besedo eko. Sprva je bila modna muha, zdaj pa vse bolj postaja način življenja. Kaj se pa 25. 9. 2009, 20:00 vam zdi?

Mojca3, Jaz poznam kar nekaj družin, ki so zelo ekološko usmerjene. Ločujejo odpadke, jedo zdravo hrano, uporabljajo naravne 25. 9. 2009, 20:11 materiale, … Ena od takšnih je tudi družina Berčič z mamico Alenko na čelu, ki je moja prijateljica, mamica treh ljubkih deklic in novinarka.

AlenkaB, Z veseljem se bom vključila v vašo eko debato.

25. 9. 2009, 20:16 Lara30, Ali nam lahko poveste, kako živite? Kakšna je razlika med pojmoma eko in bio?

25. 9. 2009, 20:17 AlenkaB, Uh, tole je pa skoraj kot test. Pri teh dveh pojmih gre po mojem mnenju bolj za vprašanje interpretacije. Vse, kar je eko(loško), naj 25. 9. 2009, 20:23 bi bilo prijazno okolju, bio(loško) pa izvirajoče iz narave. Kaj pa vem, ne gre za to, da smo kakšni posebni strokovnjaki, živimo tako, kot menimo, da je prav. Delamo po občutku, beremo o teh stvareh, predvsem pa je meni osebno pomembno, da imaš na koncu dneva čisto vest in da se maksimalno potrudiš za stvari, ki so ti pomembne.

Lara30, Kako se pri vas prehranjujete?

25. 9. 2009, 20:25 AlenkaB, Predvsem pazimo na to, da ne uživamo predelane hrane, hrane s konzervansi in z umetnimi dodatki. Razne hrenovke, paštete, 25. 9. 2009, 20:26 sladkani obarvani jogurti odpadejo. V obroke vključujemo čim več osnovnih živil. Jajca, moka, mleko, ribe, meso, navadni jogurti.

In tega smo se držali že od dojenčkov naprej. Daleč največ pa pojemo sadja in zelenjave. Ker imajo naše tri deklice seveda rade sladkarije, smo se dogovorili, da so sladkarije na jedilniku samo ob nedeljah. Pred kakšnim letom smo imeli navado, da smo čez teden zbirali sladkarije v posebni posodi v shrambi, vse, kar so vse tri dobile od babic, obiskov, v trgovini, … Ko so prišli na obisk prijatelji, so jih delile z njimi in pojedle. Otroci nimajo meje in če jih navadiš, da se ves čas bašejo s slaščicami, tako potem je. Sedaj ko imamo začasno babico zelo blizu nas, je nedelja sladki dan. Začnemo že zjutraj, vendar se trudimo, da vse ostaja v zdravih mejah. Doma so sicer vedno na voljo sadje, zelenjava, oreščki, siri, lešniki, suho sadje in kruh, ki so res preproste in zdrave otroške malice. Doma je na voljo zdrava hrana, kadar pa gremo na obiske, k sorodnikom, prijateljem ali na rojstne dneve, pa pravila o slaščicah seveda ni, saj ne moremo in nočemo vplivati na to, kako živijo in se prehranjujejo drugi.

Pija3, Kje kupujete hrano?

25. 9. 2009, 20:27 AlenkaB, Če vzamete v roke katerokoli vrečko ali izdelek, še posebej take, na katerih piše, da so namenjeni otrokom, lahko vidite, da je v njih 25. 9. 2009, 20:28 ogromno sestavin, ki so popolnoma nepotrebne oz. škodljive. Ko smo v trgovini, naša dekleta niti ne prosijo za njih, ker jih nikoli ne kupimo. Sama se o tem z njimi veliko pogovarjam. Vzamem si čas in jim razložim, zakaj na primer ne kupujemo homogeniziranega mleka ali posnetega mleka. Mleko je hrana. Če ga posnameš, ni niti hrana niti voda niti pijača, nič ni. Kot sem že povedala, nas zanimajo osnovna, ne pa predelana ali obdelana živila in hrana. Dejstvo, da otroku razložiš, zakaj izbereš neko stvar in ne druge, se mi zdi izjemno pomembno. Če rečeš zgolj »ne«, naletiš na nasprotovanje. Menim, da na ta način svoje otroke vzgajamo v odgovorne potrošnike, ki ne nasedajo le pisanim sličicam na pokrovčkih. Ko so bile punce še dojenčki, sem skuhala juhe in jih zamrznila, zamrznila sem tudi npr. pečen losos, sveže pasirala sadje. Poleti jemo npr. namesto kupljenega sladoleda zmrznjeno sadje, ki je prav tako osvežilno in zelo zdravo in se s tem izognemo šestim »e-jem«, ki so v povprečni slovenski lučki, ali pa ga naredimo sami. Mleku dodajajo veliko hormonov in dokazano je, da otroci zaradi tega prehitro spolno dozorijo. Zato sem pozorna, kakšno je mleko, iz katerih delajo jogurte, že dolgo pa tudi čakam, da bodo pri nas redno prodajali bio mleko. Dvakrat na teden jemo meso, ki ga kupimo na tržnici pri kmetih, ki prodajajo bio meso, v različnih trgovinah pa kupujemo večinoma bio izdelke.

Pija3, Kje pa kupujete sadje in zelenjavo, glede na to, da je večinoma vse, kar kupimo v trgovini, obilno poškropljeno s pesticidi?

25. 9. 2009, 20:29 AlenkaB, Jajca kupujemo od kmetov, zdaj pa se selimo na lokacijo izven Ljubljane, kjer nameravamo tudi sami pridelati vsaj nekaj hrane. Več 25. 9. 2009, 20:31 neškropljenega sadja kot dobimo od ljudi, ki jih poznamo, bolj smo veseli. Naši dobrotnici sta moževa teta iz Krope in moja mama, od sorodnikov s Primorske pa se vsako jesen veselimo kakijev.

Lara30, Ali veliko kuhate in pečete?

25. 9. 2009, 20:33 AlenkaB, Vsaj dva glavna obroka skuhamo/spečemo doma. Iz pasterizirane smetane, ki jo dobimo pri kmetu, občasno kar sami delamo 25. 9. 2009, 20:35 maslo, ker je zelo enostavno in zabavno. Šestletnica in petletnica že sami pečeta piškote po svojem receptu. Naslednji korak je, da bomo doma imeli tri kokoši in bomo jajca imeli kar doma. Imamo radi živali, prepričana sem, da bodo dekleta zelo lepo skrbela zanje in bo pobiranje jajc velika zabava. Čim več poskušamo pripraviti doma, speči kruh, ... Zdaj delamo sami njoke. Kuhamo veliko naravnih juhic, rada bi tudi sama pripravljala domače štruklje. Sicer pa je pri nas glavni kuhar kosila moj mož Tomaž. Ker sem v razmiku štirih let rodila tri otroke, je moral poprijeti za kuhalnico, sicer bi bil prevečkrat lačen, če bi čakal name. Na srečo ima takšno službo, da lahko kosimo skupaj. Zavedam se, da je to razkošje, večina ljudi si tega ne more privoščiti.

Lara30, Od kod pa simpatiziranje z eko načinom življenja? Ste bili že sami tako vzgojeni?

25. 9. 2009, 20:38 AlenkaB, Niti ne. Moja mama je kuhala stvari z našega vrta, a kot otrok sem jedla hrenovke in vse ostalo. Včasih zdravo prehranjevanje niti ni 25. 9. 2009, 20:41 bilo aktualno. Odločitev za tovrsten način življenja je prišla z rojstvom otrok. Ko postaneš starš, začneš prebirati različno literaturo in se zaveš, kako ranljivi so otroci za strupe. Ker sem odraščala v hiši blizu Šmarne gore, sem bila blizu naravi že od otroštva. Narava mi je bila od nekdaj všeč, želela sem biti veterinarka, postala pa sem novinarka.

Mojca3, Kakšna poklica opravljata z možem?

25. 9. 2009, 20:47 AlenkaB, Jaz sem novinarka, vendar sem zadnja leta doma, ker sem se 16. 3. 2009, 20:49 za to zavestno odločila z namenom, da sem lahko veliko časa z otroki. Moja velika ljubezen je glasba. Pred materinstvom sem pisala glasbene recenzije in delala intervjuje z glasbeniki.

Ko bo pravi čas, se bom vrnila na delo, vendar bi se za to, da zaradi otrok za nekaj let prekinem z delom, odločila še enkrat.

Mož Tomaž je arhitekt, med ostalim se ukvarja s prostorskim načrtovanjem,, dela pa tudi na Fakulteti za arhitekturo.

Kje pa živite?

Tikataka, 25. 9. 2009, 20:51 AlenkaB, Pravkar se selimo na lokacijo izven Ljubljane, nad Igom 25. 9. 2009, 20:53 ob gozdu bomo imeli veliko prostora in bomo naokrog in naokrog obkroženi z naravo. Odločili smo se za leseno hišo finske znamke Honka. Les nama je všeč, ogledala sva si nekaj vzorčnih hiš, lesena hiša je enostavna in prijetna. Sva pristaša načela »manj je več«, stvari želiva poenostavljati in ne zapletati. Enakega načela se drživa pri igračah in pri hrani.

Punčkam kupujeva igrače iz naravnih materialov.

Pija3, Kje je še razlika med zidano in leseno hišo? Kako jo boste 25. 9. 2009, 20:55 opremili?

AlenkaB, Razlika je v dolžini gradnje in v materialu, cenovno pa niti ni 25. 9. 2009, 20:58 razlike. Razlika je v hitrosti segrevanja in ohlajanja. Všeč nam je občutek lesa, hiša se hitro ogreje, diši po lesu in je idealna za ogrevanje s kaminom. Imamo kamin iz finskega granita, ki toploto zelo dolgo zadržuje, kar cel dan, in s tem zmanjšuje porabo kuriva. V leseni hiši imaš redko občutek, da te zebe, podobno je poleti. Če odpreš okna, se hiša ne segreje preveč.

V nasprotnem primeru potrebuješ čez dan senčila, ponoči pa spiš v hladu.

Tikataka, Ste tudi pri izbiri šole za hčerke želeli, da bi bila tam prisotna 25. 9. 2009, 21:00 eko usmeritev?

9

10

Cvekamo AlenkaB, Ja, naši starejši deklici sta vpisani v waldorfsko šolo, vendar se zanjo nismo odločili zaradi ekoloških prednosti, ampak zaradi načina 25. 9. 2009, 21:02 njihovega dela z otroki. Pri njih se ukvarjajo z otrokom kot celoto, zanima jih otrokova volja in interes. Obe deklici sta pol leta hodili tudi v njihov vrtec in bili smo zelo zadovoljni. Nisem pristaš tega, da je treba otroke vsega naučiti že v osnovni šoli, potem pa se stvari samo še ponavljajo. V navadnih šolah po mojem pretiravajo s količino nalog in še s količino dodatnih aktivnosti, ki jih določijo starši. V waldorfski šoli jih ne obremenjujejo z najširšim znanjem, ampak s konkretnimi, praktičnimi znanji, ki imajo nek smisel in namen. Kako na primer glede na dolžino sence izračunaš višino drevesa, ne da bi ga dejansko izmeril.

Kakšna pa je prehrana v waldorfski šoli?

Tikataka, 25. 9. 2009, 21:04 Kot vem, jo pripeljejo z drugih šol. Mislim, da imajo posebne jedilnike tudi za otroke vegetarijance, tako kot mi se trudijo, da ima hrana čim AlenkaB, 25. 9. 2009, 21:06 manj dodatkov, imajo pa tudi svojo kuhinjo, se mi zdi. Tam smo sicer šele en teden, tako da v bistvu niti ne vem natančno.

Ali imajo tudi kakšne posebne aktivnosti, ki jih v običajnih osnovnih šolah nimajo?

Pija3, 25. 9. 2009, 21:09 Zaenkrat se aktivnosti še niso začele. Imajo pa zelo različno ponudbo, na primer cirkuški krožek, kiparski krožek, balet in glasbeno šolo, AlenkaB, 25. 9. 2009, 21:11 ampak se s tem še nismo veliko ukvarjali, ker imamo prvošolko. S tem se bomo več ukvarjali, ko bo čas za to. Naša Pika in Zoja zaenkrat hodita na balet in na plesne urice, kasneje bo Pika verjetno obiskovala tudi cirkuški krožek, saj obožuje cirkus. Hodili pa bosta na tiste aktivnost, ki so jima všeč, verjetno vsaka samo na eno, ker pri treh otrocih razvažanje po dejavnostih pač ni mačji kašelj. V waldorfski šoli ni toliko nalog prav zato, da otroci ne presedijo celih popoldnevov pri nalogah, ampak imajo popoldne po šoli še čas za prosto igro in pomoč pri gospodinjskih opravilih staršev. Sama sem doživela, kako je pomembno, da so se naše deklice lahko igrale cel dan in kako rade imajo smiselno delo. Zato želimo živeti še naprej tako.

Ali širite svoje ideje o eko življenju tudi med prijatelji, širšo družino?

Lara30, 25. 9. 2009, 21:13 Širimo ideje? Sam si s svojim načinom življenja lahko najboljši vzor drugim ali pa jim pač nisi. Vendar nikoli nisem nikogar niti prepričevala AlenkaB, 25. 9. 2009, 21:15 niti silila s tem, da je naš način dober. Za nas je naš način pravi, drugi pa naj se odločijo sami. Mojo mamo je na primer zelo težko prepričati, naj kupuje bio hrano in uporablja rjav sladkor. To je njena odločitev in njeno življenje. Najbolj bom zadovoljna, če bodo moje hčerke nekoč rekle, da jim je naš način življenja dal nekaj dobrega.

Ste pri svojem načinu življenja naleteli na kakšne ovire?

Tikataka, 25. 9. 2009, 21:17 Kdo drug bi morda rekel, da smo, ampak mi jih ne vidimo. Ovire so tako ali tako vedno, za kakršnokoli življenje se odločiš. Za način življenja, AlenkaB, 25. 9. 2009, 21:18 kot ga mi živimo, je potrebno nekaj več energije in časa, da stvari najdeš, poiščeš, kupiš, nabaviš, … Kar se tiče prehrane, jemo mešano hrano, nismo vegetarijanci. Nismo nobeni radikalci, zato tudi nikogar ne motimo, vsaj ne da bi opazili ali vedeli za to. Verjetno si kdo misli svoje, ko sliši, kako živimo, vendar se s tem ne obremenjujem.

www.sparkasse.si

11

Tikataka, Kako je vaĹĄ naÄ?in Ĺživljenja vpleten v vzgojo otrok in vrednote, ki jim jih 25. 9. 2009, 21:21 predajate?

AlenkaB, NaÄ?in Ĺživljenja in vzgoja otrok sta neloÄ?ljivo povezana. Televizija je na primer 25. 9. 2009, 21:22 tak primer. Televizijo gledamo zelo redko, enkrat na teden pogledamo kakĹĄen klasiÄ?en ali dokumentarni film, ki ga izberemo. Pika, naĹĄa najstarejĹĄa deklica, je bila stara dve leti, ko smo ji zveÄ?er nekajkrat priĹžgali risanke na nacionalki. Trikrat smo jo priĹžgali in ko so bili v risanki neki vesoljÄ?ki, je bila od prizorov tako ĹĄokirana, da je naslednjiÄ? sama ostro protestirala, naj televizije ne priĹžgemo veÄ?. Imela je prav noÄ?ne more. To se je kasneje izkazalo za eno najboljĹĄih odloÄ?itev v naĹĄi druĹžini, tako imamo vsi veliko veÄ? skupnega Ä?asa.

Otroci, ki imajo nenehno priĹžgan televizor, so brez nje Ä?isto izgubljeni, ker imajo moĹžgane zaradi televizije ves Ä?as Âťna paĹĄiÂŤ. Ampak kot reÄ?eno – to je osebna odloÄ?itev. Tako mislimo in Ĺživimo mi.

Pija3, Z otroki preĹživite veliko Ä?asa. Kdaj najdete Ä?as zase in kaj poÄ?nete takrat?

25. 9. 2009, 21:31 AlenkaB, ÄŒe izklopiĹĄ televizijo, ti ostane ogromno Ä?asa. ÄŒasa zase, za hobije, ... Gre za 25. 9. 2009, 21:33 razporeditev Ä?asa in organizacijo. ZveÄ?er, ko so deklice zaspale, sem zadnja ĹĄtiri leta pisala blog. Lani sem zaÄ?ela s pletenjem, naredila sem ĹĄale, letos nameravam kape. Kupili smo ĹĄivalni stroj in naredila sem Ĺže nekaj oblekic, hlaÄ? za otroke, kar pri treh otrocih zelo prav pride. Piki sem seĹĄila tudi torbo za v ĹĄolo. PoskuĹĄam biti kreativna na nove naÄ?ine, Ä?esar prej nisem poÄ?ela.

PrepriÄ?ana sem, da za vse to ne bi imela Ä?asa, Ä?e bi doma imeli ves Ä?as priĹžgano televizijo.

8PNR YDUĂżXMH YDUĂżXM WXGL WL 9DUĂżHYDOQL UDĂżXQ 80.2 ]D PODGH GR OHWD

Lara30, KakĹĄne vrste blog piĹĄete?

25. 9. 2009, 21:38 AlenkaB, Sem novinarka in Ä?utim potrebo po pisanju, zato piĹĄem. PiĹĄem o tem, kaj 25. 9. 2009, 21:45 poÄ?nemo in kaj delamo. Kar se je izkazalo za odliÄ?no odloÄ?itev, saj imamo sedaj lep spomin na to, kaj vse smo poÄ?eli zadnja leta.

Lara30, Rekli ste, da veliko berete. Kaj vas zanima?

25. 9. 2009, 21:49 AlenkaB, Glavni knjiĹžni molj pri nas je moj moĹž TomaĹž. On je velik ljubitelj znanstvene 25. 9. 2009, 21:55 fantastike, bere tudi strokovne knjige s podroÄ?ja arhitekture, elektronske knjige. Moje knjige so bolj moderni romani, npr. Virginia Woolf, zelo veliko pa berem z deklicami. Kupila sem jim tudi slikanice v angleĹĄkem in nemĹĄkem jeziku, nekatere sem jim prevedla in prevode prilepila v slikanico.

Pri slikanicah mi je zelo pomembna estetska sestavina ilustratorjev, z branjem v tujih jezikih pa se nauÄ?ijo tudi nekaj besed v tujem jeziku. Moji priroÄ?niki za vzgojo in izobraĹževanje otrok so tudi v angleĹĄÄ?ini. Trenutno s starejĹĄima raziskujemo zgodbe in zgodovino umetnosti v knjigi za osnovnoĹĄolce Story of Art, ki zanima mene in je zabavna tudi zanju.

AlenkaB, Vsepovsod, vendar je to povezano s financami. Pa tudi ĹĄele zdaj so deklice 25. 9. 2009, 22:00 dovolj velike, da se lahko kam dlje odpravimo. Zadnja leta obiskujemo Italijo in Avstrijo, ker je to najbliĹžje. Lani smo kampirali na Siciliji, letos na Sardiniji.

Odkrili smo ljubezen do kampiranja, za otroke je to krasen naÄ?in preĹživljanja dopusta. Nismo za celotedensko leĹžanje po plaĹži, raje to kombiniramo z znamenitostmi, muzeji in lokalno kuhinjo ter se potepamo naokrog. V prihodnosti se zagotovo vidimo na kampiranju na Japonskem ali Baliju. Zdi se mi Ä?udovito, da z otroki lahko delimo kulturne in vse druge uĹžitke na zanimivih potovanjih.

Mojca3, Vam je bilo kdaj Ĺžal, da se Ä?emu odpovedujete zaradi svojega naÄ?ina 25. 9. 2009, 21:58 Ĺživljenja?

AlenkaB, Nimam obÄ?utka, da smo se Ä?emu zares odpovedali. KveÄ?jemu smo z njim 25. 9. 2009, 22:00 veliko pridobili. EkoloĹĄki naÄ?in se veliko ljudem sliĹĄi super, vendar morajo biti za to neke danosti in pogoji, finanÄ?ni in Ä?asovni. Predvsem pa veliko volje. Osebno sem imela sreÄ?o, da sem lahko ostala doma z otroki.

Alenki KovaÄ? BerÄ?iÄ? se najlepĹĄe zahvaljujemo, da je klepetala na naĹĄem eko forumu. Avtorica intervjuja je Irena KovaÄ? PavÄ?iÄ?, imena forumskih oseb, z izjemo AlenkaB, pa so izmiĹĄljena.

UredniĹĄtvo Ringarajinih iskric

%DQND 6SDUNDVVH G G &HVWD Y .OHĂżH /MXEOMDQD

Pija3, Kaj pa vaĹĄe poÄ?itnice? Kam se najraje odpravite?

25. 9. 2009, 21:58

12

OtR O ŠkA

Naravno starševstvo

G RA – razkošje, ki ga moramo I

privoščiti svojim otrokom in sebi piše: dr. Anja Svetina Nabergoj

V zadnjih mesecih je kar nekaj svetovnih revij s področja nevroznanosti objavilo članke na temo pomena proste igre v otroštvu kot tudi v odrasli dobi. Znanstveniki ugotavljajo, da je pomen proste domišljijske igre ključen za normalen socialni in čustveni razvoj otrok, pa tudi za razvoj njihovih kognitivnih sposobnosti.

13 Leta 2005 so v znanstveni reviji Archives of Pediatrics and Adolecent Medicine objavili raziskavo, v kateri navajajo, da se je čas, ki ga otroci preživijo med prosto igro, med leti 1981 in 1997 skrajšal za 25 odstotkov. To pomeni, da so naši otroci v zadnjih dvajsetih letih izgubili osem ur proste, spontane in nevodene igre na teden. V želji, da bi bili otroci sprejeti na najboljše šole in univerze, starši otroke raje vpisujejo na najrazličnejše obšolske dejavnosti in njihovi dnevi so namesto z igro zapolnjeni z obiskovanjem glasbenih, športnih, znanstvenih in drugih aktivnosti. Le-te otrokom zagotovo prinašajo nove veščine in znanja, vendar pa jih je v otroških urnikih pogosto preveč in izpodrivajo spontano domišljijsko otroško igro. Čeprav na prosto otroško igro pogosto gledamo kot na razkošje, brez katerega se da (pre)živeti, pa je njena vloga v otroškem razvoju nenadomestljiva. V zgodnjem otroštvu skozi igro spoznavamo barve in oblike, okus in zvoke in tako odkrivamo svet okoli sebe. Preko igre se otroci in mladostniki učijo medsebojnega spoštovanja, prijateljstva, sodelovanja in rivalstva.

Za odraščajoče otroke in najstnike je prosta igra način spoznavanja različnih identitet, način sproščanja nakopičenih čustev in hkrati način, da z igro ostajajo tudi v dobri fizični kondiciji.

A tudi odrasli lahko, v nasprotju s splošnim prepričanjem, zelo uživamo v prosti igri, saj nas sprosti in razvija našo ustvarjalnost.

Pogled v možgane Sistem za igro se nahaja globoko v sesalskem delu možganov. Sistem ima izjemno moč in je odločilen za socialno in čustveno inteligenco otroka ter za njegovo splošno mentalno zdravje. Aktivira ga nežno ali grobo ruvanje in ravsanje. Če se z otrokom igramo veliko telesnih iger, spodbujamo razvoj njegovih višjih, človeških možganov z vsemi njihovimi osupljivimi funkcijami, med drugim tudi z boljšim obvladovanjem čustev in stresa. Raziskave kažejo, da je telesna interaktivna igra zaradi številnih razlogov zelo pomembna za dolgoročno čustveno zdravje. Ta oblika igre je naravna obramba pred stresom, ker močno poveča količino opioidov in spodbuja zelo pozitivna čustvena stanja. Interaktivna igra uravnoveša čustva v čelnih režnjih, otrokom pa tudi pomaga, da se bolje spoprijemajo z občutji. Raziskovalci so opazili, da se razvoj otrok v sirotišnicah občutno pospeši po uvedbi programov, ki predvidevajo veliko igranja (povzeto po knjigi M. Sunderland Znanost o vzgoji).

Kaj pa ravsanje in ruvanje?

Ravsanje in ruvanje aktivira sistem za igro. Ruvata oziroma ravsata se lahko odrasel in otrok ali dva otroka.

Gre za razigrano, živahno igro, ki otroka resnično vzradosti in pogosto povzroči, da izbruhne v silovit smeh in cvili od zadovoljstva. To obliko socialne igre se igrate z otrokom, kadar mu pritisnete usta na trebuh in pihnete zrak, ga mečete v zrak, vrtite ali žgečkate. Pri takšni igri sta z otrokom drug proti drugemu obrnjena z obrazom in se dotikata, podoben vpliv pa imajo tudi spontani, nepredvidljivi, duhoviti trenutki z otrokom, kakršen je na primer, ko mu rečete: »Ojoj, mogoče ti bom moral pojesti nogo!« Nato pa se pretvarjate, da mu jo boste res. Ali pa se delate, da ste pismonoša in otroku rečete: »O, prišel je paket!« in ga dvignete in posadite v naročje drugega odraslega. Med ravsanje in ruvanje med otrokoma sodi prijetno valjanje po tleh, prekopicevanje drug čez drugega in uprizarjanje bojevanja v igri (povzeto po knjigi M. Sunderland Znanost o vzgoji).

www.ringaraja.net 14

Naravno starševstvo Potreba po igranju je gensko prirojena spodbuda in otroci se znajo igrati skoraj kjerkoli in kadarkoli.

V šoli se vedno več časa namenja strukturiranemu učenju in vse manj igranju, popoldan so otroški urniki vse bolj zapolnjeni z vodenimi aktivnostmi, v tisth nekaj urah, ki še ostanejo za igro, pa se vse več otrok znajde pred računalnikom in televizijo. In tako skoraj ni več priložnosti za spontano igro brez omejitev in pravil, brez konkretnega cilja in urnika. Takšna igra zahteva svoj čas in pravo okolje, da se lahko izrazi.

Da bi otrokom in sebi omogočili čim več priložnosti za igro, je pomembno, da poiščemo ravnovesje med strukturiranimi aktivnostmi (npr. ure športa, glasbena šola, …) in časom, ki ga namenimo »brezdelju«, kajti ravno v trenutkih dolgočasja se nam utrne kakšna zanimiva ideja za preganjanje dolgčasa. Pa naj bo to valjanje z otrokom po tleh med žgečkanjem, cviljenjem in hihitanjem ali pa barvanje z rokami in nogami na veliko platno. Nekaterim staršem igranje ne gre prav dobro od rok, kar je pogosto posledica tega, da sami niso bili deležni dovolj proste igre v otroštvu. Najlažje je, da otroku pustite, da vas vodi in popelje v čarobni svet domišljijske igre. Če do sebe ne boste preveč strogi in se boste prepustili toku, boste kmalu začeli uživati v igri. Če pa se pri igranju še vedno počutite nerodne, poskrbite, da bo v življenju otroka dovolj odraslih in otrok, s katerimi se bo lahko igral.

Poiščite namige za kakovostno igro, ki ne omejuje!

Hiperaktivnost ali premalo igranja? Če igranje zanemarjamo, se kaj kmalu pokažejo negativne posledice. Z raziskavami so dokazali, da hočejo mladiči sesalcev, ki ne dobijo dovolj socialno interaktivne igre, to nadomestiti tako, da se igrajo bolj grobo in pogosto ob povsem neprimernih priložnostih. Z drugimi besedami, njihova želja po igranju je izražena nepravilno.

Z raziskavo so tudi dokazali, da so se pri otrocih, prikrajšanih za igranje, v šoli pojavili simptomi hiperaktivnosti in pomanjkanja pozornosti (ADHD) in da niso mogli sedeti pri miru in usmerjati svoje pozornosti samo na eno stvar. Ker postaja to vse večji problem tudi v slovenskih šolah in vrtcih, se bomo tej temi podrobneje posvetili v naslednji številki.

POTREBA PO IGRANJU JE GENSKO PRIROJENA SPODBUDA IN OTROCI SE ZNAJO IGRATI SKORAJ KJERKOLI IN KADARKOLI.

V novembrskih Iskricah bomo razbijali mite o motnji pozornosti in hiperaktivnosti.

Ugasnite televizijo, izključite mobitele in skrijte stensko uro ...

In sedaj se igra lahko začne. V resnici ne rabite nobenih igrač ali pripomočkov, čeprav je z njimi včasih lažje začeti. Z otrokom lahko iz starih vrečk, papirja in nekaj aluminijaste folije izdelate ocean z ribami, raki in s hobotnicami. In ne zapletajte se v estetiko in detajle. Namen igre niso natančno izdelane igračke, temveč zgodba, ki nastane ob nekajkrat prepognjenem in zmečkanem papirju, ki kot morski pes napada hobotnico iz folije. Otroci so mojstri domišljije in od njih se lahko marsikaj naučimo. To počnejo v zadnjem času tudi mnoga podjetja, ki svojim zaposlenim na različne načine omogočajo priložnosti za igro in domišljijsko ustvarjanje v upanju, da se jim bodo medtem rodile nove inovativne ideje.

Dobro igranje za dobro življenje Ključni pogoj za dobro življenje je v možganih aktiviran sistem za igranje. Kadar je v otroštvu optimalno aktiviran, je to zelo pomembna podlaga za to, da smo pozneje v življenju sposobni v odnose vnašati veselje in igrivost. Potrebo po igranju lahko usmerimo v zelo pomembne socialne spretnosti. V odrasli dobi, ko sistem za igranje deluje v kombinaciji z višjimi verbalnimi možgani, lahko povzroči nove oblike igranja, na primer humor in igranje z idejami oziroma nekakšno umsko igrišče. Prav od humorja pa je odvisno, ali nam bo v hudih preizkušnjah uspelo ohraniti mentalno zdravje.

Družinski fant fant Družinski

Prvo kolo za prvi šolski dan piše: Družinski fant

Letošnji september je bil zame prav poseben dan. Septembri so sicer ponavadi meseci, ko sem najbolj zaseden v službi. Letošnji prvi september pa je bil prav poseben, saj je moj vrli prestolonaslednik junaško zakorakal v šolo. Pravo šolo. Tisto, v kateri bo v različnih oblikah ostal skoraj dvajset let. S temnolasko sva obtežena s temi dvajsetimi leti precej razmišljala, če bi najinega 5,8-letnika pustila še eno leto v vrtcu, na koncu pa je sin vseeno odhlačal svojemu prvemu šolskemu dnevu naproti.

Malemu smo navdušeno razlagali, da je osnovna šola šola, v kateri se otroci naučijo pisati in brati, računati ulomke, skuhati žgance, risati osenčene vaze, naučijo se glavna mesta držav sveta, osnove elektrike in kemije ter sodoprste kopitarje, predvsem pa v njej ostanejo devet let. Pri tem smo seveda pozabili, da je za šestletnika devet let nepredstavljivo dolga doba. Mali se je kar zamislil.

Sam sem njegov prvi šolski dan obravnaval kot še eno izmed obveznosti, ki jo moram tistega torka opraviti. Potem pa me je draga soproga prebudila iz vsakodnevnega vrtinca in me opozorila, da gre vendar za prav poseben dan. Naš junak bo v enem dnevu kar naenkrat (rahlo) odrasel. Ne bo več vrtičkar, ampak bo šolar. Seveda boš vzel dopust, je sklenila moja draga in začela razmišljati, kaj bomo prestolonasledniku pripravili.

Ko sva moje ideje – nov švicarski nož z lipovim polenom, vikend paket v toplicah z blatnimi kopelmi in bungee (op. p. skok z elastiko) z najvišjega slovenskega mosta – pospravila za naslednjih petnajst let, sva ugotovila, da bo prvi šolski dan pravzaprav celo nekaj bolj posebnega kot njegov rojstni dan, ki bo čez mesec dni. Zato sva se odločila, kako klišejsko, da mladcu kupiva kolo. Ta pravo, za šolarje, ne tistega za mlajše z majhnimi kolesi, s škatlo za avtomobilčke, z zvezdicami in s kontra bremzo.

Svet koles se je od mojih časov precej spremenil. Danes lahko dobiš solidno kolo zelo poceni, pa tudi precej zanič kolo zelo poceni. Seveda pa z lahkoto dobiš tudi odlično kolo za veliko denarja. Ker imam bogate izkušnje z igračami svojih otrok, vem, da drage igrače morda v povprečju res zdržijo dalj časa, je pa tudi res, da obtičijo zaprašene na kakšni polici v otrokovi sobi enako hitro kot najcenejše. Zato sem se podal v velike in majhne ljubljanske trgovine in pregledoval cenejša kolesa. In na koncu obsedel pred dvema krasnima primerkoma koles. Prvo je bilo modro, enostavno, s piškavimi šestimi prestavami. Drugo je bilo belo, z ognjenimi zublji in amortizerji ter enaindvajsetimi prestavami in zaželiranim sedežem in debelim aluminijastim okvirjem. Cena? Ne pretirana in podobna pri obeh kolesih.

Moj problem, ki se mi zadnje čase vedno bolj mota po glavi, je, v kakšne ljudi odraščajo naši potomci.

Moja generacija je recimo v primerjavi z generacijo naših staršev, ki je še pila kondenzirano mleko in jedla ameriške sire iz paketov pomoči, že skoraj vse imela.

Pa sem recimo vseeno čutil neke vrste prikrajšanost oz. pomanjkanje. To sem vsako novo leto opazil, saj sem bil

neizmerno vesel lila čokoladic, jagodne marmelade, kivijev, mandarin in belih A4 papirjev iz gnilega kapitalizma, kamor so moji sorodniki veselo potovali, opremljeni z maloobmejnimi prepustnicami. Želel sem si recimo tudi BMX kolo, ker je imel take debele in rdeče gume, kasneje pa takega kros italijanskega, kot so jih imeli Italijančki na morju. Sčasoma sem seveda tudi jaz dobil super gorsko kolo, osebni računalnik z 218 kB disketnikom ter vsak mesec nov kozarec kinderlade. Vendar sem vseeno znal ceniti darila. In tudi če sem dobil že drugega gumijastega Spidermana, sem se navdušeno zahvalil in nisem direktno povedal, eh, tegale pa že imam.

Moji dragi otroci pa imajo zaradi današnjega višjega standarda, neskončnega števila neskončno dostopnih igrač in seveda sorodnikov ter prijateljev, ki nam je vsem skupno, da lažje kaj kupimo, kot da bi kaj izdelali, drugačne probleme.

Naši otroci že vse imajo. In edina prepreka pred tem, da bi imeli še vse tisto, česar samo trenutno še nimajo, so naši principi in naša starševska moralna drža. In tako sem se jaz med obema kolesoma, enim dobrim in enim navadnim, odločil za navadnega. Naj se lump najprej dobro nauči voziti kolo, ko bo pa večji, mu bom pa že kupil frajerskega z oversized okvirjem in s strašnimi gumami in fullsuspensionom in krom molibden okvirjem in podobnimi detajli, o katerih tako ali tako nimam pojma. Ko pa dopolni štirinajst let, bo šel čez poletje na Mihovo kmetijo v Dražgoše za en mesec na tlako. Toliko, da se nauči stopiti v prežihov-vorančevski topli kravjek, se naužije bukolike in georgike, nagrabi kopico trave in spozna, da Nintendo in www.igre123.si ni vse.

Prvi šolski dan je bil zanimiv, zabaven in poučen. Hkrati pa začetek novega načina življenja. Treba bo vstajati veliko bolj zgodaj, mirno sedeti v šolskih klopeh, brati knjige in se čez pol leta že začeti učiti za eksterce.

15

16

Kolumna: Jesper Juul

Sram te bodi!

Starši lahko otrokom nakopljejo hromeč občutek krivde in sramu piše: Jesper Juul, Familylab.com prevod: Marija Zlatnar Moe

Starši pogosto rečejo svojim otrokom: »Sram te bodi!« Sama sem mama treh otrok, starih dve, štiri in šest let, in uporaba tega stavka mi ni niti najmanj všeč. Po mojem mnenju gre za surov in grozen izraz, ki se ga otroci naučijo že, ko so še čisto majhni.

V moji glavi je sram pogosto povezan z občutkom krivde. Beseda »sram« se lahko zažre globoko v podzavest kot drugi negativni izrazi, npr. »fuj!« ali »ne!« in lahko poškoduje otrokovo samopodobo. Še posebej, kadar je otrok zadržan in negotov, bi mu starši morali prihraniti »sram te bodi!«. Vsem otrokom bi ga morali prihraniti.

Morda bo kdo rekel, da temu pripisujem prevelik pomen, ampak mislim, da ima občutek sramu za nekatere otroke negativne posledice. Pomembneje je, da otroke naučimo lepega vedenja in tega, kako se sporazumevati z drugimi otroki, ne da bi jih udarili.

Doma se mora otrok naučiti, da je pametneje, če posluša starše, namesto da se »nauči«, da ga je sram. Otroci potrebujejo okrog sebe odrasle, ki jih bodo naučili boljših načinov odzivanja in jim ponudili tako socialno »orodje«, da se bodo lahko naslednjič odzvali drugače.

Starši morda le poskušajo spodbuditi kesanje in se otroku približati z oštevanjem in očitki. Če dobro pogledamo, vidimo, da otroci pogosto kažejo znake nelagodja in kesanja, potem ko jih oštejejo. Mislim, da nobenega otroka ne bi smelo biti sram. V naši družini nimamo oslovske klopi. Moji otroci izraza sploh ne poznajo, ker ga nikoli ne uporabljamo. Namesto tega jih poskušava naučiti reševanja težav s pogovorom. Spodbujava jih k razmišljanju, čeprav so še majhni. Ko jim dava možnost, da povedo, kaj so doživeli, dobijo tudi možnost, da se bodo v podobnih okoliščinah pozneje odzvali drugače. Morajo se naučiti prepoznati »znamenja«, preden npr. koga udarijo – da se bodo lažje uprli skušnjavi, da bi spet udarili.

Imate kakšen alternativni predlog za starše, ki preradi izgovorijo besede »sram te bodi!« svojim otrokom?

Mama

Jesper Juul odgovarja: Sram in krivda Strinjam se z vami, da starši in drugi odrasli pri otrocih ne bi smeli spodbujati občutka sramu in krivde. Kadar se to dogaja tako, kot opisujete, gre za zlorabo moči. In popolnoma prav imate, da se takšni trenutki zajedo globoko v otroško dušo in da slabo vplivajo na razvijanje samopodobe. Poleg tega sta občutek krivde in sram znani in dobro dokumentirani sestavini samopodobe ljudi, pri katerih se razvijejo različne oblike odvisnosti in samouničevalnega vedenja.

Po drugi strani pa se moramo zavedati, da sta tako sram (ki ima kulturno ozadje) kot krivda (ki pogosto izvira iz medčloveških odnosov in vere) tudi potrebna in dragocena občutka, saj ljudi ločujeta od živali. Zdravo in primerno je, da se počutim krivega, če škodim drugemu človeku. Ko recimo opazujem, kaj se v moji družbi dela s priseljenci in z begunci, me je sram, da sem Danec.

Hromeča oblika sramu in krivde, s katero nekateri odrastejo in se je nikoli povsem ne znebijo, pa prihaja od najbližjih odraslih. Ti otroci končajo tako, da jih vedno krivijo za vse, ali pa krivdo sami prevzemajo. To se lahko zgodi aktivno – posledica zavestnega (vzgojnega) ravnanja odraslih – ali pa na bolj pasiven način, če sta oče ali mati npr. odvisnika, duševna bolnika, … Otroci, katerih starši so v zaporu, pa so najbolj obremenjeni z občutkom krivde.

Pogovarjajte se z njimi Alternativa je, kot ste že sami ugotovili, da se z otroki pogovorimo, kadar škodijo drugim ali kako drugače kršijo osnovna kulturna merila. To je natanko takšna oblika pomoči, kot bi jo potrebovali vi ali jaz, če bi se nenadoma znašli v neznani kulturi. Otroci, starejši od štirih let, z redkimi izjemami, sami od sebe občutijo sram in krivdo.

Izjema so otroci, ki odraščajo v družinah, kjer so uničili njihovo prirojeno sposobnost empatije.

Zamisel, da je spodbujanje otrok, naj jih bo sram, potreben del vzgoje, izvira iz začetka prejšnjega stoletja. Takrat so staršem svetovali, da otroke oštejejo in jim povejo, naj jih bo sram, kadar naredijo kaj narobe. Ko otroci ugotovijo, da so naredili nekaj narobe, ko to priznajo in se sramujejo, se nečesa naučijo, so mislili takrat.

Mnogo otrok se je naučilo, da so se navzven obnašali lepo, kadar so bili zraven odrasli, v notranjosti pa so plačali visoko ceno.

Namesto, da pri otrocih zbujamo občutke krivde in jih pošiljamo v oslovsko klop, je pametneje, da spremljamo njihove odzive. Ko vidimo, da jih je sram ali da imajo slabo vest, jim lahko pomagamo, da uredijo tisto, kar upravičuje takšne občutke. Tako razvijamo otrokovo človeškost in človečnost, neutemeljen sram pa samo poškoduje njihovo samozavest in samopodobo.

Zdravo in primerno je, da se počutim krivega, če škodim drugemu človeku.

17

18

Urbani podvig

Potovanje v besedilo in fotografije: mag. Lidija Dragišić

Beograd, prestolnica bivše države, še vedno v mnogih zbuja nostalgijo. Pri naši mali družini pa ne gre le za nostalgijo. Glede na to, da je moj partner Vladan prišel v Slovenijo iz Beograda pred desetimi leti, je to še vedno njegov dom in hkrati kraj, kjer živi njegova mama in babica naše devetmesečne Sofie.

Na pot v Beograd smo se odpravljali že kar nekaj časa. K odlašanju je v največji meri pripomogel požar, ki je nastal v hodniku stanovanjske hiše Sofiine babice pred dobrim letom in zaradi katerega je celotna stavba ostala brez dvigala. Ker se stanovanje nahaja v četrtem nastropju staromeščanske hiše z visokimi stropovi, mi pa smo prišli z vozičkom, bi nam dvigalo precej olajšalo vsakodnevno vzpenjanje po stopnicah.

Poleg tega pa je bila Sofia še majhna in bila je zima, zaradi česar bi potovanje lahko bilo manj prijetno. Čeprav dvigala kljub številnim obljubam izvajalcev še vedno niso zamenjali, smo sklenili, da je skrajni čas, da Sofia spozna babico. Na pot smo se odpravili spomladi – med prvomajskimi prazniki.

Prvič na poti To je bila Sofiina najdaljša pot doslej, zato nismo vedeti, kako bo. Da bi se izognili gneči na cesti, smo na pot odrinili drugi dan praznikov, vračali pa smo se predzadnji dan.

Ta odločitev se je izkazala za dobro, saj je bila cesta v obe smeri precej prazna, čakalne dobe v vrstah na mejah pa majhne. Naše potovanje je tako trajalo sedem dni.

Na pot smo se odpravili zgodaj dopoldne, ko smo se vsi naspali in spakirali še zadnje stvari. Najprej smo se ustavili pri mojih starših v Novem mestu, pojedli zgodnje kosilo, nato pa se odpravili naprej. Sofia je na poti do njih ves čas spala. Pojedla je zelenjavno kašico, ki jo je pripravila njena babica in takoj je bila polna energije. V avtu je bila dokaj mirna, pot so ji krajšali razni prigrizki in igrače, ki so bili stalno na dosegu roke. Po dveh urah smo naredili postanek za malico na počivališču ob hrvaški avtocesti. Kmalu zatem je Sofia zopet zaspala.

Po dobrih šestih urah smo končno prispeli v Beograd. Ker je bila nedelja, je bila parkirna hiša manj zasedena kot med delovniki, zato smo brez težav parkirali avto. Čeprav

smo vzeli le najnujnejše, se je nabralo kar precej prtljage: prenosna posteljica, voziček, igrače, obleke in prtljažnik je bil popolnoma poln. Stavba, v katero smo se odpravljali, se nahaja v strogem centru Beograda, kjer so ravno pred nekaj meseci tlakovali cesto in ustvarili novo peš cono, zato je bilo parkiranje avtomobila pred objektom nemogoče. Zaradi varnosti smo avto parkirali v najbližji javni garažni hiši, ki je od stanovanja oddaljena približno pet minut hoje. Zaradi gneče na cestah Beograda in nespoštovanja prometnih pravil vsem obiskovalcem, ki mesta ne poznajo, priporočam vožnjo s taksiji, ki so precej cenejši kot v Sloveniji. Na ta način lahko mimogrede slišite še kakšen vic ali politično novico.

Sofia je zadovoljna zapustila avtosedež, na katerem je prebila zadnjih nekaj ur, in iz vozička radovedno opazovala novo okolje.

Na poti do stavbe smo srečali Vladanovega prijatelja iz otroštva z ženo in njuno enoletno hčerko. Tudi oni že nekaj let ne živijo več v Beogradu, temveč v daljnem San Franciscu in so prišli le na obisk. Sledilo je srečanje z babico in prvi vzpon po stopnicah. Jaz sem nesla Sofio, Vladan pa voziček in že smo bili v novem domovanju.

Raziskovanje novega okolja Sofia je presenečena zrla naokrog in si ogledovala predmete v stanovanju, ki je za razliko od minimalistično opremljenega stanovanja, v katerem živimo, polno različne opreme in dekoracije. V kratkem času ji je uspelo zmetati nekaj predmetov s polic, toda na srečo ni bilo nobene škode. V nekdanji Vladanovi sobi, ki je precej velika, smo ji na tleh naredili igrišče, na katerem se je lahko premikala po mili volji. Na preprogo smo položili še nekaj volnenih odej, ob strani pa smo igrišče zagradili z različnimi blazinami.

Tako je imela Sofia dovolj prostora za gibanje in igranje. Kljub »ograji« pa je moral biti ves

čas nekdo z njo, saj jo je uspela zelo hitro preplezati.

Vremenska napoved za Beograd ni bila obetavna. Vsak dan so napovedovali nevihte in močan veter – košavo (veter, podoben burji, ki piha z vzhoda, jugovzhoda in s severozahoda). Košava je posebej značilna za področje severno od Beograda do Banata, najpogosteje pa se pojavlja v jesenskih, zimskih in spomladanskih mesecih. Toda tudi vremenoslovci se včasih zmotijo. Skoraj ves čas smo imeli sonce, občasno je bilo rahlo vetrovno, v celem tednu pa je bila le ena nočna nevihta.

Sprehodi po Beogradu Dnevi v Beogradu so zelo hitro minevali. Vsak dan smo se srečali s kakšnim Vladanovim prijateljem in se skupaj sprehodili ali pojedli kosilo v kakšni izmed izvrstnih srbskih »kafan«. Večina prijateljev ima že nekoliko večje otroke, zato Sofia ni imela družbe, toda ob vsakem naslednjem obisku bodo razlike manjše in kmalu si bo lahko našla tudi srbske prijatelje.

Najprimernejši prostor za sprehode v centru mesta je park Kalemegdan, ki smo ga obiskali skoraj vsak dan. Gre za velik mestni park na bregu nad izlivom reke Save v Donavo ob stari beograjski trdnjavi. V parku se nahajajo še galerije, vojni muzej, observatorij, gostinski objekti in živalski vrt, ki smo ga obiskali tudi mi. Sofia se je navdušila že na samem vhodu, kjer so bile razstavljene ptice. Glasno čivkanje in veliko število raznobarvnih ptic jo je popolnoma očaralo.

Prevzeli so jo še levi, opice in zlatorogi. Na poti nazaj s Kalemegdana je polno stojnic s tradicionalnimi srbskimi izdelki. Prodajajo tudi opanke za dojenčke in otroke. Sicer pa si je v Beogradu zanimivo ogledati še Dedinje, elitni del mesta z vilami uspešnežev, bogatašev, politikov in ambasadorjev, peš

cono v središču mesta z ulico Kneza Mihaila, ki se preko Trga republike nadaljuje v Terazije, Kongresni center Sava, Palačo federacij v Novem Beogradu, ogromno novo cerkev sv.

Save, …

Hrana za korenjake, glasba za dušo Beograd slovi po močni in mesni hrani, ki vsebuje mnogo dodatkov, kot so kajmak, čebula in fižol. Turistično najzanimivejši del mesta z množico restavracij je Skadarlija.

Gre za stari del mesta, kjer lahko poslušaš živo starogradsko glasbo. Ob obisku tradicionalnih gostiln smo ugotovili, da je Sofii okus telečje pečenke, pečenega krompirja in sveže lepinje precej bolj všeč kot pa okus zdrave sadno-zelenjavne kašice.

V eni izmed restavracij pa so posebej zanjo skuhali korenček (breza kajmaka) in ji ga postregli na krožniku, tako da je lahko tudi

ona kosila skupaj z nami. Sicer pa smo imeli na sprehodih hrano vedno s seboj, da smo se izognili nezadovoljstvu in joku zaradi lakote.

V javnosti nisem dojila in previjala, saj smo stanovali v središču mesta in smo se lahko po potrebi hitro vrnili v stanovanje. V času svojega bivanja sem opazila le eno doječo mater na vrtu gostinskega lokala, nisem pa opazila nobene javne previjalnice.

Darila in doma narejene ropotuljice Beogradu in spremembi okolja se je Sofia kar hitro prilagodila. Pri babici v stanovanju so ji bile všeč predvsem plastične škatle z vitamini in plastenke z vodo, ki jih je uporabljala namesto ropotuljic, ter nakit.

Vsak dan je od sorodnikov in prijateljev prejela tudi kakšno darilo, tako da je imela igrač vedno več in je lahko uživala na svojem novem igrišču. V Beogradu so v tem času

že prenehali z ogrevanjem v stanovanjskih stavbah, zato je bilo notri nekoliko hladneje, kot smo vajeni. Pri previjanju in kopanju smo si pomagali z električno pečjo, drugo okolje, nižja temperatura in prenosna posteljica pa so svoje naredili ponoči, saj se je Sofia žal zbujala precej več kot doma.

Odhod Komaj smo se navadili na novo okolje, že je prišel dan odhoda. Po skupnem zajtrku smo odnesli vse stvari v parkirno hišo, kjer nas je čakal naš avto, se poslovili od Sofiine babice in počasi odrinili proti domu. Pot nazaj je hitreje minila. Sofia je bila mirna, vreme je bilo lepo, cesta razmeroma prazna, zato je bila pot prijetna in kmalu smo se srečno vrnili domov. Ob naslednjem obisku Beograda bo Sofia verjetno že samostojno hodila in govorila in si bo lahko že sama naročila čevapčiče v kajmaku.

Ve� informacij o ponudbi in dogodkih na Krasu: www.vodnik.kras-carso.com

19

20

a n d e ružina č š e v s O

Osveščena družina

piše: Nika Dolenc

Dragi starši, vzgojitelji in učitelji!

Pošljite nam vsa svoja vprašanja in dvome v zvezi z z družinsko zakonodajo in mi se bomo potrudili in poiskali odgovore za vas!

Podrobno opišite svojo situacijo oz. definirajte vprašanje in nam ga pošljite na e-naslov iskrice@ringaraja.net, kot »zadevo« pa navedite Osveščena družina.

NASVET ZA NET

KAJ JE OTROŠKI PARLAMENT?

Projekt NASVET ZA NET izvaja Zveza potrošnikov Slovenije in sodi v program Varnejši Internet Plus. Program sofinancirata Evropska komisija – Generalni direktorat za informacijsko družbo ter Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo RS – Direktorat za informacijsko družbo. Gre pravzaprav za telefon za otroke in mladostnike med 10. in 18. letom, ki pri uporabi interneta naletijo na neprimerne, neželene in nevarne vsebine. Prednosti interneta lahko izkoristimo, če poznamo nevarnosti na internetu oz. če vemo, kaj storiti, da se jim izognemo. Na telefonsko številko 080 80 22 se lahko obrnete od ponedeljka do petka med 16. in 20. uro. Pogovor s svetovalci je anonimen in zaupen. Svetovalci odgovarjajo tudi na vprašanja, zastavljena po elektronski pošti. več informacij: www.nasvetzanet.si.

Otroški parlament je program vzgoje otrok in mladostnikov za demokracijo. V njem sodelujejo osnovnošolci, ki so jim v šolah v pomoč ravnatelji, mentorji, učitelji, svetovalni delavci, izven šole pa sodelavci Zveze prijateljev mladine. Osnovnošolci zaključujejo svoje razprave na državnem otroškem parlamentu. Otroški parlament je nastal na pobudo učencev, da bi lahko javno spregovorili in predstavili svoja mnenja, ideje, dileme o vprašanjih, ki so pomembna v obdobju odraščanja v okolju, kjer živijo, se šolajo ali preživljajo prosti čas. Deluje v obliki zasedanj, ki omogočijo sodelovanje vsem osnovnošolcem. Zasedanja potekajo v osnovnih šolah v razrednih skupnostih in na ŠOLSKEM PARLAMENTU. V vsaki šoli učenci izberejo delegacijo za občinski otroški parlament. Na občinskem otroškem parlamentu pa izberejo delegacijo za regijski otroški parlament, kjer predstavniki zastopajo interese vrstnikov na državnem otroškem parlamentu, ki poteka v dvorani Državnega zbora v Sloveniji. več informacij: www.zpms.si/programi/otroski-parlament

PRECENIMO CENE! Zveza potrošnikov Slovenije je pripravila spletno orodje za izračun družinskega proračuna v sklopu projekta Precenimo cene!, ki ga financira Ministrstvo za gospodarstvo RS. Spletno orodje je v pomoč pri pregledovanju in urejanju družinskih financ. Na prvi strani izračuna boste lahko vnesli družinske prejemke, nato pa boste vpisovali izdatke, ki so razdeljeni na sedem skupin (stanovanje, prevoz, zavarovanja, prosti čas, redni izdatki in davki). Na vsaki strani je vsaka omenjena skupina razdeljena na različno število podskupin, v katere lahko najprej vpišete znesek odhodka, v drugem okenčku pa številko, s katero boste določili, kolikokrat se vam ta odhodek ponovi v enem letu (najnižja možna številka je 1). Napisano morda zveni zapleteno, vendar boste hitro ugotovili, da je uporaba orodja zelo preprosta in varna. več informacij: ww.zps.si/kalkulator

ZA VARNOST OTROK GRE! Pobudi za razvoj nacionalnih akcijskih načrtov za izboljšanje varnosti otrok se je pridružila tudi Slovenija. »Izkaznica Slovenije o varnosti otrok« kaže, da je varnost slovenskih otrok in mladostnikov pri nas dobra, saj smo se med 24 državami uvrstili na 6. mesto. Projekt o izkaznicah je rezultat evropske pobude za razvoj nacionalnih akcijskih načrtov za izboljšanje varnosti otrok pred poškodbami.

Izdelane izkaznice 24 sodelujočih evropskih držav razvrščajo glede na stopnjo prevzemanja, uveljavljanja in upoštevanja preverjenih strategij preprečevanja poškodb otrok in uvajanja dobre prakse.

Slovenija se je izkazala kot uspešna predvsem na področju zagotavljanja varnosti otrok in mladostnikov v prometu, premalo pozornosti pa je bilo posvečene poškodbam doma, predvsem preprečevanju padcev, zadušitev, zastrupitev, opeklin/oparin, utopitev. Ugotovljeno je bilo tudi, da ima Slovenija kar dobro razvito infrastrukturo ter zmožnosti in usposobljenost za ukrepanje na področju varnosti otrok. Projekt podpira tudi UNICEF Slovenija. več informacij: www.zps.si

USTAVIMO GRIPO Otroci, ki imajo bolezenske znake nove gripe, težko dihajo že pri majhni telesni aktivnosti ali hitro in neredno dihajo, imajo bolečine in jim piska pri dihanju, imajo povečano telesno temperaturo (več kot 39 ºC), pogosto bruhajo, imajo modro ali vijolično obarvane ustnice, znake izsušitve, so omotični, zaspani, zmedeni ali neodzivni ter redko urinirajo. Otroke poučite o načinu prenosa virusa, bolezni, higieni rok in higieni kašljanja in kihanja: pogosto umivanje rok s toplo vodo in z milom, uporabo papirnatih robčkov pri kihanju in kašljanju ter izogibanje dotikanja oči, nosu in ust z rokami. Otroci naj si vsakokrat umivajo roke neprekinjeno vsaj 20 sekund.

To je približno toliko časa, da lahko medtem dvakrat zapojejo Ringaraja. Vzgojitelji in učitelji morajo vsak sum pandemske gripe pri otroku nemudoma sporočiti staršem ali skrbniku otroka, ki mora otroka odpeljati domov. Starši se o nadaljnjih ukrepih posvetujte z otrokovim zdravnikom. več informacij: http://ustavimo-gripo.si

PREGLASNE IGRAČE? Tudi otroci so izpostavljeni pretiranemu hrupu, zato jih je treba ustrezno zaščititi. Od rojstva naprej jim kupujemo najrazličnejše glasbene igrače, da je tišine še manj. Kupujemo jim zvočne igrače, ki naj bi jih s prijetno melodijo pomirjale in uspavale. Odrasli se večinoma premalo zavedamo nevarnih posledic in ne upoštevamo, da so otroška ušesa še posebno nežna in občutljiva. Prav tako se tudi ne zavedamo, da se otroci z virom hrupa srečujejo na zelo majhnih razdaljah: igrače držijo v roki, slušalke s preglasno glasbo imajo pa na ušesih. Zdravniki opozarjajo na povečanje poškodb sluha pri otrocih in mladostnikih. Omenili smo že, da je zmanjševanje sluha neboleče in poteka v stopnjah. Poškodbe najverjetneje nastanejo kot posledica večkratne izpostavljenosti otrok in mladih preglasnim zvočnim učinkom, hrupu in preglasni glasbi. več informacij: www.zps.si

CikCak novičke

Cikcak

21

piše: Nika Dolenc

Otroška soba lahko v trenutku postane pravljična in čarobna z nočno lučko, ki odseva posebno svetlobo. Tudi pri Willow Glen se tega močno zavedajo, zato še danes odlikuje njihove izdelke kakovost ročnega dela. Zagotovo so zelo znana njihova svetila za otroške sobe, na primer vrteča cvetlica na nočni lučki. Prav tako pa se v ponudbi najdejo tudi drugi moderni motivi (žoge, živali), ki so sestavni deli svetilke in so zelo privlačni otrokom. www.lightingatwillowglen.com/lighting

AKADEMSKI VATERPOLO KLUB TRIGLAV vabi v jesensko brezplačno plavalno šolo vaterpola ZA DEKLICE IN DEČKE od 1.–3. razreda osnovne šole.

Tečaj se je začel 15. septembra 2009, lahko pa se vključite tudi kasneje, saj bo trajal do konca januarja. Tečaj poteka vsak torek od 15.30 do 16.30 in četrtek od 16.00 do 17.00 v pokritem olimpijskem bazenu v Kranju.

Naučili vas bomo osnovnih plavalnih tehnik, tečaj pa bomo popestrili z zabavnimi igrami v vodi.

Podrobnejše informacije dobite pri vodji vaterpolske šole Matjažu Homovcu na tel. številki 051 676 359, na recepciji bazena, na spletni strani kluba www.klub-avktriglav.si ali na e-naslovu info@klub-avktriglav.si.

VABLJENI!

VODA JE VIR ŽIVLJENJA ... ... in najpomembnejša sestavina živega organizma.

Voda in v njej prisotni elektroliti so izjemnega pomena tako v zdravju kot tudi bolezni. Voda topi hranilne snovi in odstranjuje odvečne snovi iz organizma. Da je voda najpomembnejša sestavina telesa, potrjuje tudi dejstvo, da organizem zarodka vsebuje približno 90 % vode, organizem dojenčka pa okoli 75 %. Z razvojem organizma se vsebnost vode zmanjšuje, kar je še posebej pomembno v starejši dobi.

Potreba po vodi je pri otrocih bistveno večja kot pri odraslih. Eno leto star otrok potrebuje približno 100 ml vode na kilogram telesne teže na dan. Že 10-odstotna izguba vode lahko povzroči hude motnje telesnih organov, ki so lahko usodne. Bodite pozorni na vnos pravih količin vode, poleg tega pa tudi na kakovost vode, ki jo pijete!

Naravna izvirska voda Jana je ponosna lastnica nagrade Eauscar za najboljšo izvirsko vodo na sejmu Aqua-Expo 2005 v Parizu ter prejemnica ameriškega certifikata NSF, ki jamči brezhibno kakovost in čistočo vode. Posebno pakiranje Jana Junior (0,25 l) je namenjeno otrokom.

Zagotovite sebi in svojemu otroku zdravo tekočino ob vsaki priložnosti! www.janawater.si

EKO TOVORNJAČEK SPRIG Družba Sprig Toys je predana izdelavi najboljših igrač za otroke – vendar na prav poseben način, na eko način. Poudarek je na kreativnosti, dizajnu, kakovostni izdelavi ter primernih materialih. Z njihovimi igračami otroci osmišljajo svet in nadgrajujejo svojo domišljijo. Med njihovimi najbolj prodajanimi igračami so tudi eko tovornjački, ki so predšolskemu otroku v vseh pogledih varni, saj so narejeni iz biomase, ki je izdelana iz predelanega lesa in plastike, poganja pa jih le otroška roka, nobenih baterij. Tovornjaček je primeren za otroke, starejše od treh let. www.sprigtoys.com

Promocijsko sporočilo

LUMPI Prenovljena linija Lumpi izdelkov vam bo v pomoč pri pripravi zdravih, kakovostnih in okusnih vsakodnevnih obrokov za vaše otroke. Kakovost izdelkov prenovljene linije Lumpi dokazuje žig Pediatrične klinike Ljubljana in Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj, ki ga izdelki nosijo na embalaži. Zagotovite svojim otrokom raznovrstno hrano in jih ob tem naučite, da je tudi zdrava hrana lahko zelo okusna in privlačna!

Prenovljena blagovna znamka Lumpi prinaša še eno novost, in sicer Lumpi klub, ki je namenjen vsem, ki jih razveseljuje otroški smeh. Na spletni strani kluba www.lumpi.si lahko poiščete mnogo nasvetov o negi, vzgoji, prehrani in zdravju otrok, poleg tega pa še mnogo idej za družinske izlete in ustvarjalne igre.

NODI IN FRANČEK TUDI PRI VAS DOMA! Si želite, da bi vašega otroka na rojstnodnevni zabavi obiskal Nodi ali Franček? Presenetite svojega otroka z obiskom pravega risanega junaka in mu omogočite nepozabno praznovanje, o katerem bodo otroci še dolgo pripovedovali svojim najbližjim. Animacije za vas pripravlja Tehniška založba Slovenije v sodelovanju z Agencijo Michela.

Za dodatne informacije pokličite brezplačno telefonsko številko 080 17 90 ali pošljite e-pošto na simona.strezek@tzs.si.

Promocijsko sporočilo

PRAVLJIČNO VZDUŠJE Z NOČNO LUČKO WILLOW GLEN

22

Mikroskop

Otroci so svet zase, svet, ki ga odrasli ne razumemo, pa čeprav se še tako trudimo in imamo na voljo najrazličnejše raziskave, metode, teorije in pristope.

Mnogokrat pa se staršem zgodi, da jim ne znamo niti prisluhniti ter da zgrešimo bistvo medsebojnega odnosa.

KOLIKO ZNAMO PRISLUHNITI OTROKU? piše: Aleksandra Pinterič, Zavod Vista

Zgodba prve mame:

ga ne bo imela. Odločila sem se, da ji ga kljub temu oblečem. V meni se je dvi»Kot osemletna deklica sem gnil val jeze. Medtem ko želela punčko za rojstni dan. sem ji vlekla pulover preko Punčka je imela sive lase glave, je hčerka kričala, in dolgo vijolično obleko. da ga noče. A jaz sem se Mama je bila presenečena odločila. Ker sem ji ga kupila, nad mojo željo, saj sem ga bo tudi nosila. Pozneje vedno raje posegala po sem spoznala, da ni bilo avtomobilih. Nekaj časa prav. Nikoli ga ni oblekla in sva jo hodili gledat in jaz ji nisem več kupovala spominjam se, kako me oblačil, ne da bi bila zraven.« je mama prepričevala, naj raje izberem tisto z rdečimi lasmi. Vendar ne. Želela sem punčko s sivimi lasmi.

Prišel je težko pričakovani »18-mesečni sin se je začel dan z darilom. Ko pa sem zmrdovati ob hrani. Noče odprla darilo, sem zagledala več jesti vsega. Zadnjič sem punčko z rdečimi lasmi. bila tako jezna. Rekla sem Mama mi je dejala, da je ta mu, naj mi vendar pove, punčka lepša, primernejša.« če ne bo jedel, ne pa, da se zmrduje in razmetava s hrano. Ni prenehal. Potem sem ga udarila po riti. Naj ve, da se tega ne dela. Ker še »Hčerki sem kupila rdeč vedno ni prenehal, sem ga pulover. Bila je stara štiri zaprla v sobo za tri minute. leta. Ko sem ji ga prinesla Po minuti je prenehal jokati. domov, je takoj dejala, da Vedel je, kaj je bilo narobe.«

Zgodba mlade mamice:

Zgodba ženske v zrelih letih:

Tri na videz zelo različne zgodbe, a vse z istim imenovalcem – Kako znamo otroku prisluhniti? Otroci so svet zase, svet, katerega odrasli ne razumemo, pa čeprav se še tako trudimo in imamo na voljo najrazličnejše raziskave, metode, teorije in pristope. Mnogokrat pa se staršem zgodi, da jim ne znamo niti prisluhniti. Včasih se zdi, da kljub skupnemu življenju starši in otroci živijo vsak na svojem planetu brez primerne komunikacijske povezave.

Vsak izmed teh treh primerov kaže, da niti ena mama ni odprla svojih vrat in prisluhnila otroku, čeprav ji je ta na različne načine poskušal to povedati. Mogoče ne na način kot ga je v tistem trenutku slišala vsaka mama posebej, vsekakor pa na svoj, otroški način.

Kaj želijo otroci? Veliko ali skoraj vse. Kako se z nami pogovarjajo? Vse bolj odkrivam, da nam želijo povedati svoje misli in občutke, ne da bi bili za to zaznamovani, nadzorovani.

Vse bolj spoznavam, da želijo biti samo videni s strani tistih, ki jih imajo radi, s strani tistih, ki jim pomenijo največ. Spoznala sem, da v tem niso prav nič drugačni od odraslih. Z njimi se dogaja nekaj podobnega kot z nami, ko smo v odnosu z ljudmi, ki so nam vredni. NJIM ŽELIMO BITI VREDNI! Pred časom sem se lotila projekta, ki je imel svoje vzpone in padce. Ob tem mi je pomagal tudi partner in mi stal ob strani.

In ko je zadeva začela dajati rezultate, sem to želela deliti z njim.

Opazila pa sem, da sem nekako zaprta vase in da poskušam to počasi in zelo nerodno izraziti. V odgovor sem dobila samo: »Ja, odlično!« in sama s sabo ostala na pol prazna oziroma na pol polna. Dolgo sem razmišljala, zakaj, kako ne vidi, kako ne ve.

In na koncu ugotovila, da sem odgovorna tudi sama, saj sploh

nisem povedala, kaj čutim in kaj mislim. Nisem izrazila sebe.

Nekaj podobnega se dogaja tudi otrokom, le da sami niso sposobni prevzeti svojega dela odgovornosti za komunikacijo. Za to smo odgovorni mi – starši, ki jih tega tudi učimo. Otroci nam sami povedo, kdaj česa ne želijo več, kam hočejo, kaj bi radi, česa ne marajo, katera barva jim je všeč, hrana ali knjiga. Starši pa smo tisti, ki jim na tej poti pomagamo, da spoznavajo sebe, odločimo, kdaj se bo katera »želja« izpolnila, kaj otrok s svojim »SAM« lahko res naredi. Otroci veliko govorijo. Jim res znamo prisluhniti?

Opažam, da je najtežje narediti ločnico med tistim, kar otrok res potrebuje, in njegovimi željami. Reči želji ne, je popolnoma zdravo in potrebno dejanje za otrokov razvoj, saj se drugače ujamemo v starševsko vlogo služabnikov, ki smo na svetu zato, da otroku ustrežemo. A to ni res!

Za prvo mamo bi lahko rekli, da je živela v svojem svetu in preko otroka podoživljala svoje otroške želje. Njena želja je bila tako močna, da ni slišala svoje deklice. Težava je bila v različnih okusih, različnih pogledih na lepoto punčke. Kaj bi lahko storila drugače? V času izbiranja punčke, bi lahko hčerki dejala: »Tebi je všeč ta? Meni pa je bolj všeč tista z rdečimi lasmi. Jaz bi si želela tisto, a rojstni dan je tvoj, premisli še enkrat, katero si želiš. Tisto boš potem dobila.« Druga mama je želela presenetiti svojo deklico z lepim puloverjem. Pulover je bil ravno tako všeč njej, ne pa tudi njeni hčerki! Iz osebne prizadetosti in »nespoštovanja« nje kot starša, je na silo želela deklico prepričati. Na koncu je spoznala, da ni ravnala prav. Bi lahko ravnala drugače!?

Tretji mami je sin zelo jasno povedal, kaj mu ni všeč oziroma da ni več lačen. Žal je zanjo predstavljalo zmrdovanje zavrnitev njene ljubezni in njenega truda, od 18-mesečnega sina pa je želela komunikacijo na nivoju odrasle osebe.

Otrok vsekakor ni razumel kazni. Mama je začutila občutek starševstva po vzgoji, česa se s hrano ne dela. Mogoče bi lahko preprosto rekla: »Hmm, vidim, da nisi več lačen. Prav, torej je zate kosilo končano.« In primerov je še ogromno! Vsak dan se srečujemo z njimi.

A tokovi službe, preživetje, vpliv medijev, prijateljev, naših ambicij in želje nas včasih zaslepijo. Vsak izmed nas živi v svojem svetu, na katerega zelo vplivajo izkušnje, prepričanja, čustva in želje. Nekateri starši tako v želji in »obvezi« po vzgoji izgubijo sposobnost, da bi slišali svojega otroka ali da bi v sebi našli tisto, kar je zanje in za življenje res vredno.

In to vse samo zaradi čudovite vrline staršev, da najtežje prenesejo otrokovo bolečino, žalost, osamljenost. In kaj še? Prevečkrat nekateri starši naredijo tisto, kar najbolj boli.

Občutek krivde za nastalo situacijo prenesejo na otroka.

Otrok je tisti, ki postane (čustveno) odgovoren za nastali konflikt, jezo starša, žalost, živčnost, nezadovoljstvo. »Hotel si iti na sladoled (želja otroka), sedaj pa ga ne ješ. Zakaj si tak, če si to hotel?« Starši imajo zelo težko nalogo, v kateri so popolnoma sami. Odločiti se morajo namesto otroka, ga upoštevati, slišati, sprejeti in videti kot enakovredno bitje ter ob tem ponuditi možnost razvoja, čeprav se mogoče s čim včasih ne strinjajo. Gre pa samo za obojestransko učenje in spoznavanje dveh bitij s svojimi željami, potrebami, občutki in hrepenenji. Razlika je le v tem, da imamo odrasli nekaj več izkušenj in svoj del odgovornosti, otroci pa ne.

Mikroskop

24

Mami, oči – kuhanje je zabavno!

Veganstvo – zaščitništvo narave besedilo in fotografije: Aleš Pirc

V septembrski številki Iskric smo vam predstavili vegetarijanstvo kot življenjski slog, ki vse bolj pridobiva na svoji popularnosti tudi pri vzgoji in prehrani otrok in mladostnikov. Tokrat pa se bomo osredotočili na veganstvo in vegane, ki jih nekateri prehranski strokovnjaki, poleg njihove podskupine presnojedcev, zelo radi uvrščajo med najbolj razširjene načine prehranjevanja sodobnih vegetarijancev.

Kdo pravzaprav je vegan?

Vegani zavračajo vso mesno hrano, mleko in mlečne izdelke ter jajca, med pa uživajo le občasno. Njihova prehrana je osnovana na sveži zelenjavi in sadju, raznih žitih in žitnih izdelkih, kalčkih ter vodnih algah, ki so bogate z minerali in aminokislinami. Za preventivo pogosto uživajo izvlečke zdravilnih rastlin, da z njimi zaščitijo telo pred virusi, bacili, paraziti.

Vegani so zelo zaščitniški do vse narave ter zavračajo vsakršno nasilje nad njo. Vegani skupaj z ostalimi vegetarijanskimi skupinami spodbujajo ekološko pridelavo energije, živil, naravnih čistil ter sredstev za osebno nego, proizvodnjo tekstila iz naravnih vlaken, … Zavzemajo se za mir in svobodo ljudi, spoštujejo človekove pravice, etiko, nenasilje ter spodbujajo drugače misleče. Ker jim marsikdo zavida njihovo odločnost in pripravljenost za razvoj človekovih pozitivnih vrednot, lahko naletijo na močan odpor različnih skupin ljudi z drugačnimi navadami.

Nič ni trajnega razen sprememb Veganstvo je v današnjem času predvsem reakcija na ekološke probleme v svetu. Čezmerno onesnaževanje in zastrupljanje okolja in živali povzroča različne spremembe, ki jih občutimo tudi na lastni koži. »Civiliziran svet« si namreč že več kot stoletje jemlje pravico in ustvarja svet po svoji lastni podobi. S pomočjo razširjene

kemične industrije, ki podpira masovno proizvodnjo, proizvaja velike količine spojin in zmesi, ki grobo posegajo v zdravje celic živih bitij in tako rušijo njihovo ravnovesje.

Ker pa je zdravje pomembno, si je človek ustvaril novo priložnost in slabo vest prilagodil novim izzivom. Da bi si zagotovil zdravje, je del svojega znanja usmeril v farmacijo ter preko pooblaščenih ustanov začel skrbeti za zdravljenje t.i. civilizacijskih bolezni. Tako je na zelo eleganten način sklenil interesni krog, ki ščiti in hrani predvsem samega sebe, ljudi pa spreminja v lojalne odvisnike.

Otroci in veganstvo Vegani se tako kot vsi starši trudijo, da bi vzgojili svoje otroke po svojem najboljšem prepričanju. S svojimi vrednotami so dober zgled svojim otrokom. Svet jim predstavljajo na način, ki je skladen z njihovim znanjem in prepričanjem. Razvijajo pristnejši odnos do narave in gradijo slog, ki jih bo spremljal vse življenje. Doba odraščanja je ključnega pomena. Otroci nezavedno sprejmejo veganske prehranske navade in jim tak način prehranjevanja postane nekaj povsem normalnega.

Z vključevanjem otrok v »kuhinjske igre« imajo manj problemov, saj so vse veganske jedi zelo enostavne in hitro pripravljene, količina sadja, zelenjave in pripravljenih žit pa je skoraj neomejena.

ŽIVA, DUŠENA IN SUŠENA HRANA

V nadaljevanju vam ponujamo nekaj idej in receptur za jedi, ki jih vegani obožujejo, hkrati pa lahko popestrijo tudi vsakdanje jedilnike vseh, ki se prehranjujejo uravnoteženo in so vsejedci.

Jedi so sestavljene iz tako imenovane žive, dušene in sušene hrane.

Živa hrana

Živa hrana vsebuje svežo nekuhano zelenjavo, sadje, oreščke, semena, stročnice in žita, ki so za uživanje pripravljena kot mladi poganjki (kalčki), zmleta z mešalnikom ali kako drugače obdelana. Živa hrana je bogata z encimi in s klorofilom, ki pomagajo telesu pri prebavi in vsrkavanju hranil v krvni obtok, čiščenju in obnavljanju imunskega sistema ter optimalni preskrbi celic. Živa hrana je prijazna do prebavil in omogoča, da telo dobi kar največ hranil pri kar najmanjši porabi energije oz. obremenitvi prebavil. Dobra prebava je tudi ključ za naše in otrokovo optimalno zdravje. Živa hrana, ki je ekološko pridelana, ohranja svojo življenjsko silo. Telo prebavi živila hitro in učinkovito ter ohranja energijo telesa na isti ravni in ne povzroča občutka utrujenosti po obroku. Hranila iz žive hrane povečujejo energijo, moč in vitalnost, ki je pomembna za koncentracijo in dnevne napore.

Živa hrana se lahko prebavlja do 24–36 ur, kuhana lahko do 40–96 ur.

25

Prednosti veganskega sloga življenja: Izredno dobro splošno zdravje in počutje, močan imunski sistem

• dobra preventiva • odpornost na prehlade in gripe • nenehno razstrupljanje telesa • odsotnost alergij • prehodni sinusi, lažje dihanje • alkalnost krvi, optimalno pH-ravnotežje • lepa in mehka koža, živost in belina oči

dobre telesne sposobnosti

• večja vzdržljivost oz. vitalnost, • manjša zamaščenost • krajši čas regeneracije telesa

duševna stabilnost

• boljša koncentracija in mentalna ostrina • polni moči, energije in pozitivnosti

Vsa skrivnost je v encimih, ki jih ekološko pridelana živila vsebujejo mnogo več kot ostala živila Energijska juha je ena izmed najpomembnejših veganskih jedi. Je celovit obrok, ki vsebuje vsa hranila, ki jih potrebuje človeško telo. Energijska juha odpravlja pomanjkanje hranil, obnavlja in poživlja zdravje ter oskrbi telo s potrebno energijo. Narejena je iz zelene zelenjave, kalčkov, lucerne, kreše, rukole, munga, avokada, jabolka in morskih alg. Vse sestavine v pravem razmerju zmeljemo in juha je pripravljena.

Otroci obožujejo tudi različne napitke, zato jim lahko za zajtrk ali malice pripravljamo prave energijske bombe, ki nudijo zadovoljstvo in bistrost. Ko otrok odrašča, lahko sčasoma prevzame vlogo in začne pripravljati napitke za celo družino. Vse je otročje lahko in hitro!

Napitek za malega zmagovalca lahko pripravite v treh minutah. Potrebujete le večstopenjski strojček za mešanje, nekaj sestavin, vodo, recepturo in dobro voljo.

Zajtrk za zmagovalca Sestavine za 3 dl napitka: » » » »

1 (150 g) očiščena hruška 1 (80 g) očiščena limona košček (30 g) ingverja 3–4 listi (50 g) svežega zelenega kodrastega ohrovta (mediteranski) » 2 dl (žive ali filtrirane) vode

Vsa živila morajo biti sveža in če je mogoče ekološkega izvora.

bena Prehram orcije: p st vredno 70 kcal

Čas priprave in predpriprave: » 15 minut

:1 Energija 3g vine: 6,5 Beljako g 5 ,1 1 : e g Maščob ti: 42,07 ra id h i v Ogljiko ,86 g 0 1 : e in Vlakn

26

Mami, oči – kuhanje je zabavno!

Kvinoja z zelenjavo v sopari Priprava

Sestavine za štiričlansko družino:

» Kvinojo dobro operemo v vroči vodi. V ponvi z debelim dnom segrejemo olje, dodamo sesekljano čebulo in jo pražimo na zmernem ognju, dokler se ne zmehča. Naj ne porjavi. Dodamo kvinojo in jo skupaj s čebulo še malo popečemo in zalijemo z zelenjavno juho ter kuhamo 15 minut.

Med kuhanjem očistimo česen, korenje in papriko.

Zelenjavo zrežemo in jo 5 minut kuhamo v sopari. Zelenjavo pretresemo v ponev ter pustimo še 10 minut, da se kuhlja na majhnem ognju. Jed začinimo s soljo, z baziliko in s čilijem ter vmes ponev večkrat pretresemo. Jed ponudimo vročo.

» » » » » » » » » » »

2 žlici olivnega olja 1 sesekljana čebula 2 stroka česna 500 g kvinoje (južnoameriško žito) 5–6 dl zelenjavne juhe 1 (150 g) srednje veliko korenje ½ rdeče paprike bazilika čili ali kajenski poper 1 žlica svežega peteršilja ali luštreka sol

Čas predpriprave: » 5 minut

Čas kuhanja:

Sestavine za štiričlansko družino:

100 g olupljenih mandljev 80 g datljev ali rozin 200 g rožičeve moke 100 g mletega kokosa 1 žlica kokosovega masla oz. olja 1 vaniljev strok (semena) ali vaniljev izvleček 3–4 žlice (žive ali filtrirane) vode

bena Prehram orcije: p st vredno 68 kcal

:5 Energija ,57 g vine: 14 o k a lj e B g ,0 3 e: 3 7 Maščob 46,58 g : ti ra id ih Ogljikov e: 11,75 g Vlaknin

Čas priprave in predpriprave: » 20 minut

Vegani dušijo predvsem žita in zrna, ki so surova neužitna. Pogosto uporabljajo ajdo, nebrušen riž, proso, kvinojo, amarant, koruzo, čičeriko, sojo, lečo, fižol, piro, ... Ta živila sestavljajo glavno jed ali prilogo. Tudi v tradicionalnih kuhinjah uravnotežene prehrane sestavljajo ta živila pomemben del prehrane vsejedcev. Ker pa so pri veganih mesni in mlečni viri beljakovin izvzeti iz obrokov, nadomeščajo beljakovine s kombinacijo zelenjave, sadja, sojinih izdelkov (tofu, sojino meso ipd.), kalčkov ter morskih alg, katere pripravijo v surovem stanju ali obdelajo v sopari.

Zelenjava, sadje in morske alge, pripravljene v sopari, izgubijo nekaj hranil, klorofila in encimov, vendar pa so te izgube v primerjavi s kuhanjem in z drugimi termičnimi obdelavami nedvomno manjše.

» 23 minute

bena Prehram orcije: st p vredno 8 kcal

: 551,5 Energija ,88 g vine: 17 o Beljak 2g ,3 6 1 : e Maščob : 75,42 g ti ra id h i g Ogljikov e: 12,42 Vlaknin

Rožičeve kroglice s kokosom in z mandlji » » » » » » »

Dušena hrana

Priprava: » V multipraktiku zmeljemo mandlje. Dodamo datlje, ki smo jih pred tem namočili, in ponovno zmeljemo. V posodo postopoma dodajamo mleto rožičevo in kokosovo moko, kokosovo maslo in vodo ter vse sestavine dobro premešamo.

Dobljena masa ne sme biti niti premehka niti pretrda, saj iz nje oblikujemo kroglice. Oblikovane kroglice povaljamo še v kokosovi moki in shranimo v hladilniku. Jed lahko ponudimo kot sladico ali kot vmesni obrok (malico).

Sušena hrana

Sušena hrana je pogosta v veganskih menijih. Običajno je mešanica žit, različnih oreščkov, semen, sadja ali zelenjave. Lahko jo razdelimo na dve vrsti: 1.

Svežo zelenjavo ali sadje lahko skupaj z žiti in ostalimi dodatki zmešamo, pretlačimo ali sesekljamo v multipraktiku. Tako dobljeno maso razporedimo po pladnjih in jo sušimo v sušilnih aparatih več ur na temperaturi, ki ne presega 60 °C. Zakaj le do te temperature? Encimi, ki so v hrani, se ne smejo uničiti. Na tak način lahko pripravimo različne hrustljave prigrizke, ki jih lahko ponudimo svojim gostom ali pa pripravimo hrustljavo malico za otroka.

2.

Sadje, oreščke, semena, ki smo jih posušili v sušilniku, zmeljemo ali obdelamo na drug način ter pripravimo jed iz vnaprej pripravljene recepture. Živila moramo hidrirati (dodamo jim nekaj tekočine), saj jih drugače zelo težko zaužijemo.

Za družino

Kako niža stroške vaša družina? piše: Polonca Sokol

Zadnjič sem hčerki kupila nove hlače in še preden sem zaključila z nakupom, mi je prodajalka že ponudila njihov kartonček za zbiranje nalepk. Uff … koliko kartic, sem si mislila sama pri sebi, a vseeno izpolnila prijavnico, nato pa v trenutku pozabila, kakšne so ugodnosti.

A če kartončka ne bi vzela, bi imela slabo vest, da sem zapravljivka, da ne pazim na stroške, … In tako moja denarnica poka po šivih – a žal ne od denarja, temveč od številnih kartic, kartončkov, kuponov, bonusov, na katere v trgovinah, ko kupujem, tako ali tako pozabim, da jih imam. Ne sledim več, komu vse sem – poleg možu – še »zvesta«: kje zbiram nalepke, točke, odstotke, kje za dva izdelka dobim tri.

Hkrati pa nimam občutka, da s temi popusti dejansko kaj prihranim. Prav zaradi teh težav je navdušujoče, da je v slovenskem prostoru zaživel sistem Družinska kartica.

Družinska kartica je sistem varčevanja za družine. Združuje različne ponudnike storitev, trgovine, zdravilišča,

… Vsa podjetja, ki so vključena v sistem kartice, nudijo družinam določen popust. Popust se v evrih naloži na kartico, zato so vse transakcije jasne in transparentne, hkrati pa lahko preko spletne povezave www.druzinska-kartica.si stalno spremljamo, koliko evrov popusta imamo na kartici. Popust, ki ga imamo na kartici, lahko unovčimo pri kateremkoli ponudniku, ki je vključen v sistem.

Končno preprost in učinkovit sistem!

Za lažjo predstavo primer.

Odpravili smo se v Laško (Thermana), kjer so nam nudili 10-odstotni popust.

Ker smo »zapravili« 200 €, se nam je na kartici naložil popust v višini 20 €. Ko smo šli k frizerju, pa smo njegovo storitev plačali z družinsko kartico, namesto z gotovino.

S kartico lahko varčuje celotna družina, saj popuste nalaga tako ati pri serviserju, mama pri frizerju, hčerka pri optiku in sin v slaščičarni, vsi skupaj pa pri plačilu počitnic (Thermana, Loka Turizem, Postojnska jama), nakupu pralnih pleničk (Racman), v spletnih trgovinah (soncek. si), pri fotografu (Foto Aki,

Tomaž Sokol), pri nakupu oblačil (Mimo & co., Januška Strojan) in številnih drugih ponudnikih, kot so cvetličarne, parketarstvo, mizarstvo, vinarstvo, …

Preverite na spletni strani www.druzinska-kartica.si in kupujte ceneje, ker ste družina!

27

28

Eko družina

POMEMBNOST DREVES ZA NAŠE OKOLJE piše: Nataša Ogorevc

V dnevnem časopisju lahko zasledimo veliko člankov o onesnaževanju okolja, ozračja in zraka, mi pa bomo posvetili nekaj besed drevesom, ki so zelo pomembna za naš obstanek in bivanje na Zemlji. Podajamo tudi nekaj preprostih predlogov, kaj lahko stori vsak posameznik za ohranitev dreves, gozdov in narave.

Zakaj so drevesa pomembna?

• S procesom fotosinteze porabljajo CO2 in proizvajajo kisik, ki ga dihamo; • so naravni čistilci zraka oz. velikanski filtri zraka, ki ga vdihavamo; • zgolj eno drevo v letu dni absorbira 26 % CO2, ki ga en avto proizvede na 17.000 km dolgi poti, v zameno pa izpusti kisik, ki zadostuje za 4-člansko družino v enem letu; • oskrbujejo Zemljo z vlago; • so zbiralci sončne energije; • hladijo ozračje in dajejo senco; • v mestih absorbirajo hrup; • dajejo plodove.

Ali veš, da v deževnih gozdovih prebiva skoraj polovica vseh bioloških vrst na Zemlji?

Kaj lahko storimo za ohranitev gozdov?

• Vsaj enkrat na teden obiščimo gozd. Zaradi obiska gozda in posledično boljšega počutja bomo vedno bolj cenili vrednost gozda in dreves.

• Peljimo svoje otroke v gozd in jih poučimo o pomembnosti dreves in gozdov.

• Posadimo vsaj eno drevo ali rastlino.

• Uporabljajmo manj papirja oziroma zbirajmo star papir. Za izdelavo novega papirja iz starega porabimo 30–55 % manj energije kot za izdelavo papirja iz dreves in s tem še obvarujemo gozd.

• Namesto odišavljenega 3-slojnega WC-papirja uporabljajmo recikliran papir! Nekaj tisoč dreves v Evropi letno pade samo zaradi tretjega sloja WC-papirja.

• Odpovejmo tiskovine, ki jih ne potrebujemo (reklame po pošti itd.). Če bi milijon ljudi odpovedalo tiskovine, bi rešili 1,5 milijona dreves na leto.

• Kupujmo izdelke iz recikliranega papirja. Recikliran papir je dražji samo zato, ker ni povpraševanja po njem, čeprav je enake kakovosti kot ostali papir.

• Povežimo se s kakšno organizacijo ali z društvom, ki skrbi za gozdove in drevesa.

5. junija letos, na SVETOVNI DAN OKOLJA, so v 50 državah po vsem svetu predvajali dokumentarni film »Home« oziroma ZEMLJA, NAŠ DOM. Dokumentarni film prikazuje, kako je človeštvo v pičlih 200.000 letih postavilo ravnotežje na Zemlji na glavo – ravnotežje, ki se je oblikovalo v 4 milijardah let evolucije. Film poziva vse prebivalce planeta, da se čim prej zavemo prevelikega plenjenja zemeljskega bogastva ter da začnemo delovati v dobro Zemlje in da spremenimo vzorce potrošnje.

Film si lahko ogledate še enkrat, in sicer tako, da na spletni strani www.youtube.com vtipkate HOME (english with subtitles). Priporočamo!

RINGARAJA SODELUJE V ZBIRALNI AKCIJI ODPADNE ELEKTRIČNE IN ELEKTRONSKE OPREME V okviru natečaja »KRAS v očeh otrok in mladostnikov«, ki ga razpisuje Turizem KRAS, d. d., kot nosilec projekta UČILNICA V NARAVI – Vivarij Proteus skupaj z Zavodom RS za šolstvo in s podjetjem ZEOS, d. o. o., bomo ringarajevci in naši mali prijatelji v naslednjih mesecih zbirali odpadno električno in elektronsko opremo. Vrtci, vabimo vas, da se nam pridružite. Najaktivnejši vrtec, tisti, v

katerem, bodo otroci zbrali največ odpadne opreme na otroka, gre z Ringarajo 17. aprila 2010 na zaključno prireditev in v Postojnsko jamo!

Poleg ekološke kategorije, za katero smo se odločili mi, lahko sodelujete tudi v drugih kategorijah natečaja, ki so bolj didaktičnega ali ustvarjalnega značaja. Na primer »KRAS v šolskih klopeh« (sodobni načini poučevanja v Učilnici v naravi – Vivarij Proteus) ali pa vaša skupina izvede dramsko, lutkovno ali folklorno predstavo ipd. na zaključni prireditvi pred Postojnsko jamo.

Več informacij o vseh možnostih in prijavah so na voljo na spletni strani www.turizem-kras.si oziroma podstrani Kras v očeh otrok in mladostnikov in na www.ringaraja.net.

Natečaj »KRAS v očeh otrok in mladostnikov« spodbuja poučevanje otrok in mladostnikov v naravnem okolju in njihovo aktivno sodelovanje pri ohranjanju ter širjenju znanja o naravni in kulturni dediščini v evropskem in svetovnem prostoru.

Bodite EKO z nami!

29

30

Eko družina

PISMO EKO VILE - ZRAK pišeta: Nina Sadovsky Rainer in Nika Ogorevc

Na majhni jasi na robu gozda stoji majhna hiša, zbita iz lesa in gline, z majhnimi okni in okrašena s pisanimi rožami. V njej že stoletja prebiva prijazna eko vila. Eko vila osvešča prebivalce gozda in Zemlje o tem, kako pomembno je, da ohranjamo Zemljo čisto. Prav danes je vila poklicala vse prebivalce gozda, da se zberejo na jasi pri njenem domu in pokramljajo o prečudoviti naravi, ki jih obkroža.

Dragi otroci!

Katera snov je nevidna, brez posebnega okusa in nam omogoča, da sploh lahko dihamo?

Ali veste? To je zrak.

Zrak je vsepovsod okoli nas. Nenehno ga vdihujemo in izdihujemo. Zrak je zmes oziroma mešanica različnih plinov, nevidnih, a še kako pomembnih snovi, ki sestavljajo ozračje našega planeta – Zemlje. Najpomembnejši plin v zraku je kisik. Kisik je neviden in brez vonja. Kisik omogoča, da lahko ljudje bivamo na Zemlji.

Dragi otroci, narava je čudež, saj rastline in drevesa sproščajo kisik. Rastline in drevesa zrak tudi čistijo, zato je narava še kako pomembna za vse nas. Ozračje si lahko predstavljamo kot nekakšno zaščitno plast, sestavljeno iz plinov, ki skupaj s Soncem varuje naša življenja in tudi življenja vseh drugih bitij! Neverjetno, kajne?

Vendar pa zrak ni pomemben samo za dihanje. Ker je prisoten vsepovsod, ga lahko uporabljamo tudi kot vir energije za ogrevanje domovanja, sušenje perila, segrevanje peči itd.

Ker sem EKO vila, imam seveda najraje čist zrak, ki ga lahko vdihnem s polnimi pljuči. Zato najraje zahajam v gore, k vodi in seveda tudi v gozd. Ravno sedaj, ko vam pišem tole pisemce, se nahajam v čudovitem zelenem gozdičku, polnem zanimivih živali in slastnih sadežev. Med vsemi stvari, na katere lahko naletimo v gozdu, pa imam najraje drevesa.

Ali se tudi vi, kadar se s starši odpravite na izlet v gozd, počutite dobro in takoj postanete boljše volje?

Vedite, da se to dogaja prav zaradi dreves. Te nadvse zanimive in mogočne rastline omogočajo obstoj našega okolja in nam neprestano čistijo zrak, brez katerega nas drugače sploh ne bi bilo! Tudi drevesa so živa bitja, ki jih ravno tako boli, če jih poškodujemo, le da tega ne povedo na glas, ampak le tiho in počasi odmirajo.

Prebivalci gozda so se strinjali, da bodo naredili vse, kar je v njihovi moči, da ohranijo naravo čisto.

Nekega dne se je vila odpravila na sprehod. V gozdu je srečala zajčka, ki je prestrašeno tekal sem in tja in nerazločno govoril. Ko ga je vila ustavila, je bil čisto zmeden. Povedal ji je, da je slišal, da bodo v bližini gozda zgradili tovarno, v kateri bodo izdelovali barve, tovarna pa ne bo imela čistilne naprave. To pomeni, da bo zrak postal zelo onesnažen!

Eko vila je zopet sklicala sestanek vseh prebivalcev gozda.

Eko vila in prebivalci gozda so sklenili, da bodo vztrajali. Če bodo tovarno zgradili, bo le-ta morala imeti čistilno napravo, da bodo ohranili čisto ozračje. Pazili bodo tudi na gozd, saj so drevesa tista, ki proizvajajo kisik za naše življenje.

Mati Narava nam želi samo dobro. Daje nam življenje, zrak, drevesa, vodo in vse, kar potrebujemo. Zato jo imejmo radi, jo spoštujmo in razmislimo, kaj bi lahko storili, da ji pomagamo.

Za začetek lahko obiščete gozd, si ogledate drevesa, se jih dotaknete, si ogledate, do kod segajo njihove krošnje, in spoznavate raznolikost dreves.

Drevesa so tista, ki nam pomagajo, da smo ljudje srečni na Zemlji. Otroci, tudi vi lahko posadite kakšno rastlino ali celo drevo in dobro skrbite zanj. Starše pa le prosite za pomoč.

V

aša eko vila

Zaključek akcije Kraljestvo živali

ŽELVICE V ŽIVALSKEM VRTU Nagradna akcija za vrtčevske skupine »Zgodbica o Kraljestvu živali« se je zaključila in nagrajenca odpeljala v živalski vrt. Preberite, kako zabavno je bilo!

Pozdravljeni, vzgojitelji!

dragi

otroci,

vzgojiteljice

in

Hvala vsem, ki ste nas razveselili s svojimi zgodbicami o »Kraljestvu živali«. V nagradni akciji za vrtčevske skupine je sodelovalo kar 29 vrtčevskih skupin iz cele Slovenije.

Pisali in risali ste o domačih in eksotičnih živalih, na naš naslov so prispele tako pravljice kot tudi pesmice. Poslali ste nam celo prave knjige o živalskih dogodivščinah, ki ste jih otroci in vzgojitelji skupaj izdelali, in zato je bila odločitev o zmagovalcu zelo težka naloga.

Strokovna komisija je odločila, da si nagrado – obisk živalskega vrtca za celo skupino – zasluži Vrtec Jadvige Golež iz Maribora, enota Ob gozdu, skupina Ptički z vzgojiteljico Tatjano Ciglar.

Ker pa se obiska živalskega vrta niso mogli udeležiti, je nagrado prejela drugouvrščena vrtčevska skupina iz Vrtca Miškolin iz Ljubljane (enota Blok). Otroci so se sladkali v živalskem vrtu, kamor jih je peljalo podjetje Krašcommerce in njihovo Kraljestvo živali. Prav vsem sodelujočim pa je podjetje Krašcommerce poslalo sladko presenečenje!

Preberite in poglejte, kako so obisk živalskega vrta doživeli otroci in vzgojitelji: Tokrat smo sodelovali v nagradni akciji »Zgodbica o kraljestvu živali«, ki je bila objavljena v reviji Ringarajine iskrice. Z deklamacijo Živalski vrt smo si prislužili nagrado – obisk živalskega vrta in sladkanje z njihovimi čokoladnimi bananicami. Čeprav je bilo vreme na dan izleta precej oblačno, smo bili vsi veseli in dobre volje. V živalski vrt smo se odpeljali z mini avtobusom. Najprej smo si ogledali kmečko bajto, nato pa smo uživali ob opazovanju medvedov, nojev, žiraf, kač. Videli smo tudi dvogrbo kamelo, leva in levinjo, geparda, pumo, veliko najrazličnejših vrst ptičev, opice ter slona, ki se je z nami tudi fotografiral. Najbolj zanimiva pa sta zagotovo bila morska leva. V času njunega hranjenja smo si ogledali pravcato predstavo. Resnično smo v živalskem vrtu preživeli lepo in nepozabno dopoldne. Hvala podjetju Krašcommerce, ker nam je podarilo čudovito nagrado!

Vrtec Miškolin, enota BLOK, vzgojiteljici Mojca Košmrlj in Tina Hrovatič

ZMAGOVALNA DEKLAMACIJA

ŽIVALSKI VRT ŽIVALSKI VRT JE VRT, KJER NE NAJDEŠ OČKA Z LOPATO, MAME S SOLATO, DEDKA S KROMPIRJEM, PA BABICE Z ZELJEM. TO JE VRT, KJER ŽIVE ŽIVALI, MAJHNE IN VELIKE. ENE IMAJO ČRTE, DRUGE PA ŠE PIKE. ENE SE KAR PLAZIJO IN SKRIJEJO V TRAVO, DRUGE PA SE AFNAJO IN SKAČEJO NA GLAVO! TU SREČAŠ ŽIRAFO, OPICO IN SLONA, VOLKA, LEVA PA POŽREŠNEGA PITONA. V VELIKI KLETKI POLEG PAVA PA ŠOPIRI PAPIGA SE KLEPETAVA. V BRLOGU SKRIVA MEDVED SE KOSMAT, V KOTU ZA OGRAJO NOJ DVIGUJE SVOJ DOLGI VRAT. V VODI PLAVA TJULENJ VES VESEL, JE HRČEK ŽALOSTEN, KER MAJHEN JE, DEBEL. ČEPRAV SO TAKŠNE IN DRUGAČNE, ŽIVALI LEPE SO PRAV VSE, KO PA ČAS VAM BO DOPUŠČAL, PA OBIŠČITE JIH LE!

31

32

Gibanje

SPROSTITVENA VZGOJA piše: Nataša Ogorevc fotografije: Katarina Hauer

Otroštvo naj bi bilo najbolj brezskrbno, sproščeno, veselo, domiselno, svobodno, iskreno in igrivo obdobje, v katerem je zmeraj prostor in čas za igro, radost, druženje in učenje. Za otroke naj bi bila umirjenost in sproščanje najbolj naravna procesa. Vendar se tudi otroci zaradi preobremenjenosti in hitrega tempa srečujejo z različnimi stresnimi situacijami, nemirom in razdražljivostjo ipd.

Nekateri otroci so po naravi hiperaktivni, imajo težave s koncentracijo, z nespečnostjo, so impulzivni, veliko je tudi takih, ki se že v otroštvu srečajo z neprijetnimi situacijami, kot so ločitev staršev, prepiri s sovrstniki ali pa celo bolezni in smrt v družini. Lahko so preobremenjeni tudi zaradi različnih zunanjih dejavnikov (internet, televizija), zato je že pri otrocih potrebno, da se naučijo vzpostavljati svoje notranje ravnovesje.

dobi največkrat odločamo na podlagi zunanjih dražljajev, zunanjih vzgibov, statistik, meritev, preverjanj, vendar ko pridemo do razpotja pri osebnih stvareh, statistika ne pomaga kaj dosti. Vaje, ki jih izvajamo pri sprostitveni vzgoji za otroke, so primerne tudi za razvijanje intuicije pri odraslih.

Otrokom lahko pomagamo, da se sprostijo na ta način, da jim pokažemo čim več vaj, tehnik, metod in iger, ki pozitivno vplivajo na njihovo telo ter kognitivni in čustveno-socialni razvoj. Sprostitvena vzgoja sprošča mišice, pomirja živčni sistem, krepi imunski sistem, izboljša koncentracijo, spomin in osredotočenost, vpliva na razvoj ustvarjalnosti ter krepi vztrajnost.

Spodbujajmo otroke, da spoznajo čim več tehnik in metod, sprostitvenih iger, s katerimi si bodo lažje utirali pot skozi vsakdanje življenje.

Sprostitvena vzgoja je sklop različnih tehnik, metod in iger za otroke: socialne igre, vizualizacija, pozitivne uveljavitve, dihalne vaje, gibanje (plesne tehnike, joga za otroke, tai-chi, vaje za mišično sprostitev), glasba (petje), gledališka igra oz. igranje vlog, ...).

Pri sprostitveni vzgoji za otroke izvajamo tudi vaje za spodbujanje in ohranjanje intuicije. Otroci so še kako intuitivna bitja. Intuicija je kot nekakšno že pridobljeno znanje, zaznavanje in predvidevanje določenih situacij in dogodkov vnaprej. Intuicija, nekateri ji pravijo kar šesti čut, nam lahko pomaga pri opozarjanju na določeno nevarnost, pomaga pri odločitvah (posameznik izbere zanj najbolj primerno možnost). Otroku intuicija pomaga, da hitreje pride do določene rešitve. Ljudje se v odrasli

Kaj lahko storijo starši?

Vsako jutro, ko se zbudite, si vzemite čas za svojega otroka in skupaj poskušajta opraviti čim več vaj za telo in um.

Poskušajte priklicati ravnovesje v telesu in ga obdržati ves dan. Tudi vzgojitelji in učitelji lahko te vaje izvajajo skupaj z otroki kot dnevni ritual ali pa ob večjih izzivih, ki čakajo njihove varovance.

Vaje za gibanje

Vaje lahko izvajajo tako odrasli kot tudi otroci.

DREVO

za vzpostavljanje ravnovesja v telesu, koncentracijo, umirjenost Stojte z nogami skupaj, predstavljajte si, da iz podplatov rastejo korenine globoko v zemljo (tako kot pri drevesu). Nato dvignite desno nogo in jo postavite ob drugo nogo, čim višje, kolikor lahko.

Noga naj bo dvignjena tako visoko, da bo vsaj ob kolenu druge noge. Roke združite skupaj pri svojem srcu. Poiščite ravnovesje, vdihnite in iztegnite roke nad glavo in združite dlani. Ohranjajte ravnovesje, globoko dihajte, poskušajte biti čim bolj umirjeni in v svojem notranjem centru. Predstavljajte si, da ste drevo, ki povezuje nebo in zemljo. Svoje korenine pošiljate globoko v zemljo, roke pa segajo kot krošnja drevesa visoko v višave in se dotikajo neba in sonca. Ko končate z desno nogo, ponovite vajo še z drugo nogo. Dihajte počasi in globoko.

Igra z drevesom Otrok naj postane drevo, vi pa skačite okrog njega in oponašajte ptico, ki leta okrog drevesa, poje, žvižga (vendar brez dotika). Otroku razložite, da naj bo čim bolj stabilno drevo, ne glede na to, kaj bo ptica delala. Nato zamenjajte vlogi – vi bodite drevo, otrok pa naj bo ptica, ki leta okrog drevesa.

UGIBANJE BARV IN OBLIK

zabavna igra, ki neguje otrokovo intuitivno naravo Iz papirja izrežite oblike in like različnih barv. Na primer rdeč trikotnik, moder štirikotnik, rumen krog, oranžno zvezdo ipd. Izberite določeno obliko in vprašajte otroka (ne da bi videl, kaj držite v roki), katere barve je. Nato vajo ponovite, otrok pa naj ugiba še obliko. Na koncu ga povprašajte tako po obliki kot tudi po barvi. Določen lik lahko tudi položite v škatlo, jo zaprete, otrok pa naj ugiba, kaj je notri.

VAJA ZA SPROŠČANJE UMA za otroke in starše

Najbolje je, če vajo izvedete v naravi, če pa to ni mogoče, jo lahko izvedete tudi doma.

1. Otrok naj 5 minut blebeta. Otrok naj zapre oči in po 2.

3.

svoji volji dela glasove, kakor hoče: poje, kriči, vrešči.

Lahko tudi skače, se stresa, teka naokrog ali mirno sedi.

Dovoljeno je (skoraj) vse. Naj si da duška!

Nato naj se otrok 5 minut na vso moč smeji iz trebuha (pokažite mu, kako). Ob tem naj ima odprte ali zaprte oči.

Naj se smeji kar tako, brez razloga. Ko se neha smejati, skupaj zavpijta JAHUUU, nato se zopet začnita smejati.

Za konec se prepustita 5-minutni sprostitvi v tišini z zaprtimi očmi, sede ali leže.

Ob tej sprostitvi recite otroku, naj si predstavlja, kako je pred njim rožnata vrtnica in kako prijetno diši. Otrok naj poskuša vonj vrtnice čim večkrat vdihniti. Vdih in izdih naj nekajkrat ponovi.

Naj ga vonj vrtnice ponese v prijetno počutje. Za konec te vaje pa mu recite, naj si predstavlja, kako stoji v travi (če niste zunaj) in kako iz njegovih podplatov rastejo močne korenine globoko v zemljo kot pri drevesu. Po zaključku vaje se lahko z otrokom pogovorite, kaj vse je doživljal, kako se je počutil ipd.

33

34

Lino na obisku

Medvedek Lino

OBISK LINA na obisku v Vrtcu Miškolin in Vrtcu Slovenj Gradec

Medvedek Lino še kako naprej veselo obiskuje Tokrat predstavljamo, so Linov obisk doživljaliotroke, ki so sodelovali v natečaju Lino – dobre v Vrtcu Slovenj Gradec in Vrtcu Miškolin. navade. Na njegov obisk čakajo še otroci in vzgojitelji Vrtca OŠ Žirovnica in Vrtca Otona Zupančiča v Slovenski Bistrici, ki jih bo obiskal meseca oktobra, tokrat vamŽelvice predstavljamo utrinke iz Vrtec Miškolin, enota Rjava cesta,pa skupina Vrtca Agata Poljane in vrtca Ribnica na Pohorju.

Vzgojiteljica Mojca Košmrlj in pomočnica Tina Hrovatič

Vrtec Agata, Poljane, vzgojiteljici Jožica Maček in Tanja Peternelj

Vrtec Ribnica na Pohorju, vzgojiteljiciVrtec Alenka Urnaut Špela Hrastnik Slovenj Gradec,inenota Šmartno pri Slovenj

Tudi otroci iz skupine Čebele smo bili zelo pridni KER OTROCI IZ MIŠKOLINA pri izdelovanju plakata. Na natečaju je sodelova­ IMAMO RADI MEDVEDKA LINA, lo 5 skupin iz našega vrtca, najstarejša skupina SMO POSLALI MU PLAKAT, KI BIL POLN DOBRIH JEzNAVAD. pa je bila nagrajena obiskom medvedka Lina.

Pokazali so, da imajo mnogo lepih in koristnih ZA NAGRADO PRIŠEL JE MEDVEDEK LINO, navad, ki so v življenju še kako pomembne in SMO IMELI SE PRAV FINO, dobrodošle. lastno zdravje, varnost Z NJIM SMO VSkrbijo KROGUza ZAPLESALI, in dobro počutje njih samih, bližnjih, okolice in IGRICE SE ZRAVEN SMO IGRALI. okolja.

V reviji »Iskrice« smo v lanskem šolskem letu Vzgojiteljici Joca Konečnik in Mateja Mavc zasledili nagradno igro »Lino – dobre navade«.

Hitro smo se lotili dela. Čeprav smo še majhni, smo dobre navade kar dobro upoštevali tako v vrtcu kot tudi na cesti, pri zobozdravniku, pri igri s prijatelji, … Vse dobre navade smo fotografi­ rali, naredili plakat v obliki medvedka Lina, nanj nalepili fotografije in ga poslali Linu. Nestrpno smo čakali, da nam bo Lino odgovoril. IN RES! Dobili smo nagrado – OBISK MEDVEDKA LINA! SUPER!

MEDVEDEK LINO NA OBISKU

MEŠALI SMO ČOKOLINO, RIŽOLINO, KEKSOLINO, DA OBROK BO POLN SADJA, Težko pričakovani 15. junij je ob prijetnem SMO DODALI FRUTOLINO. druženju minil kot bi mignil. Otroci so skupaj

zPOTEM medvedkom in zaplesali, se pogo­ NAGRADEzapeli SMO DOBILI, varjali o zdravi prehrani in seveda o dobrih na­ SE JIH VSI RAZVESELILI, IN ZA KONEC, ZA SPOMIN, vadah.

Razveselili smo se daril, ki jih je razdelil SMO SE SLIKALI ŠE zahvalili Z NJIM. za prijetno druženje. medvedek ter se Lepo se imej medvedek Lino in pridi še kdaj!

Gradcu, kombiniran oddelek

MEDVEDEK LINO PRI NAS

NAŠ PRIJATELJ MEDO LINO, NAM JE NALOGO ZADAL, Lepe navade medvedka Lina! PA SajNA to CESTI, so tudi naše KAKO V VRTCU, PRI KOSILU, dobre navade, ki se jih učimo vsak dan v vrtcu, doma, PRI ZOBOZDRAVNIKU IN MED PRIJATELJI v trgovini, v naravi, na cesti, … Pa smo se odločili, da DOBRE NAVADE BOMOzapiševa, POBRALI. otroci narišejo in vzgojiteljici to na plakatu še vse skupaj prikažemo s fotografijami, da to res počnemo.

In plakatSMO smoZposlali medvedku Linu.

Pa VSE TE NAVADE VZGOJITELJICAMA SPOZNALI smoINčakali, nam bo Lino odgovoril.

Pa nam je res in JIH NAdaPLAKATU MEDU LINU POSLALI. še nagrado nam je dodelil in obljubil obisk. HURA!!!

NašZA Anej nas je naPRIŠEL to vsak opominjal ob Linovem NAGRADO JEdan V VRTEC K NAM. koledarju: »Lino pide!« Ampak en dan pred težko SKUPAJ Z NJIM SMOLina ZAPLESALI, pričakovanim obiskom je Anej zbolel. Lino ga IGRALI IN NOVO PESMICO SPOZNALI. zatoSEpozdravlja in mu maha v pozdrav.

Obisk LinaNAGRADE je bil resSMO nepozaben NATO DOBILI dogodek. Lino je z nami pel, plesal, se igral, poležaval na travi, se z nami IN Z NJIM ŠE FOTOGRAFIJE NAREDILI. fotografiral in nas tudi obdaril. Na ta čudovit dogodek IN ZA KONEC MEDU LINU smo povabili tudi otroke vseh ostalih oddelkov v enoti.

MADVEDKA LINApa PODARILI. V zahvalo za obisk smo malčki Linu narisali risbice in mu jih podarili v spomin.

Hvala vam za čudovit obisk Lina, ki bo za vedno ostal v naših večjih in manjših srčkih. Hvala vam za vašo čudovito, enkratno in sploh najboljšo revijo Ringarajine iskrice, ki smo jo vzeli za svojo. Vedno znova komaj čakamo na izid nove in jo pregledamo po dolgem in po čez. Hvala vam za vse in ostanite takšni kot ste.

Radi vas imamo!

ČCarobni dan

Obiskali smo ...

piše: Nina Urbančič fotografije: Netvizija, Uredništvo

Arboretum Volčji Potok je pričaral Čarobni dan več kot 15.000 obiskovalcem. Tako se je namreč imenoval humanitarno-družabni dogodek pod pokroviteljstvom ustanove Rdeča žoga, katere ustanovitelj je Joc Pečečnik.

Z dogodkom so družinam ponudili aktivno preživljanje skupnega časa v naravi, hkrati pa so organizatorji s pokroviteljskimi donacijami zbirali denar za obšolske dejavnosti otrok iz socialno šibkejših družin. Cilj dogodka – zbrati denar za 100 otrok – je bil dosežen in presežen, saj bo končna vsota zadostovala za celoletne obšolske dejavnosti kar 220 nadobudnežev.

Poleg mnogih kreativnih delavnic so za veselo vzdušje na velikem odru sredi travnika poskrbeli Nuša Derenda, Nuška Drašček, Eva Černe in Alenka Gotar v duetu z Rokom Pečečnikom. Ena vstopnica je odprla vrata v Čarobni dan celi družini, kar je še pripomoglo k temu, da je Arboretum Volčji Potok od 10. ure zjutraj pa vse do večera dobesedno pokal po šivih.

Joc Pečečnik, ustanovitelj Rdeče žoge, je ob tej priložnosti dejal: »Ustanova Rdeča žoga živi in deluje s sloganom »Ujemite upanje«. S podajo le-tega poziva vse poslovne, gospodarske in tudi humanitarne organizacije, naj združijo moči in delujejo z roko v roki ter pomagajo čim večjemu številu socialno ogroženih. S Čarobnim dnem smo pričarali veselo vzdušje, občutili pridih narave in spletli dobrodelno nit. Skupaj s soorganizatorjem Netvizijo smo z enoletno brezplačno članarino za obšolske športne dejavnosti podarili UPANJE 220 otrokom iz socialno ogroženih družin.« Čarobni dan se je izkazal kot odlična priložnost, kako združiti prijetno s koristnim.

35

ALI VEŠ?

ICI? ICO O PIKAPOLON ALI POZNAŠ PESM Z. LONICA, TO SEM JA PO KA PI , KA PO , KA PI K, , NEKAJ ČRNIH PI SUKNJICA RDEČA KOT SOSEDOV BIK, RES NISEM VELIKA POZNA, TODA VSAK, KI ME D IMA. PRAV ZARES ME RA Z. LONICA, TO SEM JA PIKA, POKA, PIKAPO

POBAR

NAVOD

ILO:

VAJ MA N

DALO – R

CILJ:

OZETO.

OTROK SE OB B ARVA SPROST I IN UM NJU IRI.

NAVODILO: NJŠE:

A ZA MALO M

A POSAMEZN ŠEST BARV. A LJ V V JA IN O U P C LP KU SE VSAKEM STO V IGRI SUDO KI VRSTICI, V VI NATANKO SA V JA V O P SE V O VA IK TN BAR O K O ŠESTIH PRAV A POLJA. VSAKEM OD OLNI PRAZN P IZ T. A R K EN

ČJE: ZA MALO VE OD 1 DO 6.

JO ŠTEVILKE A LJ V JA O P KU SE ICI, V VSAKEM V IGRI SUDO V VSAKI VRST SE OV A K IL EV A ŠT AVOKOTNIK POSAMEZN D ŠESTIH PR O A. LJ EM O K P SA A V N V OLNI PRAZ P STOLPCU IN IZ T. A R K NKO EN POJAVI NATA

CILJ: OTROK REŠU JE ENOSTAVNE RAČUNSKE NALOGE, PR OSTORSKO IZKLJUČUJE IN RAZVIJA LOGIČNO M IŠLJENJE.

NAVODILO: LIKE POBARVAJ S RSTI IN V VSAKI V ILJIVCA, S V I Ž O R K B O RAVEN. KI NE PAŠE Z

CILJ: OTROK P REPOZNA , KATERA S LIKA NE SODI V D OLOČENO SKUPINO .

NAVODILO:

POBARVAJ BLOOM PO SVOJI DOMIŠLJIJI IN NAM SVOJO POBARVANKO POŠLJI DO 20. OKTOBRA. IZŽREBALI BOMO KAR 15 MAJIC PEZ.

ALI VESŠ?

V DOBRODELNI AKCIJI PEZOVO OBDARAJANJE LAHKO USTVARJATE TUDI RISANE JUNAKE, ŽIVALI IN ŠE MARSIKAJ. PRELISTAJTE OTROŠKE ISKRICE IN ZAGOTOVO BOSTE DOBILI KAKŠNO DOBRO IDEJO! www.ringaraja.net/obdarajanje

IME IN PRIIMEK NASLOV POŠTNA ŠTEVILKA IN KRAJ STRINJAM SE, DA SE MOJI PODATKI UPORABLJAJO SAMO ZA NAMENE OBVEŠČANJA.

RISBICE NAM POŠLJI S POMOČJO STARŠEV ALI VZGOJITELJEV NA NASLOV: DANU D.O.O., UL. FRANCA MLAKARJA 32, 1000 LJUBLJANA

Winx

ALI VEŠ?

NAVODILO: RVU POMAGAJ Č O NAJTI POT D JABOLKA.

LABIRINT JE LAHKO ZELO DOBRA VAJA ZA UČENJE LEPE PISAVE. SKUŠAJ NAJTI PRAVO POT IN JO NARISATI Z NEPREKINJENO ČRTO.

NAVODILO:

ALI VEŠ

?

JE IN ČAS DI V NAŠE KRA TU LA IŠ PR JE DOV. JESEN JESENSKIH PLO JE ZA OBIRANJE ZGORAJ ZLIČNE BARVE, V TABELI SO RA IŽEC V DEŽI. NARIŠI KR PA RAZLIČNI SA O. STREZNO BARV KVADRATU Z U

CILJ: DOLOČITI PR OTROK ZNA

DEŽA.

SA AVO BARVO

NOČ ČA ROVNIC J PRAZN IK, KI JE E AMERIŠKI VSA 31. OKT OBRA. N KO LETO A TA DA OTROC I NOSIJ N O KOT PR KOSTUM I NAS Z E A V VSAK I HIŠI PA MAŠKARE, JE N ENA IZR EZLJAN AJMANJ A BUČA

DOBRO SI OGLEJ SLIKI. POIŠČI 4 RAZLIKE IN JIH OBKROŽI. REŠITVE NAM POŠLJI DO 20. OKTOBRA.

IZŽREBALI BOMO 20 SLASTNIH KARAMELINOV!

IME IN PRIIMEK NASLOV POŠTNA ŠTEVILKA IN KRAJ STRINJAM SE, DA SE MOJI PODATKI UPORABLJAJO SAMO ZA NAMENE OBVEŠČANJA.

ODGOVOR NAM POŠLJI S POMOČJO STARŠEV ALI VZGOJITELJEV NA NASLOV: DANU D.O.O., UL. FRANCA MLAKARJA 32, 1000 LJUBLJANA

ALI VEŠ ?

OBSTAJA TU DI DIVJI KOSTANJ, KI JE MALO VEČJI IN TEM NEJŠI OD NAVADNEG A IN NI UŽITEN.

CILJ:

NAVODILO: OSTANJE. K J A V R A B O P UNE, NATO Č A R J A N U IZRAČ EZULTAT S R I Ž E V O P A P VILOM V E T Š IM N IL V PRA OSTANJIH. SPODNJIH K

OTROK R AČUNA D O DESET IN PRAVILNO POVEŽE R EZULTATE ..

NAVODILO: : CILJ

AVI T S E OK S NIH OTR O IZ DA D BESE ČRK.

IZ ČRK SESTAVI BESEDO IN JO VPIŠI NA ČRTICE POD BESEDO .

NAMIG: NEKATERE SAMO PREPIŠ IV OBRATNEM VRSTNEM RE DU.

BAGO ____

SENEJ _____

ČABU ____

EJTSIL ______

STANJKO _______ NAGRAJENCI SEPTEMBRSKIH NAGRADNIH IGER

TORBO JANA JUNIOR PREJMEJO: Stangel Alja, Novo mesto; Rakun Urša, Gomilsko; Zupančič Tadej, Pišece; Repar Nejc, Kočevje; Marolt Jaka, Žirovnica; Voje Jasna, Gabrovka; Kržišnik Nika, Gorenja vas; Mladovan Rene, Šempas; Bojanc Erik, Šenčur; Jerinc Teja, Vodice Ostalih 40 nagrajencev poiščite na www.ringaraja.net!

PAKET SLADKEGA PRESENEČENJA ŠUMI PREJMEJO: Stvarnik Lana, Ljubljana; Andjelić Filip, Trbovlje; Novak Tanita, Brezovica; Markuš Anja, Podgorje pri Slovenj Gradcu; Gorjup Tadej, Lovrenc na Pohorju; Skebe Lara, Kočevje; Strnad Val, Videm Dobrepolje; Čepin Jan Anžej, Braslovče; Štampar Vid, Maribor; Zorn Sara, Volčja draga Ostalih 10 nagrajencev poiščite na www.ringaraja.net!

KOVČEK PEZ PREJMEJO: Poženel Natan Maj, Most na Soči; Močnik Iris, Šmarje; Škafar Kaja, Vrhnika; Hočevar Lan, Ljubljana; Čuk Ivana, Črni vrh; Kološa Maksa, Kranj; Gonzalez Dario, Moravske toplice; Grims Lara, Kranj; Fišter Larisa, Leskovec; Mladovan Nejc, Šempas Ostalih 20 nagrajencev poiščite na www.ringaraja.net XXL FIGURICO PEZ PREJMEJO: Flajs Kaja, Nova cerkev; Vrbnjak Tim, Ptuj; Markelj Tim, Žirovnica; Kozar Zarja, Ljutomer; Bogdan Eva, Brezovica PERESNICO PEZ PREJMEJO: Osmak Maruša, Kočevje; Camplin Tjaša, Trbovlje; Mejač Karin, Vrhnika; Češnovar Tim, Polhov Gradec; Turk Valerija, Krška vas; Horvat Špela, Prestranek; Marot Nadja, Laško; Prelič Nikola, Moravske Toplice; Vidic Taja, Moravče; Svetek Pia, Dobrunje LINO BLOKEC PREJME 50 SREČNEŽEV: Horvat Miha, Maribor; Mrdeša Tino, Kamnik; Rihtaršič Aljoša, Kranj; Maršič Anja, Koper; Judež Manca, Šentjernej; Rotar Polona, Središče ob Dravi; Hočevar Jaka, Ljubljana; Vrbnjak Tim, Ptuj; Kološa Jože, Kranj; Peterka Nik, Gornja Radgona Ostalih 40 nagrajencev poiščite na www.ringaraja.net!

CILJ:

OTROK P R SLIČICE IN EŠTEJE PRAVILNO ODGOVO RI N VPRAŠAN A JA.

NAVODILO:

BIRAT I V GOZD NA L Š D O A T S TRA . ŠPELA IN PE ANJ IN ROŽE O G BE, KOST AŠLI?

STA N KOLIKO GOB

, DOBI VSAKA H JI J A N O KOLIK E? RAZDELJEN O N IČ V A R P DA BODO TANJE KOLIKO KOS KOLIKO ROŽ

V STA NABR I?

STA NABRAL

ALI?

EKO KOTIČEK Z NARAVO JE LEPO ŽIVETI

NAVODILO: PREBERI UGANKE IN UGOTOVI, KAJ SKRIVAJO. VSAKO UGANKO POVEŽI S PRAVO SLIKO.

V ŠOLAH ZBIRAMO STAR PAPIR, SAJ ŽELIMO V NARAVI OHRANITI MIR. PAPIR BOMO VARNO SPRAVILI, GA ZA PONOVNO RABO PRIPRAVILI. DREVO BOMO PUSTILI SREČNO ŽIVETI, S PLJUČI ŽELIMO ČIST IN SVEŽ ZRAK ZAJETI. PTICE NAM BODO PREPEVALE, SRČKE NAM OGREVALE.

ZELENA POKRAJINA JE VSA, TAM SMREKA IN JELKA STA DOMA. TAM PTIČKA PREPEVA, TAM GLAS VSAK ODMEVA, SE LISIČKA SPREHAJA, JI VEVERIČKA NAGAJA, TAM NARAVE SO CVETOVI, SKRITI MNOGI SO DAROVI, TAM DOBRA STA SOSEDA TUDI DVA MEDVEDA.

VSE DNEVE IN NOČI VELIKA POSODA NA ULICI ŽDI, VANJO ODLAGAMO ODVEČNE STVARI. ( SMETNJAK )

Avtorica Manja Žugman Širnik

NA POMLAD OZELENI, KO SE ZIMA POSLOVI, MOGOČNO SE ZDI, V GOZDU ŽIVI. NJEGOVE RAZVEJANE POLIČKE SO KLOPI ZA VEVERICE IN PTIČKE. ( GOZD )

ODPADKE BOMO PRIDNO LOČEVALI, Z NARAVO PA LEPO RAVNALI.

( DREVO )

ALI VEŠ?

DOMA IN V ŠOLI GA IMAMO, PO NJEM RIŠEMO, PIŠEMO, ČEČKAMO. IZ RASTLINSKIH VLAKEN SESTOJI, KADAR OSTARI, GA ODLOŽIMO V SMETI. V ŠOLI GA ZBIRAMO IN RECIKLIRAMO.

TO JE MEDNARODNI ZNAK ZA RECIKLIRANJE

( PAPIR )

:

CILJ: OTROK ZNA NARISATI GEOMETRIJS KE LIKE IN NADALJE VATI ZAPOREDJE .

ILO NAVOD

EDJE.

NADA

APOR Z J U J L

NAVODILO:

A I PUNČKA N VREME. TUD O ANJ N N EV IN EŽ O D V PRIHAJA ENO BAR S. EL A Z N Z D IK O N A V A BAR O VAJ DEŽ POSLAVLJ RVAJ Z ROZ KRA. POBAR A O B POLETJE SE O M P O O B E IN N VARI PA PELER NIK, DA ŠKORNJE IN O. OSTALE ST E V R IN A SLIKI IMA DEŽ K B Č O N R U D P MO TNIKE. POBARVAJ Z NARIŠI TRIKO MI. KLOBUK R ŽELIŠ.

A O IK K P A I K IM J, R D IN MO POBARVA