Ringarajine iskrice december 2010

1

12/2010

revija z odgovori za velike in izzivi za male

RINGARAJIN KATALOG DRUŽINSKIH DARIL ODKRIJTE PRAZNIČNO LJUBLJANO NEMIR IN STRAH OB PRAZNIKIH

Želje V letu 2010 sem jih (bila) polna. Tako tistih mojih najbolj skritih kot tudi poslovnih in celo takih, ki so bile namenjene drugim. Želja je vedno veliko. Jih je kdaj morda preveč? Indijski pregovor pravi: »Kdo je tvoj gospodar? Tvoje želje ali ti sam?« Če živimo samo zato, da želimo in hrepenimo, zraven pa ničesar ne storimo, da bi želje izpolnili, se lahko upravičeno bojimo, da so želje naš gospodar. Ampak meni je bolj všeč Goethejev rek: »Želje in ljubezen so krila za velika dela.« In res nas težko kaj žene bolj kot želja in hrepenenje. Dodajam še hvaležnost, tudi za željo, ki se morda še ni izpolnila. Želim si, da bi bili v letu 2011 (in do konca svojih dni) vsak dan deležni: ★ enega lepega nasmeha, ★ enega iskrivega pogleda, ★ 20 poljubov (otroški poljub šteje za 2!), ★ vsaj 10 lepih besed ljudi, ki vas obkrožajo, ★ iskrenih ljudi, ★ mirnega spanca in velikih sanj, ★ otroške igre in radosti, ★ dobre in zdrave hrane, ★ ene ure branja dobre knjige, ★ sprehoda v naravi in ★ lepih želja, ljubezni in hvaležnosti!

Anja

2

Za dojenčke, ki

želijo še višje!

OGLAS HIPP

omega-3 iz BIO repičnega olja

HiPP d.o.o., Brnčičeva ulica 5, 1231 Ljubljana-Črnuče. Vse dodatne informacije lahko dobite na brezplačni liniji: 080 2221 ali na spletni strani www.hipp.si

3

Ne spreglejte

Ne spreglejte:

Razglednice – 4 Čvekamo s Tino Bregant – 8 Jesper Juul: Božič v sestavljenih družinah – 12 Kekčeva dežela – 14 Pravljica o Evelin – 17 Psihologija: Otroški strahovi – 18 Ringarajina dobra dela – 21 Lino – 22 Družinski katalog daril – 23 Urbani podvig: Praznična Ljubljana – 26 Čas obdarovanja – 30 Berem, bereš, berimo – 32 Družinski fant: Norišnica – 33 Otroški kotiček – 35

KOLOFON Ringarajine iskrice - revija z odgovori za velike in izzivi za male Številka 12; letnik III, december 2010 Naklada: 35.000 izvodov 1855-2838 Izdajatelj: Danu d.o.o.

Direktor Danu d.o.o.: dr. Jaka Lindič Ul. Franca Mlakarja 32, 1000 Ljubljana Vodja Danu Slovenija: Krešo Gotovac kreso.gotovac@ringaraja.net Odgovorna in izvršna urednica: Anja Pelan anja.pelan@ringaraja.net 041-667-077 Spletna stran: www.ringaraja.net/iskrice Oblikovanje: Andreja Vekar andreja.vekar@ringaraja.net Fotografije: iStockphoto Lektura: Danijela Cigale Oglasna sporočila so lektorirana s strani oglaševalcev.

Otroške iskrice ustvarja: Damjan Alešnik Vodja oglasnega trženja: Petra Bališ, petra.balis@ringaraja.net 041-779-653 Oglasno trženje: iskrice@ringaraja.net Petra Prelec, petra.prelec@ringaraja.net, 041-894-303 Andreja Kočar, andreja.kocar@ringaraja.net 040-723-676 Tisk: DZS d.d.

Distribucija: Tali, Barbara Novak Koritnik s.p.

Seznam ustanov, kjer najdete revijo »Ringarajine iskrice«, si lahko ogledate na www.ringaraja.net/iskrice NAROČILA Vrtci, OŠ, ZD in druge ustanove lahko revijo naročite na tel. št.: 01 600 51 80 ali na e-naslov iskrice@ringaraja.net.

PRAZNIČNA AKCIJA Med 1. in 31.12. SE NAROČI na revijo RINGARAJINE ISKRICE, saj VSAKEMU 10. NAROČNIKU LETNO NAROČNINO PODARIMO BREZPLAČNO! 11/2010

revija z odgovori za velike in izzivi za male

KO DOMIŠLJIJSKI LIKI PLAŠIJO OTROKA 2 ¬8'(h1(0 320$*$/8 o 5$'29('1267, 35,/2*$ 0$0, -( 126(¬$ 1

Stráh - ú stil. -a m, mn. strahóvi (a) neprijetno stanje vznemirjenosti zaradi neposredne ogroženosti, (domnevno) sovražnih, nevarnih okoliščin Strah je znotraj votel, zunaj ga pa nič ni, ali kako že? Vseeno. Verjamem, da ga tudi kdo izmed vas marsikdaj občuti. Ali ga vsaj opazi pri otroku, sosedu, ja, tudi malo večji otroci ga občutimo. Jaz priznam. Mene je dostikrat strah. Pa skušam počasi poiskati razlog, zakaj občutim strah, če pa pravzaprav ne gre za neposredno ogroženost ali nevarne okoliščine. Velikokrat gre za prijetne stvari, pa vseeno čutim nemir in cmok v grlu, pa suha usta in tresoče roke.

In sem ugotovila, da me je strah tistega, kar je novo. Težko se privajam na spremembe. Lahko gre za lepo stvar, ki me čaka – na primer potovanje v daljne kraje –, ampak vse to je novo, neznano. Oklepam se starega, znanega, preizkušenega, udobnega.

No, pa sem sklenila, da pač moram nekaj ukreniti, da temu ne bo več tako. Da pustim za sabo staro in se oklenem novega. Daljši vdih in izdih in prijetne misli večkrat na dan pomagajo. Za začetek za trenutek, kasneje upam na kaj več, če se bom pridno odpirala novostim in jih spustila bliže.

Bodite v cvetju, privoščite si tapkanje, globok vdih in izdih ali pa sprehod sami s seboj!

Prejemaj ISKRICE v domači nabiralnik in se NAROČI v decembru!

Vsak 10. naročnik bo revijo celo leto prejemal

BREZPLAČNO! Naročilnico najdete na

www.ringaraja.net/iskrice

Anja

4

Razglednice

Leto se izteka in pogledamo na čas je, da za trenutek za Iskricah objav j. V letu 2010 smo v ili iz vr tcev in osnoveč kot 150 razglednic nam jih še velik vnih šol, poslali pa ste o več!

Veseli smo, da nam pridno poročate o vaših se vam - vzgojit aktivnostih in - zahvaljujemo eljem in učiteljem za navdiha za vaše to, da ste izvir Slovenijo, ki pr otroke in širno ebira Iskrice.

Tudi v letu 2011 bo veselimo novih mo z vami in se že dogodivščin!

bor, Mari POPP Lenka a enot

rmož

O Vr tec

na Soči, Vrtec Most iška Gora tv n enota Še

Vr tec S rednja B

istrica

OŠ Dobrepolje

Vrtec Miškolin

j Vrtec Šoštan

DRAGI VZGOJITELJI IN UČITELJI

TEDEN OTROKA ALI PRI NAS SE VEDNO KAJ DOGAJA POPP Maribor, enota Lenka, vzgojiteljica Anica Rošker Breg

Pri nas se vedno kaj dogaja, a v tednu otroka smo naš urnik še bolj popestrili. Veliko smo se družili s skupinami vsega vrtca. Bilo nas je veliko in vsak je pokazal, kaj zna. Vzgojiteljica je prebrala pravljico Mami, kje si. Zgodba pripoveduje o sovah, ki so se bale, da se njihova mama ne bo vrnila. Tudi mi smo večkrat žalostni in čakamo na naše mame, ampak glej, mame se vedno vrnejo po nas. Iz gline smo izdelali sove, iz naravnega materiala pa dodali še kljun, oči, perje in drugo. Tako smo imeli veliko dela z glino in naravnim materialom, katerega je prinesla tetka Jesen.

Prišla je na obisk in prinesla polno košaro jesenskih plodov iz gozda, pridelkov z vrta in s polja. Zapeli smo jesensko pesem in skupaj zaplesali ob jesenskih melodijah. V sredo bi morali na pohod do ribnika, ampak zagodla nam je naša tetka in nam ni namenila lepega vremena. Zato smo v vrtcu po navodilih s sličic poiskali pot do skritega zaklada. S skupnimi močmi otrok iz drugih skupin Vrtca Otona Župančiča smo zaklad uspešno poiskali in si prislužili sladko presenečenje. Mi pa smo že pravi mali igralci. Dramatizirali smo zgodbo Jabolko, spremenili smo se v drevo, katero se je gibalo v vetru po melodiji, ježka, ki je iskal hrano, in miško, ki je izgubila svoj dom. Vrhunec tega tedna pa je bila trgatev. Ta dan so otroci nestrpno čakali, saj smo se na trgatev peljali s kombijem. Tokrat je bila tetka Jesen prizanesljiva in nam je namenila lepo vreme. Da nam je vožnja hitreje minila, smo skoraj vso pot prepevali. Kmalu smo prispeli na cilj in trgatev se je pričela. Na noge škornje, v roke pa vedra in škarje in brž v vinograd. Tudi v vinogradu si zapojemo, da gre trganje lažje od rok. Ker smo bili tako pridni in smo natrgali kar nekaj brent grozdja, smo bili pogoščeni še z domačo potico in s sokom. Siti in z grozdjem, ki smo ga dobili za zraven, smo se veselo odpeljali nazaj v vrtec.

TEDEN OTROKA: »MEDIJI ZA BOGATEJŠE OTROŠTVO« Vrtec Ormož

V našem vrtcu se je v tednu otroka vse dogajalo okrog načina prenosa informacij in spoznavanja informacijsko-komunikacijske opreme. Obiskali sta nas dve novinarki. Gospa Katjuša piše za več časopisov. Seznanila nas je s svojim delom in opremo, ki jo pri delu uporablja. Gospa Urška je posnela za otroke za oddajo »Male nogice« na radiu Prlek, ki so jo otroci potem poslušali doma. Otroci so se seznanili z možnostjo ogleda risanega filma preko spleta, projeciranim na platno, ki jim je bil tudi najbolj všeč. Prav tako so poslušali in si ogledali digitalno zgodbo, kar je bilo otrokom novo in edinstveno. Zaključili smo z izdelavo lastnega »Vrtčevskega časopisa«, kjer so sodelovali otroci in vzgojiteljice.

MOJA IGRAČA

OŠ Dobrepolje, Podružnična šola Kompolje, učiteljica Katarina Vinšek

V mesecu novembru smo se v našem razredu odločili, da si naredimo čisto svojo igračo. Igra je pomembna za otrokov razvoj in mu omogoča, da se razvija na vseh področjih. Ker poučujem v trojni kombinaciji, sem se zaradi zahtevnosti izdelave odločila za dve vrsti igrač: šivanje medvedkov in izdelava hobotnice iz volne. Tretješolci so se soočili z novim izzivom – s šivanjem. Najprej smo si pripravili vse potrebno za delo (model, priprava blaga, …), nato nas je čakala težja preizkušnja. Po začetnih poskusih je otrokom šivanje šlo precej dobro od rok. Bili so celo tako zelo motivirani, da so želeli šivati tudi med odmori. Na koncu smo medvedke še napolnili. Presenečena sem bila nad tem, da so medvedki takoj dobili svoja imena: Puhi, Miki in Niki. Iskrice v otroških očeh in veselje na obrazu so bili potrditev, da so otroci zelo ponosni na svoj dosežek.

S prvošolci in z drugošolci pa smo iz volne spletli prisrčne hobotnice. Najtežja naloga je bila spletanje kitk. Ob pomoči starejših sošolcev in moje malenkosti so bile kmalu končane vse hobotnice. Še en dokaz več, da je timsko delo dobrodošlo in uspešno, če imamo pred seboj jasen cilj. Na koncu smo prilepili še gumbe za oči in naše hobotnice so oživele. Ponovno veselje otrok in njihova igra s svojo novo igračo sta me napolnila s toplino in prijetnim občutkom, s katerim smo zaključili še en »navaden« šolski dan oziroma teden.

SPANJE V VRTCU JE ZABAVNO

Vrtec Most na Soči, enota Šentviška Gora, vzgojiteljica Stanislava Črv

Po zgledu druge enote vrtca smo se pred tremi leti tudi v enoti Šentviška Gora odločili, da zainteresiranim otrokom ob koncu šolskega leta ponudimo, da prespijo noč v vrtcu. Odziv je bil vsa tri leta dober in zadovoljstvo otrok zelo veliko. Prav gotovo je spanje v znanem prostoru, ob svojih prijateljih in vzgojiteljici lažje, kot če tega ne bi bilo. Menim, da je taka oblika druženja odlična priprava za vrtec in šolo v naravi, ki sledita kasneje. Ob odhodu na te šole otroke, še večkrat pa starše, skrbi tudi, kako bo ponoči. Za dober spanec smo vedno pripravili predhodne dejavnosti. Zbrali smo se pozno popoldne in najprej v sosednji vasi obiskali hlev s kravami in z majhnimi prašički. V vrtec smo se vrnili s svetilkami, ker nas je ujela tema. Na domu enega izmed otrok smo pojedli sladoled, nato pa smo si v vrtcu pripravili večerjo. Drugo leto so nas na orientacijskem pohodu vodila pisma in nas pripeljala do zaklada v gozdu. V njem so bile pobarvanke, listi za reševanje in seveda sladoled. Posladkali smo se kar takoj, reševali in barvali pa smo naslednje jutro. Lani nam ni bilo treba hoditi, saj sta nas po prelepi Šentviški planoti vozila kar konja Miša in Šeka. Njun gospodar, doma iz sosednje vasi, nas je na zapravljivčku odpeljal proti vrtcu. Na poti so otroci marsikaj izvedeli o konjih in tudi to, da morajo med potjo počivati. Postanek smo izkoristili za sladko presenečenje in igro v gozdu. Po večerji ni bilo težko zaspati ob poslušanju pravljice in plišastih igračah, ki otroke spremljajo tudi v domači postelji. Kako bo pa letos? Prav gotovo se bomo domislili česa takega, da bo otroke ponovno pritegnilo in razveselilo. Tako bodo še naprej razvijali pripadnost skupini in si pridobivali prve izkušnje s spanjem izven doma in brez staršev.

ŽELVICE – RAZISKOVALCI

Vrtec Miškolin, vzgojiteljici Mojca Košmrlj in Tina Hrovatič

Na raziskovanje smo se podali v Kranjsko Goro. Bili smo resnično pravi mali raziskovalci. V gozdu smo iskali storže, primerjali lubje različnih dreves, z lupo opazovali drobne živali in liste, iskali gobe in lišaje ter tiho hodili po gozdnih tleh in uživali v poslušanju najrazličnejših zvokov.

Spoznavali pa smo tudi zgodovino tega kraja. Ustavili smo se v 300 let stari Liznjekovi domačiji, kjer je muzej. Prav tam smo izvedeli, da se je Kranjska Gora prvotno imenovala Borovška vas, kasneje Marija na Belem produ, v času Valvazorja pa je dobila ime, kot ga poznamo še danes.

V domačiji nam je prijazen gospod pokazal predmete, ki so jih uporabljali v starih časih. Ker še niso poznali elektrike, so si v večerih svetili s starinskimi svetili – čelešnikom in levo. Imeli so tudi prav posebne omare – morajne, v katerih so bili predali za moko. Gospodinje so imele za pripravo testa mizo – mentrgo, v kateri so testo lahko zamesile, nato pa so v njo še pospravile vse pripomočke, ki so jih poprej potrebovale.

Ogledali smo si tudi čisto pravo črno kuhinjo ter se odpravili še na podstrešje in v klet. Za konec smo se ustavili v sobi, kjer je stalna razstava o življenju pisatelja Josipa Vandota. Prav on je tisti, ki je napisal zgodbe o Kekcu. Ko smo izvedeli, da je bil rojen prav v Kranjski Gori, smo nemudoma – kot se seveda za raziskovalce spodobi –, poiskali njegovo rojstno hišo. In – uspelo nam je!

TEDEN OTROKA

Vrtec Srednja Bistrica, vzgojiteljici Liljana Tivadar in Lidija Vučko

V tednu otroka, ki je potekal od 4. do 8. oktobra, smo strokovne delavke vrtca izdelale načrt dejavnosti, ki je vseboval: igralni dan, igre z barvami, ples s plesno šolo Balerina, pohod s starši v popoldanskem času, dramatizacijo vzgojiteljic » Zrcalce« in gibalno urico z dedki in babicami v telovadnici. Spodbuditi smo želele gibalno dejavnost pri otrocih, predvsem pa smo se posvetili medgeneracijskemu druženju. Druženja s starši in starimi starši prirejamo večkrat letno. Veseli nas, da se vsakega srečanja odzovejo v velikem številu.

JESENSKO PRAZNOVANJE

Vrtec Šoštanj, enota Mojca, Gaberk

Zopet je prišla v našo deželo škrlatna jesen. S starši smo jo toplo sprejeli na skupnem druženju. Tetka Jesen nam je prinesla košaro dobrot in z nami zaplesala ob veselih zvokih, ki sta jih iz instrumentov izvabljala naša glasbenika. Vsi smo pridno ustvarjali v delavnicah in se zabavali ter si na koncu privoščili vroč kostanj.

5

6

Vrtec Cven

Vrtec Pikapolonica

Vrtec Trebnje

Vr

Vrtec Ivančna Gorica

Vr tec Lokavec

Vrtec Trebnje, oddelek Ptički, Hudeje Vr te c

Koče

vje

trica

a Bis

lirsk tec I

JEJMO ZDRAVO – ŽIVIMO ZDRAVO

OŠ Ivana Cankarja Ljutomer, enota Vrtec Cven, vzgojiteljici Marjeta Zmazek, Danica Kovačič Jesenski čas, poln darov, je tudi otrokom v našem vrtcu prinesel veliko veselja. V okviru svetovnega dneva hrane smo v mesecu oktobru obravnavali temo »Jejmo zdravo – živimo zdravo«. Skozi lutkovno igrico »Zakaj je lisica zbolela?«, so otroci spoznavali zdrav in nezdrav način življenja ter kakovostne prehranjevalne navade. Spoznali smo pesem »Jesen« (Olga Denac) in njeno gibalno uprizoritev, izdelovali plakate ter neposredno spoznavali sadje in zelenjavo v tematskem kotičku.

Tako smo sami pripravili bananin napitek, sok iz korenčka, jabolka in pomaranče ter sadne ježke. Najprej smo spoznali ježa in ga nato oblikovali iz sadja. V skupinah smo lupili predhodno umita jabolka in hruške, jabolko narezali na koščke, hruške pa prerezali na pol.

Sadje so otroci nataknili na zobotrebce, ki so predstavljali bodice, le-te pa potisnili v polovico hruške. Za oči smo uporabili rozine in tako so nastali ježki z bogato »ozimnico«.

Skozi celotno dejavnost smo tako spoznavali sadje, njihove barve, se igrali matematične igre preštevanja, razvrščanja, zapeli pesmi o sadju, se urili v drobni motoriki ob uporabi nožkov pri rezanju, natikanju sadja ter se navajali na strpnost pri pripravi in samem poteku dela. Sledilo pa je tudi tisto najlepše – sadna malica se je spremenila v pravo slastno pojedino.

DAN VRTCA S PUTKO ZDRAVKO

Vrtec Pikapolonica pri OŠ Bistrica ob Sotli, vzgojiteljica Anja Cesarec V mesecu oktobru smo obeležili 31. rojstni dan našega vrtca s predstavo o putki Zdravki. Z njo smo rajali, prepevali in začarali pirine piškote. Ob zaključku smo se skupaj s starši družili ob peki kostanja, domačem jabolčnem soku, trenju lešnikov in orehov ter pogovoru o naših najdražjih – otrocih. Predstavo o putki Zdravki smo izbrali zato, ker je letos naša prednostna naloga prehrana. V skupinah so se odvijale različne dejavnosti o zdravi prehrani: spoznavanje in raziskovanje jesenskih plodov, sadja in zelenjave z vsemi čutili, spoznavanje in izdelovanje prehranske piramide, rezanje sadja, priprava sadne solate, sušenje jabolk, stiskanje jabolčnega in korenčkovega soka, kuhanje porove juhe – iz pora, pridelanega na našem majhnem vrtu, izdelovanje pridelkov iz slanega testa, priprava jesenske tržnice ob svetovnem dnevu hrane, ogled »prešanja« jabolk, pridelave jabolčnega soka ter razstave različnih vrst jabolk v Kozjanskem parku v Podsredi, ogled lutkovnega filma Ostal bom zdrav ter različne likovne delavnice na to temo.

SPREHOD V DEŽJU

Vrtec Trebnje, vzgojiteljica Darja Keber Pozna jesen je čas, ko se začenja obdobje povečanega števila prehladnih obolenj, viroz in gripe. Ker želimo ohraniti svoje zdravje, bivamo na prostem ob vsakem vremenu. Zaradi tega smo več zdravi kot bolni. Deževni dnevi so nam še posebaj všeč, saj si obujemo gumijaste škorenjčke, oblečemo dežni plašč, po naših noskih pa polzijo drobne dežne kapljice. Gumijasti škorenjčki nam omogočijo tudi hojo po lužah, pri čemer vsi izredno uživamo. Lep dežni pozdrav vam pošiljajo malčki iz oddelka Muce.

KOSTANJ IN GOBE

Vrtec Trebnje, oddelek Ptički, Hudeje, vzgojiteljica Jožica Bevc Rada bi pohvalila otroke in njihove starše, ki so ob tednu otroka vsak dan v vrtec pridno prinašali gobe in kostanj. Ob koncu tedna smo tako lahko pripravili razstavo gob in se posladkali s pečenim kostanjem. Na ogled razstave smo povabili starše, otroke iz vrtca in otroke, ki obiskujejo delavnice v CSD Trebnje.

JESENSKI SADNO-ZELENJAVNI DAN

Vrtec Ilirska Bistrica, vzgojiteljici Tamara Vičič in Metka Baša V našem vrtcu smo v okviru projekta Zdravje v vrtcu v skupini Polžki obeležili jesenski sadno-zelenjavni dan. Otroci so s pomočjo staršev prinašali razne jesenske plodove s podeželja in jih razstavili na razstavi. Ob koncu razstave smo razvrščali jesenske plodove na sadje in zelenjavo ter jih poimenovali. Otroci so spoznavali prehrano, ki je potrebna za krepitev telesa in ohranjanje zdravja. Jesenske plodove smo pripravili na različne načine in jih poskusili. Med drugimi jesenskimi dobrotami smo postregli z zeljem na solati, s surovo repo, kuharice pa so nam pripravile znano bistriško jed joto. Za napitek smo si pripravili čaj iz šipkovih plodov in domač jabolčni sok. Na ta način smo skušali otrokom približati prehrano, ki je ne marajo uživati. Tek smo spodbudili s poslušanjem pravljice Zelo lačna gosenica. Sadno-zelenjavne dneve bomo večkrat vključili v dejavnosti in s tem otrokom omogočili pridobivanje navad raznolikega in zdravega prehranjevanja.

NJAM, KAKO JE DOBRO SADJE

Vrtec Ivančna Gorica, enota Čebelica, Šentvid pri Stični, vzgojiteljici Brigita Jenkole in Saša Oštir Žabice smo stare 2–3 let in smo v vrtcu že drugo leto. Konec septembra smo začeli s tematskim sklopom Njam, kako je dobro sadje. Sadje smo tipali, ga spoznavali po slikah, ga jedli, vohali, izdelovali sadno solato, prepevali nove pesmice, v okolici vrtca smo si ogledovali sadna drevesa, najbolj pa smo bili veseli, ko smo se odpravili v trgovino v centru Šentvida na oddelek s sadjem ter si različno sadje ogledali čisto od blizu.

EKO KOTIČEK V NARCISI

Vrtec Kočevje, enota Narcisa, Koč. Reka, vzgojiteljici Cvetka Pavlovič in Tea Kocjan Redno skrbimo za svoj kotiček. Sedaj je jesensko obarvan. Vedno najdemo kaj zanimivega in ga popestrimo z recepti, otroškimi risbami, različnimi priznanji, eko pravili itd. Pri tem nam pomagajo otroci in starši in tako popestrimo garderobo.

JESENSKA DELAVNICA V LOKAVCU

Vrtec Lokavec, vzgojiteljice Angela Kirbiš, Marija Žurman in Tanja Tašner V tednu otroka smo v Lokavcu izvedli jesensko delavnico, na kateri so sodelovali starši, učenci osnovne šole in otroci iz vrtca. Izdelali smo sončnice iz plastičnih vrečk, okrasili smo buče, razstavili smo nekaj poljskih pridelkov. Z izdelki smo okrasili okolico šole.

Po uspešno opravljeni delavnici smo se pogostili s pečenimi kostanji, ki jih je za vse udeležence spekel Branko Galun. Dopoldan smo v vrtcu spekli kruh z bučnicami in ga na delavnici ponudili staršem in otrokom. Delavnica je potekala v delovnem, veselem, ustvarjalnem in sproščenem vzdušju. V slogi je moč – to smo dokazali tudi na naši delavnici.

7

8

Čvekamo Tina Bregant: »KARIERE NE LOČUJEM OD DRUŽINE, NENAZADNJE JE TO, KAR POČNEM, DEL MENE IN »KARIERA« JE LE STRANSKI UČINEK ALI POSLEDICA TEGA, KAR POČNEM VSAKDAN IN TO Z VESELJEM.«

Nazaj

Naprej

Tina Bregant je z eno besedo navdih. Od samega začetka je sodelavka uredništva Ringarajinih iskric, piše z zanosom, z željo po tem, da širi svoje znanje in morda komu pomaga. Pravi, da je rada slišana. Njene članke človek pogoltne na mah, ni čudno, da je tudi njena prva knjižica Rdeči čeveljci uspešna.

Mama treh otrok z načrtovano petletno razliko je zdravnica, specializantka pediatrije, ki opravlja doktorski študij nevrologije. Najraje raziskuje otroške možgane in pravi, da je otroška nevrologija prav očarljiva. Pravi, da je brez posebnega načrta in da počne samo to, kar ima, je pa njen dnevni urnik skrbno načrtovan in usklajen z vsemi družinskimi člani. Le kako drugače bi lahko bilo v petčlanski družini?

?

?

?

Emma, 16. 11. 2010, 20.01

S partnerjem resno razmišljava o otroku. On bi ga že zdavnaj imel, jaz pa sem ravno končala s študijem in dobila prvo resno zaposlitev, ki mi bo prinesla dobro referenco in predvsem izkušnje, ki mi bodo še kako prav prišle v karieri. Želim postati mama, ampak se bojim, da si bom zapravila možnosti v poslovnem svetu. Kaj mi svetujete?

Zinja, 16. 11. 2010, 20.03

Emma, meni se je prva nosečnost kar zgodila in načrtno otroka zagotovo še ne bi imela tako zgodaj. Pa sem sedaj pri svojih tridesetih vseeno uspešna pri delu, čeprav sem še pred dvema letoma uživala na porodniški. Mogoče bi poklepetali s Tino Bregant. Ravno v novembrskih Iskricah sem prebrala njen članek s potepanja po Dunaju in videla, da ima tri otroke, česar si sploh nisem predstavljala, saj je še tako mlada in predvsem uspešna zdravnica, pa še piše, predava, ...

Emma, 16. 11. 2010, 20.07

Sem videla, da bo Tina tokrat gostja na našem forumu, tako da bi jo res vprašala nekaj stvari. Tina, katere so tvoje vloge v življenju? Bi jih lahko razvrstila, ali je vse odvisno od trenutka, letnega časa oz. dobre kave? Všeč mi je stavek iz tvoje knjige: »Mama ne izgine, ko zdravnica ne more ozdraviti deklice, in strokovnjakinja ne molči, ko mama vzgaja otroke.«

TinaB, 16. 11. 2010, 20.10

Slednje drži – sem večplastna oseba, kot si verjetno tudi ti. Del mene je družina, poklic, konjički – sem kot velik mozaik – to sem jaz. Kadar sije sonce, sem z družino na potepu in imam čas za dobro kavo – takrat sem srečna. Glede vlog pa ... Mislim, da sem slaba igralka, sem pa zato toliko boljši naturščik. Poskušam zgolj biti, ne igrati vlog. Torej ne igrati vloge mama, ampak biti mama.

Zinja, 16. 11. 2010, 20.18

Več kot očitno si družinski človek. Z možem imata tri otroke, hkrati pa si tudi izjemno uspešna na svoji poslovni poti. Si že od nekdaj želela biti poslovno uspešna ali si se bolj ubadala z materinskim nagonom? Se ti zdi, da je mogoče kakovostno združiti družino in uspešno kariero?

TinaB, 16. 11. 2010, 20.20

Prepričana sem, da imaš lahko oboje – družino in uspešno kariero –, toda ne povsem istočasno. Glavna težava se mi zdi, ker smo ustvarili ritem življenja, ki ne upošteva naravnih zakonitosti. Najprej naj bi, zlasti Slovenci, imeli štal'co, potem pa krav'co. Tako ženske doštudiramo, se zaposlimo, kar naenkrat smo stare 35 let in ugotovimo, da imamo vse, kar družba zahteva od nas, da bi lahko imele otroke. A sploh (še) nimamo otrok. To je lahko težava. Imela sem srečo, da sva z možem imela prvega otroka že med študijem. Saj ni bilo lahko, toda določenih stvari sem se naučila prav takrat. Meni se zdi, da prevečkrat želimo živeti v idealnem svetu, ki ne obstaja. V življenju so zelo redki »idealni« trenutki, tudi ni idelanega trenutka, kdaj imeti otroka. Enostavno se moramo kdaj prepustiti, zaupati in se prilagoditi. Pomemben del delovanja družine in tudi življenja nasploh je prilagajanje. Žongliranje med lastnimi sposobnostmi in željami ter lastnostmi in željami nam ljubih ljudi.

In to se naučiš, ko imaš svoje otroke.

Kariere ne ločujem od družine, nenazadnje je to, kar počnem, del mene in »kariera« je le stranski učinek ali posledica tega, kar počnem vsakdan in to z veseljem. Če sem pri delu uspešna, je to krasno, potem pa ljudje kar naenkrat rečejo, da to ni služba, ampak kariera. Pa še nekaj je, v kar verjamem. Če je nekdo prepričan, da bo dobil Nobelovo nagrado oziroma da bo njegov doprinos človeštvu res velik, potem naj žrtvuje svojo željo po družini. Sicer pa ni doktorata ali vodstvenega mesta, ki bi bilo vredno odlašanja materinstva ali očetovstva!

Emma, 16. 11. 2010, 20.25

Po poklicu si zdravnica, specializantka pediatrije, hkrati pa opravljaš doktorski študij s področja nevroloških ved. Si že ob začetku študija vedela, katero področje medicine te zanima?

? ?

?

?

?

?

TinaB, 16. 11. 2010, 20.28

Na začetku študija sem bila prepričana, da je edino, česar ne bom počela, delo z ljudmi. V srednji šoli sem bila namreč naravoslovka. Morda res nekoliko bolj humanistično naravnana, ampak všeč mi je bila matematika, biologija, kemija. No, pa sem šla poleti na študentsko izmenjavo v Romunijo. Tam sem delala v elektrofiziološkem laboratoriju, kjer smo merili vidne izvabljene potenciale. Če poenostavim: žice, kondenzatorji, črno-bele čačke na polah papirja in seveda nekaj preiskovancev, ki me niso zanimali. Sem pa pri delu v bolnišnici, radovedna kot sem vedno bila, srečala tudi romunske sirote. Verjetno se spomnite Ceaucescujevega režima? Ti otroci so zaradi odrinjenosti iz ljubečega okolja imeli pomembne razvojne zaostanke in nikoli ne bodo mogli doseči svojih vrstnikov in izpolniti svojih potencialov. Pretresli so me. Takrat sem prvič pomislila, da bi lahko pomagala otrokom. V tej mladostno naivni želji pomagati otrokom in doseči njihov vrojeni potencial, sem se odločila za specializacijo iz pediatrije in doktorski študij s področja otroške nevrologije. Naučila sem se mnogo. Srečala sem odlične ljudi in prijatelje, ki so me naučili veliko o otrocih, možganih, ljudeh, človeškosti in tudi o sami sebi.

Zinja, 16. 11. 2010, 20.30

Kaj pravzaprav trenutno delaš? Si specializantka pediatrije na Pediatrični kliniki v Ljubljani. Si v dnevnem stiku z malimi bolniki?

TinaB, 16. 11. 2010, 20.32

Specializanti pediatrije krožimo po oddelkih, kjer srečujemo različne bolnike. Tako se učimo samostojnega dela. Vključeni smo v prepoznavo težav in zdravljenje, smo pa hkrati še vedno pod okriljem bolj izkušenih kolegov. Od dobrih mentorjev se veliko naučimo: ne le strokovnega znanja, pač pa tudi medosebnih odnosov, človeške naravnanosti.

Zinja, 16. 11. 2010, 20.35

Raziskuješ razvoj in delovanje otroških možganov. Kako to izgleda?

TinaB, 16. 11. 2010, 20.38

Odpiramo lobanje in kukamo vanje. Šalim se ☺. Morda tudi zato, ker imam tri otroke, vidim glavno vrednost znanosti, s katero se ukvarjam, v praktični uporabi. Spoznanja otroške nevrologije so spoznanja, ki jih lahko odlično uporabimo v vsakdanjem življenju. Z različnimi metodami, od kliničnega pregleda, merjenja elektroencefalografske aktivnosti, slikanja z magnetno resonanco do laboratorijskih in histopatoloških izvidov, se naučimo videti in razumeti, kaj in zakaj odstopa od normalnega razvoja, poskušamo pomagati, spodbujati v razvoju. Ko vemo, kaj je skladno z razvojem in kaj odstopa, lahko pomagamo. Spodbujanje razvoja pa koristi vsem.

Emma, 16. 11. 2010, 20.40

Veliko tvojih prispevkov nastaja tudi za povprečnega bralca. To so poljudni, bralcu prijazni članki. Pišeš o spodbujanju otrokovega razvoja (tudi o razvoju možganov) s pomočjo npr. senzorne integracije, z gibanjem in igro, … Širiš znanje o delovanju otroških možganov.

TinaB, 16. 11. 2010, 20.42

Ne vem vsega, kljub temu pa lahko prenesem nekaj znanja in vedenja o razvoju otrok in na ta način pripomorem k boljšemu razvoju, počutju in vzgoji naših otrok. Otroška nevrologija je namreč zelo zanimiva, osupljiva, prav očarljiva je. S svojimi spoznanji lahko doda kamenček v mozaik znanja o razvoju in vzgoji otrok. Otroke učimo najrazličnejših stvari in znanj. Zakaj jih ne bi naučili tudi tega, kako delujejo njihovi možgani, kako in zakaj se odzovemo na določene dražjaje, kako se lažje učimo, zakaj se v stresni situaciji odzovemo na določen način. Možgani namreč določajo naše vedenje. Tudi odrasli vemo premalo o tem.

Zinja, 16. 11. 2010, 20.45

Trije otroci zagotovo niso kar tako. Sta jih z možem že od nekdaj načrtovala toliko, morda še več?

TinaB, 16. 11. 2010, 20.47

Nisva načrtovala koliko, sva pa načrtovala kdaj. Tako je med otroki 5-letni razmik. Ker sem v skrbi za otroke večinoma sama, me je bilo strah, da bi pri manjšem razmiku bila preutrujena, da bi otrokom zgolj kuhala, menjala plenice, jih oprala. Večji razmik mi je omogočil, da sem starejšega otroka lahko mirno spremljala prvo leto v šoli, da nisem imela dveh otrok hkrati v plenicah, da je mlajši poslušal pravljice starejšega in čečkal na list, medtem ko je starejši delal nalogo. Težje je le, ker jim zaradi različne starosti ustrezajo drugačne dejavnosti in konjički, tako da je pri tem potrebno več prilagajanja.

Emma, 16. 11. 2010, 20.50

Nam lahko poveš nekaj besed o vsakemu otroku? Nekaj lastnosti in morda najljubša aktivnost vsakega.

TinaB, 16. 11. 2010, 20.53

Otroci so zelo različni.

Od vsakega in pri vsakem sem se naučila in se še učim nekaj novega. Bor, najstarejši otrok, je zelo odgovoren, časovno točen. Brina, srednji otrok, je očarljiva, a ima izredno osebno moč. Tara, najmlajša, pa je še majhna in jo še spoznavamo, a mislim, da je zelo priljudna, a tako kot Brina prepričana vase.

Zinja, 16. 11. 2010, 20.55

Kako vama z možem uspe uskladiti službi, imata kakšno prosto popoldne, jih preživljate skupaj?

Imate kakšen dnevni družinski obred?

9

10

Cvekamo

?

?

?

TinaB, 16. 11. 2010, 20.57

Kaj je to prosto popoldne?! Otroci hodijo v glasbeno šolo, na plavanje, plesne urice, tako da smo »v pogonu« do večera. Za vikende skušamo biti »prosti« in čim več skupaj, radi se odpravimo v naravo. Vsakdan skupaj zajtrkujemo, se pogovorimo o tem, kaj nas čaka. Med poznim kosilom oziroma večerjo se zopet pogovorimo, kaj smo počeli. Ob vikendih se s puncama zelo rada namakam v veliki banji – to je moja razvada.

Emma, 16. 11. 2010, 21.03

Si vzameš kaj časa izključno zase?

Kako vama uspeva ohranjati iskrivo partnerstvo, si vzameta čas samo za vaju?

TinaB, 16. 11. 2010, 21.08

Moj čas je tisti, ko lahko v miru kaj preberem. To je največkrat pozno zvečer, a sem pogosto tako utrujena, da kar zaspim, ali pa na kakšnem strokovnem izpopolnjevanju, kjer lahko v miru poslušam predavanja, delam zapiske. Krasno bi bilo, če bi lahko z možem imela čas samo za naju, vendar nama to uspe samo en večer v mesecu. Otroci so sestavni del družine in trenutno si ne znam predstavljati, da bi šla na primer na počitnice brez njih.

Emma, 16. 11. 2010, 21.10

Kako pa ohranjate zdravje? Se zdravo prehranjujete, gibate, ste ekološko ozaveščeni?

TinaB, 16. 11. 2010, 21.13

Ja, se prehranjujemo zdravo. Pri nas je pri kosilu vedno velika skleda solate, zelenjava, kakovostno meso (torej ne cvretje in hrenovke), pa bolj malo krompirja, testenin. Z možem sva včasih veliko in rada hodila v hribe, po tretjem otroku pa nam kar ne uspe več. Zmoremo le še vsakodnevne poletne kratke sprehode, pri čemer imamo srečo, da stanujemo v bližini Tivolija in Mosteca. Smučanje in plavanje pa je zgolj sezonsko. Kar se tiče ekološke osveščenosti, pa smo povprečni. Kompromis med instant kulturo in ekološko osveščenostjo je, vsaj pri meni, kompromis med časom in denarjem, ki ga imam na voljo.

Zinja, 16. 11. 2010, 21.16

Poleg vseh delovnih obveznosti najdeš dovolj časa tudi za pisanje, potovanja, … V čem je ključ? Morda v organizaciji časa?

? ? ?

?

TinaB, 16. 11. 2010, 21.20

Ključno je, da počnem tisto, kar se mi zdi res nujno, in tisto, kar se mi zdi prijetno. Za mene je nujno imeti približno pospravljeno, čisto ter da smo siti in umiti. Ni pa potrebno, da so vse srajce zlikane in hodnik vsak teden pomit. Prijetno je, če razmišljam s tipkovnico in spoznavam nepoznane ljudi, stvari, kraje.

Marjetica, 16. 11. 2010, 21.23

Napisala si knjigo Rdeči čeveljci, v kateri opisuješ resnične dogodke iz svojega življenja. Kaj ti pomeni pisanje knjig? Kje si našla čas zanjo? Morda pišeš že novo?

TinaB, 16. 11. 2010, 21.28

Rada imam knjige. Rada jih berem, držim v rokah in če želim nekaj povedati, mi je všeč, da me kdo sliši. Rada razmišljam tako, da pišem. Potem so moje misli bolj organizirane. Knjižica Rdeči čeveljci pa je bila zelo lepo sprejeta, dobila sem nekaj res toplih pisem ljudi, ki jih sploh ne poznam. To je dober občutek.

Pikica, 16. 11. 2010, 21.30

V Iskricah lahko velikokrat prebiramo o popotovanjih tvoje družine. Nam lahko opišeš to strast? Začela se je najbrž že zgodaj?

Se je veliko spremenilo, odkar imaš otroke?

TinaB, 16. 11. 2010, 21.33

Pravzaprav sem veliko potovala že kot otrok. Vedno sem se počutila kot državljanka sveta. K temu je pripomogla intelektualna naravnanost moje družine: dedka, mame, očeta in temu primerno znanje tujih jezikov. Sem pa silno radovedna in prav uživam, ko odkrivam nove ljudi, mesta, kraje.

Lola33, 16. 11. 2010, 21.35

Predavaš tudi v okviru Familylaba – katere teme pokrivaš in kako si pričela? Kakšne izkušnje si pridobila?

TinaB, 16. 11. 2010, 21.37

Kot zdravnica nisem imela dovolj znanj s področja komuniciranja s starši. Nisem imela tudi potrebnih znanj s področja psihoterapije. Tako sem se, bolj po naključju, srečala s Familylab Slovenija in Jesperjem Juulom. Razlagal je stvari, ki sem jih vedela in poznala, a jih nisem znala ubesediti. Bilo je tako, kot da sem imela pri sebi skrinjo z zakladom, Juul pa mi je podaril ključ, da sem jo lahko odprla. Naučila pa sem se veliko, ne samo za poklicne potrebe, pač pa tudi o sebi, svojih otrocih in družini.

Familylab Slovenija je sicer podružnica mednarodne organizacije Family Lab International. Družinam nudi podporo, svetovanje in pomoč pri razvoju starševske kompetentnosti. Projekt je na podlagi štiridesetletnih izkušenj v družinski terapiji in svetovanju zasnoval danski družinski terapevt Jesper Juul. Sprva sem imela nekaj delavnic za starše o kompetentnosti otroka, potem pa sem ugotovila, da Juulovim predavanjem in delavnicam lahko dodam nekaj lastnega. Moja znanja o razvoju otrok in njihovih možganih lahko ponudijo vzroke in razlage, ki se lepo skladajo z Juulovimi ugotovitvami. Tu so seveda še delavnice s kronično bolnimi otroki. Tako lahko tudi jaz preko Familylaba prispevam kamenček v mozaik starševstva in razvoja otrok ter posredno boljši jutri nas vseh.

Lola33, 16. 11. 2010, 21.35

Bi lahko izpostavila eno stvar, brez katere si ne predstavljaš vsakdana?

TinaB, 16. 11. 2010, 21.37

Mislim, da je človek izredno vzdržljiv in se vsemu privadi.

Zato verjamem, da se vse da, če se hoče. Sicer pa zame ni dneva brez družine.

Na Ringaraji lahko preberete veliko člankov Tine Bregant o vzgoji, o razvoju možganov in tudi o potepanjih Tinine družine. Poiščite jih na Ringaraja.net.

Zahvaljujemo se Tini Bregant za njen čas in prijeten klepet.

Vse osebe v pogovoru, z izjemo TinaB, so izmišljene.

Spraševala je Anja Pelan.

Fotografije: osebni arhiv Tine Bregant.

11

12

Jesper Juul

Jesper Juul je danski družinski terapevt, predavatelj in avtor, pa tudi oče in dedek, ki je že tri desetletja eden vodilnih avtorjev v razpravi o vzgoji otrok ter samosvoj in odločen zagovornik novih in boljših pristopov. Njegova prva knjiga za starše in nasploh odrasle »Kompetenten otrok« je prevedena v dvanajst jezikov in razprodana v več kot 250.000 izvodih. Med skandinavskimi starši še danes, desetletje po izidu, velja za »biblijo«.

Sestavljene družine in božič

Nove družinske oblike zahtevajo novo božično razmišljanje besedilo: Jesper Juul prevod: Marija Zlatnar Moe

V času, ko smo mnogo starih izročil pozabili ali potisnili v ozadje, božič ohranja svoj položaj najpomembnejšega družinskega praznika in praznovanja. Topla soba, polna družinskih članov, prijateljev, vonjev iz kuhinje in pričakujočih otroških oči, ki si ogledujejo darila pod drevescem, je še vedno podoba, s katero bi številni radi uskladili svoje praznovanje božiča. Ko se približuje božični večer, pozabimo, kako grobo komercializiran je Jezusov rojstni dan in kako težaven je lahko sveti večer za nekatere v nekaterih družinah.

Vse kolumne Jesperja Juula najdete na največjem spletnem portalu za družine – Ringaraja.net.

Naša notranja podoba božiča se lahko precej razlikuje od dejanske resničnosti. Številne družine se morajo sprijazniti z dejstvom, da so možnosti, da bi ponovile božiče svojega otroštva, zelo omejene. Pri tem mislim na pravkar razvezane starše, sestavljene družine, zlepljene družine, rezervne starše, babice in dedke in vse druge, ki so postali člani nove družine ali pa so izgubili stik z vnuki in s snahami/z zeti. V takšnih družinah se preteklost in prihodnost srečujeta na povsem nov način.

To se ne dogaja zato, ker je prisotnih več generacij, ampak zato, ker je vse več družin na seznamu izgubljenih, druge pa se šele ustanavljajo.

Pred le eno generacijo se je družina ob praznikih spomnila tudi mrtvih, nazdravili so babici ali stricu, ki zdaj v nebesih praznuje božič z Bogom. Prisotnost smrti in žalovanja je le redko pokvarilo vzdušje, saj je bil to otroški praznik. Otroško veselje in pričakovanje sta usmerila pozornost nazaj na prihodnost. K sedanjosti in pesmi, k darilom in sladkarijam in k zavesti, da bodo nekega dne prišli s svojimi otroki, pozneje pa bodo postali gostitelji.

Predstave o biološkem nadaljevanju so duši prinesle mir. To ni pomenilo, da so bili vsi srečni v sebi ali z drugimi, ampak da se je morala osebna nesreča umakniti tradiciji. Oče je po večerji morda popil preveč konjaka in mama je malo pojokala med pomivanjem posode, otroci pa so se lahko zabavali po svoje.

Prelom s tradicijo Nove družine morajo najti nove načine in ustvariti nova izročila, ki ne bodo le dobronamerni poskusi, da bi bil božič podoben nečemu, kar je obstajalo nekoč. Zaradi tega mi bralci postavljajo vprašanja, na katera sicer ne morem odgovoriti, rad pa bi jih komentiral.

Moja edina kvalifikacija je morda ta, da pripadam generaciji, ki je v prejšnjem stoletju prekinila številne božične tradicije, ko smo si sami ustvarili družine. Vzeli smo si pravico, da praznujemo sami, in tako smo se osvobodili stare dolžnosti, da izbiramo med enim in

drugim parom starih staršev. Za božično večerjo smo postregli jagenjčka ali govedino, ne tradicionalnih božičnih jedi, včasih smo celo odpotovali v tople kraje in se izognili vsemu vznemirjenju. Bili smo tudi prva generacija z visokim številom razvez, zaradi katerih smo se morali soočiti z žalostjo in zbeganostjo dedkov in babic, ki niso bili več naravno središče družinskega božiča.

ocenimo odnose in osvežimo znanje, kdo in kaj je za otroke pomembno.

Je pametno, da božič praznujemo skupaj, čeprav živimo ločeno?

Odvisno od razloga. Če bi praznovali skupaj, da bi omilili bolečino otrok in lasten občutek krivde zaradi razveze, potem se mi zdi skupno praznovanje slaba zamisel. Tveganje, da boste otrokom zbudili lažno upanje, je – odvisno sicer od njihove starosti – kar veliko. Za pritrdilni odgovor vidim samo en razlog: oba starša imata resnično občutek, da je to »moja družina«, čeprav pravno ni več. V vsakem primeru pa je nujno, da so starši bolečino, žalost in jezo že pustili za sabo in se lahko drug do drugega vedejo spodobno.

Žalost otrok zaradi ločitve staršev se ne bo zmanjšala, ne glede na to, kolikokrat praznujemo božič. In če otrokom onemogočimo stik z ljudmi, katerih življenja bogatijo s svojim nežnim obstojem, smo nevarno blizu zločina.

Ali lahko božič praznujemo dvakrat? Če s tem mislimo, ali lahko dvakrat jemo božično večerjo in si izmenjamo darila, potem si ne morem predstavljati, zakaj ne. Ampak že spet se postavi vprašanje – le zakaj? Zaradi otrok ali zaradi odraslih? In kaj bo z vsemi drugimi prazniki in s tradicijami? Boste imeli tudi dve birmi, dve poroki, dva pogreba, dva krsta in tako naprej? Zakaj ne bi raje ustvarili enega božičnega praznovanja za takrat, kadar ste z otroki, drugega pa za takrat, ko so otroci pri drugem roditelju?

Kaj pa stari starši, rezervni stari starši, strici in tete?

Skupaj z otroki naredimo seznam vseh kandidatov in se dogovorimo za rešitev, po kateri ne bomo preživeli preveč časa s tistimi, s katerimi nam ni lepo. Zavedati se moramo, da so majhni otroci in otroci, ki so pravkar preživeli razvezo, glede teh stvari zelo čustveni. V vsakem primeru pa je to dobra priložnost, da ponovno

Prispevek izraža mnenja in stališča avtorja in ne nujno tudi uredništva.

Vsa vprašanja se žal pogosto zožijo na to, kdo ima »pravico« do otrok. Če je to odločilni dejavnik, potem smo izročilo oropali vse lepote.

Konec razmerja in ustanavljanje nove družine je naša izbira – in ta ni zastonj. Vsi vpleteni morajo plačati ceno, ki ni samo čustvena.

Vpliv na otroke Tudi psihologija ima svoje omejitve in se navadno posveča predvsem problematični ali potencialno problematični pozornosti. Ko se srečamo s temi pomembnimi eksistencialnimi izbirami, močno vplivamo na čustveno blagostanje svojih otrok. Še bolj pa morda vplivamo na njihove poglede in življenjske vrednote. Čustvene rane se največkrat zacelijo, lahko pa spremenijo naše poglede, ko odrastemo. Prav zato je zelo pomembno, da odrasli sprejemamo odločitve, za katerimi lahko – tudi dolgoročno – stojimo. Da lahko čez deset, dvajset ali trideset let otrokom pogledamo v oči in z mirno vestjo ugotovimo, da smo naredili tisto, kar smo iskreno verjeli, da je v tistem trenutku najboljše. Zato kratkovidne, čustvene ali obrambne rešitve »zaradi otrok« niso dovolj.

Kakovost otrokovega življenja ni odvisna od tega, kako praznujemo božič, ampak od volje in sposobnosti staršev, da ravnajo pošteno in za svoja dejanja prevzemajo odgovornost.

V pomoč nam bo, če bomo nehali sedanje družinske razmere primerjati z idealizirano osnovno družino, če bomo spoznali, da novi časi spodbujajo nove rešitve in če bomo opravili vse potrebne eksperimente v stalnem pogovoru z otroki in mladostniki v družini.

13

14

Povej mi, kaj ješ, in povem ti, kdo si

Kekčeva kuhinja besedilo in fotografije: Aleš Pirc

Gorenjska je z otroškim filmskim pastirskim junakom Kekcem, s planiško skakalnico, z Avsenikovo Golico, s kranjsko klobaso in z blejsko kremno rezino (kremšnito po domače) postala prepoznavna tudi izven Slovenije. Kot najbolj alpska pokrajina v Sloveniji s svojo gorato in gozdnato pokrajino odkriva bogastvo neokrnjene narave ter pooseblja pohodniški in ekološki turizem.

Iščete recepte za družinske praznične pojedine? Poiščite jih na Ringaraja.net v rubriki Kuhanje in recepti.

Ljudje v teh krajih so že od nekdaj morali dobro gospodariti, da so lahko preživeli in bili kos težkim razmeram, kar se kaže tudi v prehrani. Kuhinja je zelo podobna kuhinji Koroške, zgornje Savinjske doline in severovzhodne Furlanije. Vsakdanja hrana Gorenjcev je bila preprosta in precej enolična. Včasih je bila tudi precej mastna, saj so močno hrano potrebovali pri težjih opravilih.

Za pripravo hrane so uporabljali predvsem sestavine, ki so jih pridelali doma. Poleg pšenice je bila najbolj cenjena ajda. Veliko so uporabljali tudi proseno kašo. Med tednom je bilo meso na mizi zelo poredko, mnogi so ga jedli le ob nedeljah, praznikih in težjih opravilih. Vsa zelenjava je bila pridelana doma. Najbolj tipični pridelki so bili zelje, repa, krompir, fižol, korenje, koleraba, redkev, pesa, solata, … Uživali so veliko svežega sadja, veliko so ga tudi posušili in iz njega kuhali sadjevec. Nabirali so številne gozdne sadeže in gobe, ki bogato obrodijo od junija do oktobra. Nekoč sta bila v hrani zelo pomembna mleko in sir, od mesa pa poleg svinjskega tudi ovčetina, saj je bila povezana s planšarstvom.

Ob večjih praznikih in večjih kmečkih opravilih so si radi privoščili boljše jedi. Za božič so spekli potico z nadevom iz orehov in medu, premožnejši pa tudi orehove in medene kolače, povitice in sadni kruh. V velikonočnem jerbasu je morala biti še v prejšnjem stoletju jagnjetina, prekajena svinjska krača, klobase, okrogla potica, medeni kolač, rdeči pirhi in hren.

Veliko je bilo mlečnih jedi, npr. krompirjevi žganci z mlekom, maslovnik s pinjenim mlekom, maslovnik iz koruzne, ajdove in bele moke s kislo smetano, v Tržiču pa s sladko in kislo smetano ter z jajci. Pogosti sta bili tudi mlečna prosena ali ajdova kaša, ob polenti nekoč glavna jed planšarjev in pastirjev. Ti so s polento radi jedli skuto, zraven pa so pili sirotko. Na Gorenjskem so še danes priljubljene številne kašnate jedi: prosena kaša, mešana z zeljem ali repo (kašnata repa), s suhimi češpljami, krompirjem, z lečo, gobami in jabolki. Najbolj priljubljena je pečena mlečna kaša, ki je v današnjem prehranjevanju varovalna in zdrava hrana.

Seveda bi lahko našteli še marsikaj: kuhane in pečene štruklje, različne mesne jedi (npr. šubelj – želodec, napolnjen s svinjino, kašo in z začimbami), tudi jezerske in rečne ribe, ki so jih znali pripraviti na precej več načinov kot danes, ko je v gostiščih na voljo le pečena ali kuhana postrv po tržaško.

V današnjem času se vedno več gorenjskih gostiln odloča za oživitev starih jedilnikov ter ohranjanje izročila. Na jedilnike prihajajo stare tradicionalne jedi.

∑ Za škofjeloško pokrajino so značilne naslednje jedi: loška mešta, loška medla, krompirjeva kaša z mesngom, češljevec, pečena polenta z jabolki, pečeni bob z zaseko, visoška pečenka, kumare v solati, … ∑ Za območje Selške doline so značilne naslednje jedi: prežganka, budl, lejbrova župa, oženjeni žganci, krompirjeva medla, krvavice, davški suhi želodec, ta smrdljiv sir, jurijeva kapa, frtalja, … ∑ Na območju Kranja, Besnice in Naklega so v starih časih pogosto jedli: suho župo, močnik, štruklje na sap, podmedenko in metino kašo, buhteljne, … ∑ Za kraje okrog Šenčurja, Preddvora, Kokre in Jezerskega so značilne jedi: godla s krompirjem, zaroštan močnik, ta požgani žganci, prata, štruklji, jajčov sok, krompirjevi knedli, krompirjev golaž, špehovka, … ∑ Tržiške značilne stare jedi so: flika, taužent župan, ajdovi krapi s skuto, gluhi štruklji, pošrekani nudlni, luštrekov sok, tržišk kosiv, tržiška bržola, grenadirmarš, skutin zos, pesnik, … ∑ Za območje Žirovnice, Begunj in Lesc so značilni: krompirjev kruh, krompirjeva juha z ajdovo kašo, ajdova smetanova juha, zmedeni flancati, jabolčna potica, … ∑ Na Bledu in v Radovljici so kuhali: štruklje s pehtranom, mlečno kašo s suhimi češpljami, ječmenovo kašo, krape, govnač, mešto, … ∑ Za Bohinj so značilni: bohinjski praženi žganci, štruklji z rumenim korenjem, bohinjski krapi, želodec s kašo, mavžlji z mohantom, bohinjska zaseka, postrv po bohinjsko, zlatovčica v ajdi, mohant, … ∑ V Kekčevi deželi (od Jesenic do Rateč) pa so jedli: ovčjo juho, različne krape, čežano s fižolom, usukanec ali forfl, drobnjakove blazinice, koruzne žgance s kislo repo, mavžlje, miške in flancate, …

Stari gorenjski rek pove bistvo starih prehranjevalnih navad: »Kratka večerja – dolgo življenje.« Prepričan sem, da bi ga morali spoštovati kot pravilo uravnotežene zdrave prehrane še danes.

15 Kocovi (hruškovi) krapi Sestavine za 6 oseb: ∫ 6 kuhanih krompirjev ∫ 2 jajci ∫ 500 g moke ∫ sol Sestavine za nadev: ∫ 300 g kuhanih zmletih suhih hrušk ∫ 1–2 žlici koruznega zdroba ali drobtin ∫ med po okusu ∫ cimet ∫ 50 g masla ∫ drobtine Čas priprave: 60 minut

Prehrambena vrednost porcije: ∫ Energija: 401,35 kcal ∫ Beljakovine: 16,24 g ∫ Maščobe: 10,23 g ∫ Ogljikovi hidrati: 73,54 g ∫ Vlaknine: 4,25 g

Postopek priprave: Iz vseh sestavin zgnetemo testo, ga razvaljamo in razrežemo na kvadrate. Na kvadrate položimo nadev. Oblikujemo krape in jih skuhamo v slani vreli vodi.

Zabelimo z drobtinami, prepraženimi na maslu.

16

Povej mi, kaj ješ, in povem ti, kdo si Loška smojka Sestavine za 4 osebe: ∫ 8 manjših repic ∫ pest prosene kaše ∫ 0,5 l vode ∫ zabela ∫ sol

Čas priprave: 55 minut Postopek priprave: Olupljene repice položimo v pekač (navaden, glinen), zalijemo s slanim kropom in dodamo kašo. Damo v pečico za 45 minut oz. pečemo tako dolgo, da je skorja zlato rumena. Če so repe večje, jih olupimo, izdolbemo, napolnimo z napol kuhano kašo in jih zložimo v pekač ter še malce popečemo. Smojke lahko postrežemo zabeljene z ocvirki ali z zaseko.

Loška smojka je postna in dietna jed, poznana v Škofji Loki in okolici. Običajno so jo jedli za večerjo. Gospodinja je zložila repe v železen ali glinen lonec in ga porinila v vročo peč. Smojka se je kuhala ves dan.

Prehrambena vrednost porcije: ∫ Energija: 339 kcal ∫ Beljakovine: 7,2 g ∫ Maščobe: 14,1 g ∫ Ogljikovi hidrati: 44,88 g ∫ Vlaknine: 8,2 g

Govnač Sestavine za 4 osebe: ∫ Zeljnata glava (lahko tudi ohrovt) ∫ 3-4 večji krompirji ∫ 15 strokov česna ∫ olivno olje ∫ poper ∫ sol

Čas priprave: 75 minut Postopek priprave: Sveže zelje razrežemo na rezance, zalijemo z malo vode in zavremo. Prvo vodo odlijemo in znova zalijemo z malo vode.

Medtem ko se zelje počasi kuha, olupimo krompir, ga zrežemo na kocke in položimo na zelje. Če želimo, da bo govnač gost, dodamo toliko krompirja, kolikor imamo zelja. Dodamo na četrtine zrezano čebulo in nekaj strokov česna ter posolimo.

Začinimo s kumino, poprom in z lovorjevim listom. Kuhamo eno uro. Jed pretlačimo, če je potrebno, jo zgostimo s podmetom in zabelimo z ocvirki ali s praženo čebulo. Zraven ponudimo kuhano govedino ali kranjsko klobaso, lahko pa je samostojna jed.

Prehrambena vrednost porcije: ∫ Energija: 368,6 kcal ∫ Beljakovine: 6,26 g ∫ Maščobe: 25,10 g ∫ Ogljikovi hidrati: 33,05 g ∫ Vlaknine: 7,8 g

17 Pravljico piše: Eva Žnidar

7. del Zjutraj so se vrata odprla. Kuga je Evelin prinesla kozarec vode. Strah je bil že dolgo pokonci in se je malo dolgočasil, zato se je odločil, da bo kugo prestrašil. »To bo zabavno!« je pomislil. »Buuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuu!« je zabujal. »Aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa!« je kuga prestrašeno zakričala in izpustila kozarec iz rok. Ni pričakovala, da je v sobi še kdo drug. Krik je prebudil jezo, da je začela grčati okoli sebe.

In ko je zagledala prestrašeno kugo, se je razjezila nanjo. »Grrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrr.« Tudi žalost se je prebudila ob vsem trušču, se zelo prestrašila ter začela jokati. Njene solze so počasi, a vztrajno obkrožile kugo. Kuga se je utopila v solzah in izginila.

Ko je žalost potočila vse solze, je opazila nenavadno svetlobo, ki je obdala sobo. Tako lepa je bila soba v tej sončni svetlobi. Svetloba je pomežiknila veselju in ta se je hihitaje prebudil. Zaplaval je po sobi mimo igrač, knjig, oblek, postelje, se skril za omaro, pozdravil strahca, razjezil jezo in potolažil žalost. Veselje je bilo tako veselo. Sonce je ponovno posijalo na grad, ki ga je zajela sreča.

Evelin je zbudil sončni žarek, ki jo je nežno pobožal po laseh in požgečkal po nosu. »Kje sem?« se je napol v snu vprašala.

Ko si je pomencala oči, je spoznala, da je v domači postelji. »Moja soba, moj grad, moj vrt! Tako sem vas pogrešala!« »Kje so ostali?« je prestrašeno pomislila. Še malo si je pomencala oči in zagledala svoje prijatelje ob postelji.

Veseli so bili, ker je kuga izginila.

Evelin se je nasmehnila strahu. Strah jo je gledal z velikimi očmi. Če ne bi poznala strahu, se ne bi naučila, kako pomembno je priznanje, da te je strah in to povedati svojemu bližnjemu. Takrat strah postane čisto majhen strahec, ki ga nosiš v srčku. Strah se je od Evelin naučil, da ni tako pametno po nepotrebnem strašiti ljudi iz dolgočasja, ampak jih podpirati in spodbujati, da povedo, kdaj jih je strah. Buuu.

Evelin je zraven njega zagleda jezo. »Jeza, naš godrnjavček,« se je zasmejala. Od jeze se je naučila pomembnih spoznanj. Če ne pove, kdaj je jezna, lahko to jezo zadrži v sebi in potem jo boli trebušček ali glava. V telesu ji nekaj neprestano praska in hoče ven, ali pa se prehitro ujezi in

Pravljica o Evelin je sestavljena iz 7 delov in je na trenutke lahko malce temačna, vendar z dobrim namenom. Otroke želi poučiti o obstoju dobrega in zlega in predvsem o tem, da lahko o vsem veliko govorijo in se zato manj bojijo.

prizadene ljudi s svojimi besedami ali z udarci. Jezo je najbolje tako kot ostala čustva izraziti takoj in na primeren način. Vendar moraš včasih počakati na primeren trenutek, preden poveš, da te je nekaj razjezilo. Jeza nima nič proti, če malo počakaš, vendar nima rada, da jo v sebi držiš mesece in mesece. Takrat se še bolj razjeziš. Jeza se je od Evelin naučila, da ni pametno kar tako udrihati in se jeziti na ljudi. Včasih mora malo potrpeti in sprejeti, da se nekateri soočajo s težavami drugače kot ona sama.

Evelin je pogledala žalost. To je torej tisto, česar se ni naučila, ko je kuga zajela grad in so bili ljudje oviti v žalost.

Zdaj je vedela, da ko te nekaj prizadene ali zaboli, jokaš.

Solze izperejo bolečino iz tvojega telesa. Najlepša stvar je spoznanje, da se lahko stisneš s prijatelji in jokaš, naslonjen na njihovo ramo. To pomaga. Tako žalost počasi odleti stran in naredi prostor za nove izkušnje. Žalost je zajokala od sreče. Tako je bila srečna, da ni več sama v svoji žalosti in še srečnejša, ker je kuga zapustila grad. Če ne bi bilo straha, ki je prestrašil kugo, jeze, ki se je razjezila nanjo, in žalosti, ki je bolečino kuge odplaknila stran, zdaj ne bi veseli ležali v postelji. »Kajne?« Veselje je bilo veselo, ker je spomnilo Evelin, kako pomembno je, da se radosti. Vsak trenutek, ki v tebi zbudi prijeten občutek in te požgečka po trebuščku, je vredno pokazati in se veseliti skupaj z najdražjimi. Treba se je znati ustaviti, se poveseliti svojih dosežkov, pa naj bodo dosežki v šoli, službi ali pa tisti, ki se skrivajo v nas.

Evelin se je ozrla po sobi. Nekdo je manjkal. Kje je kresnička? »Bzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzz,« se je zaslišal njen glas. Kresnička je priletela na Evelinin nos in se prisrčno nasmejala. »Kresnička, moje upanje, ki mi je svetilo v težkih dneh odkrivanja. Po tej izkušnji vsi vemo, da upanje obstaja.« Prijatelji so se v postelji stisnili skupaj in bili hvaležni, da imajo drug drugega, na katerega se lahko naslonijo tako v težkih kot lepih trenutkih.

POMEMBNO JE GOVORITI O NASILJU, SE O TEM ZAUPATI NEKI OSEBI IN SI OB TEM DOVOLITI ČUTITI VSA ČUSTVA.

18

Psihologija

Otroški strahovi piše: Sabina Šilc fotografije: Milan Simčič

Strah je normalno človeško čustvo, vendar imamo z njim največ težav. Če smo npr. jezni, že najdemo načine, kako jezo sprostiti, s strahom pa kar ne znamo ravnati, še več, ponavadi se ga sramujemo in si s tem dodatno otežujemo situacijo.

Nekateri ljudje so bolj anksiozni (prestrašeni brez razloga) kot drugi in ta lastnost se v družinah prenaša iz roda v rod. Nagnjenost se podeduje. Poleg tega pa se takega odzivanja ena generacija uči od druge skozi različna vedenja v različnih situacijah.

Strah je pri otrocih večinoma normalen in pogost pojav. Vsi poznamo nočne strahove kmalu po tem, ko otrok zaspi, in so večinoma posledica fiziološkega delovanja. Otrok se dolgo časa ne pomiri, vendar tudi ne zbudi, in se zjutraj tega ne spomni. Ta težava mine z odraščanjem. Drug tip so nočne more, ko otrok intenzivno sanja, se proti jutru zbudi v joku in pripoveduje o groznih sanjah. Temu se lahko izognemo tako, da otroku preko dneva ne ponujamo zgodb o pošastih (televizija!), saj pri štirih letih še ne loči povsem realnega od fantazijskega sveta. Pravljice otroka redko umirjajo (ponavadi mu le spodbudijo domišljijo), zato je bolje zvečer imeti druge obrede, ki pomirjajo.

Kriterij za to, ali je strah normalen ali ne, je

Na Ringaraja.net lahko najdete vse odgovore na vaša vprašanja.

Od vzgoje otrok do ohranjanja iskric v partnerstvu. Pridružite se Ringarajini družini!

preprost. Če je tako pogost in izrazit, da moti vsakodnevno življenje otroka, četudi gre morda za razvojno pogojen odziv na neko situacijo, je včasih treba obiskati terapevta.

Tam bo med igro preko risb, zgodb, lutk predelal svoje strahove. Včasih gre za situacije, ko vemo, da je otrok doživel nekaj hudega in se odziva s tako imenovanim posttravmatskim sindromom. Ni nujno, da gre za en hud dogodek (npr. prometno nesrečo, operacijo ipd.), lahko gre za dalj časa trajajočo situacijo (npr. umiranje babice), ki jo otrok doživlja kot ogrožajočo.

Ta članek je namenjen bolj običajnim, pogostim in razvojno pričakovanim strahovom pri otrocih. Saj tudi pri teh ni vseeno, kako ravnamo in to je mnogo pomembnejše od strahu samega.

Strahovi so najpogostejši pri majhnih otrocih Pri majhnih otrocih se strahovi večinoma pojavijo zaradi še razvijajočega, neuravnoteženega nevrofiziološkega sistema in niso nujno odraz npr. čustvenih težav otroka. Pogosto se otrok nečesa boji le zato, ker tega ne pozna, ne razume in preprosto ne ve, kako naj ravna.

Drugi strahovi pa so povezani z nepravilnim ravnanjem staršev ali skrbnikov, npr. otroka izpostavljajo zanj strašljivi situaciji zato, da bi

se čim prej navadil. Tu je pogost separacijski strah, ko otrok ne čuti varne materine bližine ob sebi (okoli 10. meseca), ali pa strah pred temo (naj se navadi spati v svoji posteljici, malo bo treniral pljuča, potem bo pa že zaspal). Otroci se na temo in ločeno spanje sicer navadijo, vendar malo drugače, kot mislijo dobromisleči starši.

Otrok preneha jokati zato, ker je jok nesmiseln (ne prikliče nikogar) in ker je izčrpan, vendar to še ne pomeni, da ga ni več strah. Dobil je le prvo sporočilo od mnogih, da je treba strah potlačiti.

Vendar tudi tu velja pravilo akcije in reakcije.

Karkoli potlačimo, pride še z večjo močjo na plan, pač nekje drugje, na drug način.

Otroci se pogosto »nalezejo« strahu od staršev. Če se mama, ki je otrokov glavni kriterij za vse v življenju, boji psa, se ga bo bal tudi otrok, saj bo čutil njen strah, čeprav ne bo ničesar rekla. Drugo, kar se bo v taki situaciji naučil, pa je nemoč, saj tudi mama, ki je večja od psa, drgeta od strahu.

Nove situacije (npr. prvi odhod v vrtec) so otroku nepoznane, ne ve, kaj lahko pričakuje in ali bo na varnem. Ponavadi je ta dogodek zelo stresen tudi za mater, kar otroku mnogo več pove, kot pa materine besede, da bo vse v redu.

V taki situaciji se zgodi še nekaj neugodnega.

Otrok intuitivno čuti, da je nekaj narobe, mati ima pa pogumen obraz in mu zagotavlja, da se bo imel v vrtcu zelo lepo in bo spoznal

19

20

Psihologija nove prijatelje (do katerih otroku sploh ni, ker je ob tem času še v predsocializacijskem obdobju razvoja). Mati mu tudi noče ali ne zna razložiti, da bosta dolgo časa narazen, česar otrok ni vajen, ker misli, da se bo ta že zamotil. V resnici pa je lahko to prvi korak izgube zaupanja v odrasle. Otrok se mora odločiti med svojim občutkom in tem, kar govori mama. Vedno se nasloni na mater, ne nase, in to je prvi korak k ignoriranju intuicije (notranjega glasu), ki bi ga znala kasneje opozoriti na resnično nevarnost.

Starševstvo je ena najzahtevnejših nalog v življenju Ko postanemo starši, postane svet drugačen.

Vemo, da smo odgovorni za to nebogljeno bitje, ki ga ljubimo najbolj na svetu. Ta odgovornost je zelo težka, ker nas nihče ni učil, kako se to vlogo opravlja. Naučili smo se je od svojih staršev, ki je sami morda niso znali, poleg tega pa smo prebrali goro knjig, da ne bi naredili kakšne napake. Vendar čutimo, da to ne zadošča, zato nas je strah in se pogosto počutimo nemočne.

To pa že zadošča za dovolj dobro starševanje, da sebi in tudi otroku to priznamo in mu skozi življenje pokažemo, kako sami iščemo rešitve za nastale situacije. Od nas se naučijo, da svoj strah sprejemamo. Takoj, ko se to zgodi, je naš strah manjši, saj pogosto temelji na nepravilnih predpostavkah, potlačenih vsebinah, nepredelanih travmah ipd.

S pravilnim življenjskim slogom bomo otroka mimogrede naučili, kako naj ravna s strahovi.

Obstaja kar nekaj napotil, da bomo to vzgojno nalogo lažje opravili.

Kako ravnamo pri otroških strahovih?

ni nevarno (kako se v takšni situaciji čim prej umiriš ali poiščeš pomoč odraslega).

Če hočemo biti na tem področju vzgoje učinkoviti, se moramo najprej sami soočiti s svojimi strahovi in se jih naučiti predelati oz. z njimi učinkovito ravnati, saj ne moremo otroka naučiti nečesa, česar sami ne znamo.

Kadar gre za potencialno nevarnost (npr. otroku se bliža neznan pes in ne ve, ali je prijazen ali ne), otroka naučimo, kako si na to vprašanje odgovori (npr. povemo, da lahko kuža kaže zobe, ker mu je vroče, bolj pomembna pa je njegova drža, iz nje izvemo, ali je nevaren ali ne).

Najpomembnejše pravilo je, da otroka spoštujemo in resno obravnavamo njegov strah, čeprav sami vemo, da za to ni razloga.

Strah pri otroku povzroča nemoč, to pa je nekaj, kar otrok lahko prenese tudi na druga življenjska področja.

Najprej ga stisnemo k sebi, se postavimo med otroka in grozeči objekt, mirno dihamo in ga poskušamo potolažiti vsaj do neke mere.

Majhnim otrokom ubesedimo njihov strah (npr. joj, kako je črna ta tema, ne vem, kaj se skriva v njej), večje otroke pa spodbujamo, da čim bolj natančno opišejo, česa se bojijo. S tem se bo strah samodejno zmanjšal.

V mirnih situacijah govorimo o svojem strahu in o tem, kako smo si pomagali, da smo ga odpravili. Otroka tako naučimo, da je strah sprejemljiv, normalen in da zanj obstaja rešitev, namesto da se delamo, da nas ni ničesar strah. S tem lahko pri otroku povzročimo, da ga je zaradi strahu še sram, kar dodatno oteži situacijo.

Otroka je najbolj strah takrat, kadar čuti, da je z njegovimi starši nekaj narobe. Zato mu moramo njegovi starosti primerno razložiti, kaj se z nami dogaja.

Naučimo otroka ločevati, kaj je res nevarno (in katera vedenja mora ubrati, če se v taki situaciji znajde, te veščine tudi vadimo) in kaj

Pogosta napaka, ki jo naredimo starši, je, da otroka predolgo varujemo pred potencialnimi nevarnostmi, s tem se strah povečuje, veščine obvladovanja strahu in situacije pa zmanjšujejo. Strah pred vodo je tak primer, ki ga lahko s postopnim privajanjem zelo hitro presežemo. Pomembno je le, da smo popolnoma prepričani, da je otrok sproščen, ko z roko meša vodo po loncu, preden gremo na naslednjo fazo. Ko je otrok sproščen v banjici, gremo z njim v banjo in se skupaj igramo, preden bo v banji lahko z igračkami sam.

Otroka ne moremo zaščititi pred tistim, kar je normalno (kar strah je), bolje mu je to povedati. Lahko pa ga naučimo bolje razumeti situacijo, npr. povezavo strahu, bolečine, čudnih vonjev in bele barve pri zdravniku.

Otroka nikoli ne silimo v neko dejavnost, ki se je boji, saj se mu bo strah s tem le še povečal.

Tudi ga ne kritizirajmo pretirano, saj mu s tem sporočamo, da se sam ne znajde dobro.

Otrok naj vedno čuti varnost v vseh situacijah, največkrat zadošča prisotnost naklonjenega odraslega, ki ga otrok pozna.

TipTap prihaja na pomoč 100

Že poznate polžka TipTapa? TipTap je ročna lutka, ki je vedno pri roki, če se otrok znajde v stiski, zraven pa ni nikogar, ki bi mu pomagal.

25 5 0

TIP TAP LOGO R barvna varianta 7. september 2010 15:11:54

Koga se strah boji?

Več informacij o projektu TipTap® na spletni strani www.sabinasilc.com (Otroški kotiček).

75

Tatjana Kokalj, Jana Kolarič

Njegovi ustvarjalci so napisali tudi knjigo Koga se strah boji? (Tatjana Kokalj in Jana Kolarič) in pripravili lutkovno predstavo z istim naslovom (Lutkovno gledališče Jože Zajec), oblikovali polža (Jana Seliškar), naslikali plakat z navodili za uporabo (Maja Babič Košir in Silva Vovk Kette), o njem napisali pesmice, … Samo zato, da bi se otroci na njim prijazen način naučili, da si lahko sami pomagajo v različnih situacijah. Starši se lahko tehnike tapkanja naučijo na mojih delavnicah.

95

Tatjana Kokalj, Jana Kolarič

Koga se

strah boji?

www.morfem.si ISBN 978-961-6773-56-0

9 789616 773560

20,62 €

Ilustrirala Tina Brinovar

Dobrodelnost

21

Ringarajina dobrodelna akcija

PRAZNIKI ZA VSE Že tretje leto zapored Ringaraja riše Iskrice v očeh otrok. V letu 2008 smo s pomočjo partnerjev in Mestne zveze prijateljev mladine Ljubljana obdarili 100 otrok, ki so praznike preživljali v slovenskih bolnišnicah, v letu 2009 smo obdarili več kot 200 otrok iz zavodov Janeza Levca in tudi letos bomo v prazničnem času osrečevali otroke.

Tokrat smo izbrali varovance varnih hiš in materinskih domov po Sloveniji. Gre za ogroženo skupino otrok, ki se ne morejo izpostavljati javnosti, zato bomo z namenom ostali skrivnostni glede naše geste, lahko pa vam zaupamo, da bomo otrokom podarili praktična darila ter jih razveselili z lutkovno predstavo. Tudi tokrat so nas podprli partnerji, brez katerih nam ne bi uspelo, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. O obdaritvi otrok bomo poročali na spletnem portalu www.ringaraja.net in februarskih Iskricah.

Podje tj vsem e HiPP žel i m večjim alim in m a l ter nj kobacajem o ihovi m trdne ga zd staršem ravja iskre , ne sr eče in pove zu v letu joče ljube zni 2011.

Želimo vam , da boste na svojih po teh varno in brezskrbn o potovali in da bodo iz vaših oči sijale iskrice sreče in zadovoljstv a.

leto novo o b j Na oz lnjen plino o p a o n em, t tite j v a r zd ple čo! S h in sre čarobni č e v jimi čim s svo b d o zg i. ažjim r d j a n

r je vsakoga usod »Usoda drobcev iz a n e lj sestav drugih.« hko i, da bi la obraz Želimo s smeh na a n i il b a priv ki jim rokom, eh. vsem ot ov za sm g lo z a r nike manjka sele praz e v in e n Čarob užinam! vsem dr

LINO VAM ŽELI LEPE PRAZNIKE IN ISKRIVO LETO 2011!

V decembru bo Lino še zadnjič v letu 2010 razveselil otroke in obiskal OŠ Franceta Prešerna Črenšovci in Vrtec Ig, ki sta izdelala najlepša zimska koledarja.

Lino koledar

ZIMA Vrtec Ig

OŠ France ta Prešern i

a Črenšovc

V letu 2010 je Lino razveselil več kot 400 otrok, ki ste sodelovali v kateri izmed njegovih akcij Radovedni Lino in Linov koledar, v reviji Ringarajine iskrice. Nagradil je več kot 300 otrok, ki so rešili njegovo nalogico v Otroških iskricah, in tudi decembra vas čaka nalogica in lepe nagrade – le poiščite jo!

K

In, kako ste otroci odgovarjali na Linova radovedna vprašanja.

a

az jr

amico in očka? m i l e ves

Za

OŠ Štore

, Koleda

r

Vrtec pri O Š Ribnica na Pohorju Koledar jese n

Spomnimo se samo nekaterih koledarjev, ki ste jih pridni otroci in vzgojitelji izdelali v vrtcih in osnovnih šolah. Lino je navdušen!

m a razveseli am ij č o in o ic d »Mam zobke, jima o.« m e ij m u i telj jaz, ko s idem v pos d o in k e č poljub

j ka

ebo modro? n e j

e vem! n a g e s v »Jaz modro, Pa saj ni belo.« ampak je leta Timon, 4

n

smača Pira OŠ Cirila Ko tje Koledar pole

ima laž kratke n j a og k e?

Za

»Zato, majhna ker je laž , ti zrast pa če lažeš, e velik nos.« An ja, 5 let

lj

Matic Čebu

Več o akciji LINOV KOLEDAR Lino LETNIH vasČASOV razveseljuje na www.ringaraja.net/lino. tudi na na www.ringaraja.net/lino

Ringarajin družinski Pikolino

La Vie

Oblazinjeno pohištvo po meri Stepp

Je sedežna garnitura, namenjena malčkom. Postavite v otroško sobo fotelj ali dvosed z vgrajenim predalom, ki lahko služi za igrače, copate, pižame in vse skrivnosti, ki jih otrokom nikoli ne zmanjka. Med garniturami najdete tudi tabureje, vse barve pa so razigrane in jih zlahka uskladite z barvami otroške sobe. Materiali so mehki, enostavni za čiščenje in vdrževanje. Super darilo, za udobje in igranje!

La Vie poskrbi, da boste nosečke tudi v prazničnih dneh lepe in elegantne. Čaka vas pestra izbira oblačil za vsak dan, pa tudi oblačila, v katerih boste blestele ob kakšni prav posebni priložnosti.

Za vse, ki se sprašujete, kaj podariti svoji ženi, partnerki ali prijateljici, ki je v veselem pričakovanju – z La Vie darilnim bonom boste vsaki bodoči mamici zagotovo pričarali nasmeh na obrazu.

Obiščite nas v Ljubljanskem BTC-ju na Šmartinski 152 (hala 11, I. nadstropje Baby centra), v Mariboru, na Limbuški cesti 77.

www.sedezne-stepp.si

www.lavie.si

A E I O U gledališče za dojenčke in malčke – od 3. do 36. meseca Edinstveno gledališče za dojenčke in malčke je NOVOST v Sloveniji. V Skandinaviji pa je to močno razvita in uveljavljena oblika gledališča za najmlajše.

Datumi predstav: Petek, 3. 12. 2010, ob 11.00, Hiša otrok in umetnosti Sobota, 4. 12. 2010, ob 11.00, Hiša otrok in umetnosti Torek, 14. 12. 2010, ob 10.00, Zasebni vrtec Zvezdica www.aeiou.si

Interaktivna predstava Glava dol – noge gor! je živobarvana komedija, ki obravnava en dan iz perspektive dojenčkov, malčkov in njihovih skrbnikov – zgodba o vsakodnevnih opravilih in razburljivih dogodivščinah. Smeh, jok, vpitje, cviljenje, lulanje, kakanje in prehranjevanje je med predstavo dovoljeno!

Starši, pridite s svojimi dojenčki in se naučite interaktivnih iger, ki jih boste lahko uporabili tudi doma.

Vzgojitelji, pripeljite svojo skupino malčkov od 13. do 36. meseca starosti. Strukturirane aktivnosti so odlična priložnost, da malčkom predstavimo nove ideje.

Predstava ponuja otrokom doživljanje z vsemi čutili: videti, slišati, dotakniti se in poskusiti.

Interaktivnost malčke spodbuja k raziskovanju, samostojnemu izražanju in razvijanju domišljije.

katalog daril TENTOURS

Drage družinice!

Škrat Črnobrad

Pohitite z rezervacijami in si zagotovite ugodnejše cene. Če pa še ne veste, kaj podariti za darilo, presenetite najdražje z darilnimi boni TENTOURS-a.

Škrat Črnobrad je pravljično bitje, ki dobro pozna vsak kotiček naše prekrasne dežele. Kot vsak škrat, Črnobrad spoštuje naravo, ceni kulturne posebnosti in hkrati pozna vse zanimive potankosti burne zgodovine naših krajev.

Vodnik po slovenskih učnih poteh je idealno božično ali novoletno darilo za otroke, ki ga podpira tudi Ministrstvo za kulturo. Štirje kratki filmi + štiri ilustrirane zgodbe na DVD-ju + učni listi za vrtčevske otroke (5–6 let) in osnovnošolce prve triade (7–8 let).

www.tentours.si

www.crnobrad.si

Po napornih delovnih tednih si zaslužite oddih.

Novoletni prazniki ter zimske počitnice so blizu. Agencija TENTOURS je za vas pripravila ugodne ponudbe smučanja doma in v tujini. Poleg tega za vas pripravljajo sanjske počitnice na Sejšelih, Mauriciusu in v Dubaju.

Pediped

Pediped obutev je zasnovana tako, da predstavlja »naslednjo najboljšo stvar, takoj za našo boso nogo«.

Pediped čevlji spodbujajo naraven razvoj malčkovega stopala, ker imajo zelo prožen podplat, narejeni so iz mehkega usnja in imajo širok sprednji del, kar omogoča veliko prostora za malčkove prstke.

Pričakujemo vas v naši novi trgovini v Kopru, v Planetu Tuš – Fashion corner – 1. nadstropje, in v centru Ljubljane na Mestnem trgu 9.

www.malamasa.si

Ogrejva dlani!

Unikatno darilo za družinske, romantične in prijateljske sprehode. Pospremite otroka v vrtec ali šolo. Vaše in malčkove roke bodo združene in na toplem. Podajte si roke in pojdite na romantičen sprehod.

Naj bodo vaše roke sklenjene na toplem!

Mufki iz akrilne ali bombažne volne.

Cena: 15 oz. 20 € + poštnina www.zvegi.com

26

Urbani podvig

Praznično razpoloženje v Ljubljani besedilo in fotografije: Ksenija Gider

Dobra vila izpolnjuje skrite želje.

27

Ljubljana, prestolnica Slovenije, leži v kotlini, na sotočju Save in Ljubljanice. Ima vse, kar premorejo velike sodobne prestolnice, hkrati pa ohranja prijazno in sproščeno vzdušje manjšega mesta. Lepa je v vseh letnih časih, nekaj posebnega pa decembra, ko dobesedno zažari.

V praznično okrašenem starem mestnem jedru potekajo številne prireditve, ki so namenjene vsem generacijam.

Praznično okrašeno Tromostovje

Še več dogodivščin z družinskih izletov in popotovanj poiščite v rubriki Izleti in počitnice na Ringaraja.net.

Ljudje, prižgimo luči

Če jo obiščete z otroki decembra, se bodo tega prav gotovo spominjali in se želi drugo leto vrniti. Veseli december se začne 3. decembra, na dan rojstva našega največjega pesnika, Franceta Prešerna, katerega kip stoji v središču mesta in ob katerem radi poleti posedajo domačini in turisti. Na ta dan se slovesno prižgejo vse lučke praznične okrasitve mesta.

Obrežje Ljubljanice je najprej prizorišče Miklavževega sejma, po mestu potekajo sprevodi Miklavža s parkeljni in z angelčki.

Na praznično okrašenih stojnicah je naprodaj ponudba izbranih izdelkov, primernih za božična darila. Ker je to družabni dogodek, obratujejo tudi stojnice z gostinsko ponudbo, kjer diši po aromatičnem čaju, kuhanem vinu in drugih dobrotah, ki sodijo v ta čas. Ljubljančani se radi dobijo ob kozarčku kuhanega vina s prijatelji. Obiskovalci sejma se z njim pogrejejo in nadaljujejo oglede.

Raj za otroke

Decembrsko dogajanje doseže vrhunec v času med božičem in silvestrovim. Takrat pridejo še posebej na svoj račun najmlajši. V okviru muzejev, knjižnic in društev potekajo različne delavnice, kjer otroci izdelujejo okraske za božična drevesca. Ljubljanski trgi so obarvani tematsko. Miklošičev park je prizorišče prazničnega knjižnega sejma z razstavo ilustracij Zvezdice Zaspanke, kjer lahko otroci poslušajo zgodbe in glasbo.

Park Zvezda na Kongresnem trgu se spremeni v pravljično mesto.

Drevesa krasijo pisani lampijoni in podobe pravljičnih bitij, ki jih izdelajo ljubljanski osnovnošolci.

Na velikem poslikanem odru se odvijajo predstave, koncerti, nastopi čarodejev in plesne točke. Zraven odra se nahaja šotor z otroškimi ustvarjalnimi delavnicami. Dogajanje dopolnjujejo stojnice z drobnimi darili. Pravljično mesto vsak dan obišče dedek Mraz v spremstvu konjenikov na lipicancih, snežakov, medvedov, zajcev ter drugih bitij iz ljudskih pripovedk in pravljic.

Na Mestnem trg izpolnjuje želje mimoidočim dobra vila.

Dogajanje spremljajo nastopi otroških pevskih zborov. V atriju Mestne hiše pa si lahko ogledate jaslice. Prešernov trg je prizorišče lutkovnih, cirkuških in plesnih predstav, nastopov čarodejev. Za poseben čar poskrbijo v središču mesta lajnarji in mladi glasbeniki s spontanimi nastopi. Čevljarski most je prizorišče živahnega in pisanega sporeda uličnih dogodkov s skupnim imenom »Ana mraz«. V uličnem varieteju se vrstijo nastopi klovnov, lutkarjev, artistov in cirkusantov, ki so zanimivi tako za otroke kot tudi odrasle. V drugem delu sledijo predstave uličnih gledališč: pantomima, nastopi klovnov, cirkuške predstave, rajanje s pravljičnimi in z risanimi junaki, plesno-pevske animacije itd.

Tromostovje in Miklavžev sejem

Silvestrovanja na ljubljanskih trgih

Veseli december se zaključi s silvestrovanjem na prostem. Le-to se odvija v različnih vzdušjih na številnih trgih. Na Mestnem trgu je glasba slovenska, najširšemu krogu poslušalcev je namenjena zabava na Prešernovem trgu, dogajanje na Kongresnem trgu pa je namenjeno predvsem mladim. Novo leto pozdravi veličasten ognjemet.

V ozadju osvetlitev grajskega griča, ki spreminja barvo.

28

Bogato okrasje različnih geometrijskih oblik

Stojnice ob Ljubljanici so polne podnevi in ponoči.

Pogled na mesto z grajskega griča je veličasten

Podajte se tudi do Ljubljanskega gradu, do katerega vodi več pešpoti. Med najlepšimi je Plečnikova Ulica na Grad, ki se začne pri cerkvi sv. Florijana na Gornjem trgu. Po njej nadaljujete po Danini poti do Šanc, zgodovinske mestne utrdbe, ki je bila z grajsko povezana s skupnim obzidjem. Plečnik je ostanke grajskih utrdb preuredil v zanimivo sprehajališče.

Sestopite po strmi Mačkovi stezi, ki je v svojem zgornjem delu kot nalašč za fotografiranje Stare Ljubljane. Številni se radi podajo na grad s turističnim vlakcem ali tirno vzpenjačo.

Graščina je labirint skrivnih poti in rovov, v katerih je po legendi prebival ljubljanski zmaj. Po 100 stopnicah se povzpnite še do vrha razglednega stolpa. Ob lepem vremenu pogled zajame pol Slovenije.

Mesto mostov

Sprehod po pisano okrašenem mestu popestrimo s kratko predstavitvijo glavnih zanimivosti. Ker nam takrat domišljija deluje malo bolj pospešeno, so tudi zgodbe bolj »živo« doživete. Ljubljana je med drugim mesto mostov, zato se najprej podajmo na pot odkrivanja le-teh. Vsak most nosi svojo zgodbo. Že v srednjem veku je star leseni most povezoval dve ključni središči Ljubljane, Mestni in Novi trg. Na njem so imeli svoje delavnice čevljarji, po katerih današnji sicer litoželezni most nosi ime. Značilen videz mu daje ograja s preprostimi stebriči in visoki stebri različnih velikosti s kroglami na vrhu. Osrednja dva med njimi nosita svetilke in sta nekoliko nižja.

Nekoč prav tako lesenega, imenovanega Mesarski, danes nadomešča znameniti

železobetonski Zmajski most.

Dalmatinski arhitekt Zaninovič je oblikoval dekoracijo v secesijskem slogu z rastlinskimi motivi in štirimi velikimi kipi zmaja, ki je simbol mesta.

Skupaj s številnimi manjšimi je na njem skupno kar 20 zmajev.

Ob otvoritvi leta 1901 je bil most posvečen štiridesetletnici vladavine cesarja Franca Jožefa I. in poimenovan Jubilejni most, vendar se ga to ime ni prijelo.

Danes je most eden najlepših primerov secesijske arhitekture mostov na svetu in je zaščiten kot tehniški spomenik.

Osrednji in najbolj znan pa je seveda kamniti most Tromostovje iz leta 1842. Stoji na mestu nekdanjega lesenega, strateško pomembnega srednjeveškega mostu, ki je povezoval dežele severozahodne Evrope z Balkanom oziroma jugovzhodno Evropo. Med leti 1929 in 1932 je Plečnik osrednjemu mostu dodal še dva, ki sta namenjena pešcem, in tako ustvaril edinstveno arhitekturno posebnost. Z osrednjega je odstranil kovinsko ograjo in jih opremil z masivno kamnito ograjo. Z vsakega od stranskih mostov vodita stopnišči na teraso ob Ljubljanici.

Prav tako zanimivi pa so še Prulski, Šempetrski, Mesarski in Šentjakobski.

Prešernov trg spomin na neuslišano ljubezen

Vse poti v mestu se stikajo na Prešernovem trgu, ki je prizorišče ljubezenske zgodbe med največjim slovenskim pesnikom in njegovo muzo. Prešeren je meščansko lepotico Julijo spoznal v trnovski cerkvi. Čeprav se je poročila z drugim, ji je posvetil najlepše sonete. Sta pa njegov kip in njen doprsni kip postavljena tako, da se bosta večno gledala.

Verni domačini so zaradi njenega golega oprsja protestirali in jo zvečer pokrivali z odejo, da se med njima ne bi kaj »zgodilo«,

Dedek Mraz ima veliko spremljevalcev.

zjutraj pa znova odkrivali. Po dveh letih so seveda odnehali.

»Od nekdaj lepe so Ljubljanke slovele«

Na Ljubljano se navezujejo številne legende. Prav gotovo poznate tisto o prevzetni Ljubljančanki, ki je zavračala vse snubce, dokler je ni prišel iskat povodni mož in jo odvlekel v reko. Predstavljamo si, kako poteka zgodba naprej. »To reče, hitreje sta se zasukála, in dalje in dalje od pôda spustila, na bregu Ljubljance se trikrat zavila, plesáje v valove šumeče planila. Vrtinec so vidli čolnarji dereč; al Uršike videl nobeden ni več.« Na mesto se navezuje med drugim tudi pesem Šuštarski most v izvedbi Majde Sepe.

Ljubljanski liki

Po ljubljanskih ulicah se radi sprehajajo prijazni zmajčki pomagajčki, simpatični animatorji, ki starejšim ljudem pomagajo pri prehodu ceste in vstopu na avtobus ter mimoidočim postrežejo z informacijami. Na starinskem triciklu se lahko mimo vas pripelje ljubljanski poštar z originalno

uniformo, povzeto po fotografiji njegovega predhodnika iz 19. stoletja. Ob sobotah opoldne boste morda srečali gospo v ljubljanski noši, ki vabi na voden ogled Mestne hiše. Da ste v »beli« Ljubljani, vas bo opozoril par lepo oblečenih »pobiralčkov« smeti, ki s posebno »pobiralko« elegantno pobirata še tako majhne smeti z ljubljanskih ulic.

Pred Mestno hišo pa si ne pozabite ogledati »očeta mesta«, Plečnika. In naj vas ne zavede s svojim zamišljenim pogledom ter elegantnim, minimalističnim, pedantno urejenim oblačilom.

Verjetno premišljuje, kaj bi se še dalo narediti.

Zanimivo

Ljubljana je deležna številnih poimenovanj, kot so Emona, Laibach, Stara Ljubljana, baročna Ljubljana, secesijska Ljubljana, Plečnikova Ljubljana, Ljubljana, obdana z bodečo žico, Ljubljana, mesto herojev, zelena Ljubljana, kulturna Ljubljana, žurerska Ljubljana itd. Mlada belgijska zakonca sta bila nad mestom tako navdušena, da sta po naši prestolnici poimenovala svojo prvorojenko.

∑ MIKLAVŽEV SEJEM, 3. do 6. 12. 2010, Prešernov trg ∑ MIKLAVŽEV SPREVOD, 5. 12. 2010 ob 17.00, Krekov trg, Ciril Metodov trg, Stritarjeva, Prešernov trg ∑ PRAZNIČNI SEJEM, 3. 12. do 2. 1. 2011 od 10.00 do 22.00, Breg, Cankarjevo nabrežje, Prešernov trg ∑ ŠKUCOVE PACKARIJE – ustvarjalne delavnice, gledališke predstave in pravljična druženja za otroke, ob sobotah, Škuc info center ∑ BOŽIČNI KONCERT, 24. 12. 2010 ob 17.00, Prešernov trg ∑ LUTKOVNE, CIRKUŠKE IN PLESNE PREDSTAVE, ČARODEJI, DEDEK MRAZ S SPREMSTVOM, 26. do 30. 12. 2010 od 11.00 do 13.00 na Prešernovem trgu in od 16.00 do 18.00 na Novem trgu ∑ NASTOPI ULIČNIH GLEDALIŠČNIKOV, ARTISTOV IN CIRKUSANTOV, 26. do 30. 12. 2010 ob 19.00, Mesarski most ∑ GLASBENI NASTOPI na Prešernovem in Novem trgu, 26. 12. 2010 do 2. 1. 2011 ob 20.00

Družinski fant

Norišnica besedilo in fotografija: Družinski fant

Ura zazvoni ob temačno nečloveški uri. Moj organizem začne samodejno delovati. Poišči očala, leva noga, desna noga, brrr, je hladno zunaj tople odeje. Odtavam v temi do kopalnice.

Pljusk mrzle vode. Zdaj mi možgani začnejo rahlo delovati. Ali naj si umijem zobe zdajle, v miru, ali raje skupaj s fantoma?

Moram ju še zbuditi. Oblačenje. Mrzla kopalnica. Oh, bril sem bom raje jutri. Pojutrišnjem, pravzaprav.

Grem v otroško sobo, kjer dva luštna pobalina mirno smrčita, nevedoč, da ju bo kruti ata vrgel iz tople postelje. Odgrnem okna, prižgem manjšo luč in začnem nežno prebujati starejšega lumpa. Nič. Spi kot top in očitno pri tem uživa. Drugi spi v svoji posteljici. Tresem. Odkrivam. Nič. Še vedno uživa. Potegnem celo odejo z njega. Zdaj že malo manj uživa, ampak toliko pa še uživa, da niti odeje ne pograbi nazaj, ampak se le malo zvije in spi naprej. Po daljšem tresenju, pihanju na uho in petju prosi še za pet minutk, zato ga neham trpinčiti in se posvetim drugemu lumpu. Tudi ta blondinec spi. In niti dude ne vleče. Jo pa ima prav zabetonirano v ustih. Sploh je ne morem izvleči. Nazaj k prestolonasledniku.

Zdaj gre pa zares. Ali bomo spet noreli in na vrat na nos jedli zajtrk, umivali zobke, hiteli v vrtec, pa čeprav sem vstal dve uri prej? Ne, danes bo drugače. »Jutro, dobro jutro, zaspanci. Sonce je že visoko nad oblaki!« Odejo potegnem popolnoma dol.

No, tale je že zbujen. Ubogi fante, kakšen šok. Ampak ga razumem in mi je žal, zato ga hitro spet pokrijem in pustim še pet minut. Potem ubogemu revežu kar pod odejo nataknem tople nogavice, da ga v jutranjih dvaindvajsetih stopinjah ne bi preveč zazeblo. Potem ga oblečem skoraj

do konca. Jaz, ki vedno pridigam, da se morajo otroci sami oblačiti. Seveda ga oblečem pod odejo, da ne bi preveč trpel, revček. Ampak kaj naj, če je pa vstajanje tako naporna in stresna zadeva. Frekvenca vlečenja dude se malo spremeni in vstane še mali fantiček ter se zasmeji. Skoči mi v naročje, kar mimogrede sploh ni lahka stvar, če si star dve leti in spiš zafršlusan v spalni vreči. Medtem je veliki fant že pokonci in se že igra z eno od sedemnajstih igračk ob svoji glavi. Vržem mu preostala oblačila in ga začnem priganjati. Hitro, hitro, zobe umiti. Z malim lumpom se greva previt. Pri čemer se jaz samo preoblečem iz pižame v oblačila, on pa tudi previje. S fiziološko raztopino inkvizicijsko očistiva nos, nato še podrgneva zobke. Obeh dejavnosti se mali otepa, tako da sem na koncu že precej preznojen. Zobki pa so tudi pripravljeni na nove porcije sladkih koruznih kosmičev, sladkih namazov, sladkih pijač, sladkih slaščic in sladkih sladkarij. Z njim v naročju prisopiham v kuhinjo in segrejem vodo za čaj. Minilo je že skoraj pol ure, veliki fant se pa še vedno ni prikazal za jedilno mizo. Hitro v kopalnico pogledat, kje se je izgubil. Groza! Saj ga sploh ni tam! Krtačka je še suha! In niti deska straniščne školjke še ni poškropljena!

Torej sploh še ni prišel do kopalnice. Nazaj v otroško sobo. Ja, mladenič se je zavzeto igral na tleh. Kar brez nogavic in copat.

Verjetno čaka, da mu noge zmrznejo na ledenem parketu. »Hitro, hitro, kje pa si?

Saj si še zob nisi umil!« mi začne popuščati zenovsko razpoloženje. Odhitim v kuhinjo, za petami pa malček. Razlaga mi nekaj o grabljah in balonu in še o nečem, česar ne razumem, ker je še v dojenščini. Čez ramo mu nekaj odgovarjam, mečem čajno vrečko v biosmeti, papirnat ovitek čajne vrečke v koš za star papir in nalivam skodelice, da se bo prej ohladilo. Kruha spet ni, zato natresem različne kosmiče v skodelico in dodam nekaj suhih kruhkov.

In pašteto. Veliko paštete. To vedno deluje.

Je pa res, da pri malem junaku hranjenje ni problem, saj z največjim veseljem poje tudi pol margarine, ki si jo sam nosi v usta. Za to pa je seveda poleg njega mamica ali očka, ki mu poleg teh maščobnih dobrot v usta potlačita vsaj še košček kruha. Čaj se seveda še ni ohladil, zato dodam malo vode in odnesem na mizo. »Pijta, pijta, jejta, jejta!« Otroka nekaj pojesta, malo podrobita po mizi, večino pa po tleh. Ker vesta, da ko vstaneta od mize, jaz zahtevam sesanje. To pa je najbolj zabavno, sesanje navsezgodaj zjutraj, ko se nam že nenormalno mudi v vrtec, šolo in službo. Pri tem pa dokončno zbudimo mamico, ki se je spet učila do jutranjih ur.

In tako naprej, dokler ne oddam obeh junakov. Ob pol devetih se počutim, kot da sem že opravil eno službo. In tako je pri nas doma vsak dan v tednu. Norišnica. Je pa zanimivo, s kakšno silno lahkoto moja dva potomca vstajata med vikendom. Ko ni nikjer nobenega očeta s kamnom namesto srca, ki ju pride zbujat v nov mrzli dan.

Sama od sebe se zbudita in zarjoveta: »Oči, očii, očiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!«

29

30

Otrok v avtu

PRINCESA V NOVEM PRESTOLU

Z očetom in mamo se peljemo na nedeljski izlet.

Velikokrat se kam odpravimo, saj uživamo v skupnih vožnjah. Škoda le, da še nimam novega avtomobilskega sedeža.

še v najbližjo trgovino z otroško opremo.

Tam bomo lahko izbrali nov sedež. Mama pravi, da je nakup novega sedeža tako pomemben, da ga nič ne more ustaviti.

Varnost je pač na prvem mestu.

Dolgo smo izbirali, da smo našli tak avtosedež, kot ga ima Naja. Ob strani ima pripetega še medvedka, s katerim se bom med vožnjo lahko igrala. Ko smo stali ob blagajni, je oče iz žepa potegnil denarnico in presenečeno vzkliknil. V njej je zagledal Triglavov bon, s katerim bo moj avtosedež cenejši za 30 evrov. Res je, v Zavarovalnici Triglav imajo mlade družine, kot je naša, ob sklenitvi zavarovanja dodatno ugodnost.

Mi smo jo že izkoristili. Starša sta mi kupila najbolj varen in najlepši avtomobilski prestol na svetu!

Promocijsko sporočilo

Več informacij na www.vozim.se.

Ta, ki ga imam, mi je že skoraj premajhen.

Res, v zadnjem letu sem zelo zrasla in dobila že kar nekaj novih hlač. Med vožnjo razmišljam, kako bi mamo in očeta navdušila nad takšnim avtosedežem, kot ga ima moja prijateljica Naja. Ker zamišljeno gledam skozi okno, me mama vpraša, zakaj sem redkobesedna in nič ne zapojem.

Kot iz topa izstrelim, da si želim novega avtosedeža. Mama se ozre k meni in začudena ugotovi, da vzglavnik, ki bi moral varovati mojo glavo, ni na pravem mestu. Z očetom se v trenutku odločita, da zavijemo

NOVA AKCIJA ZA MLADE DRUŽINE - DARILNI KUPON V VREDNOSTI POPUSTA 30 EUR ZA NAKUP VARNEGA OTROŠKEGA AVTOSEDEŽA V Triglavu vemo, da je varnost treba zagotoviti tudi najmlajšim udeležencem v prometu. Prav otroci so tisti, ki pogosto ne krivi, ne dolžni, hitro lahko postanejo žrtve nesrečnih prometnih okoliščin. Večina staršev ve, da se brez dobrega avtosedeža ne morejo podati na pot. Sedaj ga boste lahko kupili za 30 evrov ceneje.

V obdobju od 2. novembra 2010 do 31. januarja 2011 poteka akcija, v kateri lahko sodelujete vse mlade družine, ki boste v tem obdobju sklenile/obnovile avtomobilsko zavarovanje pri Zavarovalnici Triglav in v obrazec, na spletni strani www.vozim.se vpisale podatke za pridobitev kupona v vrednosti popusta 30 EUR za nakup varnega otroškega avtosedeža.

V Triglavu smo prepričani, da je ustvarjanje varnejše prihodnosti tista vrednota, ki jo starši želite zagotoviti svojim otrokom. Na www.vozim.se se prepričajte, da so naše obljube trdne. Z nami boste vedno v varnih rokah, vaš otrok pa v varnem avtosedežu.

Zavarovalnica Triglav, d.d.

31

32

Čas z otrokom

Čas obdarovanja piše: mag. Neja Samar Brenčič, Zavod IZRIIS

»Groza me je decembra!

Nikoli nisem bila dobra pri izbiri daril! In vsa darila naj bi bile malenkosti, za vsakega nekaj! Otroci želijo točno določene stvari, obleke, igrače, … Spet ne bo nič dovolj dobro!« Ob prihajajočih praznikih se ob takih in podobnih izrazih stiske staršev tudi name prenese nemir in strah, ki ga občuti toliko posameznikov.

Kaj lahko damo svojim najbližjim?

Zelo sem vesela, ko odkrijem dobro darilo.

Darilo, ki bo otroku v veselje dlje časa. Darilo, ki ga lahko po kakšnem mesecu »skrijem« ter otroku pokažem čez čas, on pa ga bo ponovno vesel in navdušen nad igro. Darilo naj bo v skladu z otrokovo osebnostjo, z značajem, s potrebami in tudi v skladu z našimi finančnimi zmožnostmi.

Kaj vašemu otroku prinese največ veselja?

Vprašajte se: 1. Za kaj vas otrok najpogosteje prosi?

Zanimivo je, da včasih z darilom lažje izrazimo naklonjenost, kot da bi z otrokom preživeli nekaj časa, se z njim igrali, zabavali, ga spoznavali in bili pri tem iskreni ter ranljivi.

Vendar ali je to vedno tako narobe?

Pravzaprav ne. Morda bo vašemu otroku včasih pomenilo darilo več kot skupen čas. Vsak otrok, tudi že zelo majhen, zna pokazati, kaj njemu največ pomeni in kaj mu prinaša dolgotrajno zadovoljstvo ter veselje. Tudi darila so lahko način, da se z nekom povežemo in to navezanost obogatimo. Prisluhnimo otroku. Morda je nam pomembno nekaj povsem drugega kot njemu.

2. Kaj mu daje občutek, da je ljubljen?

Kako lahko čas pričakovanja in darovanja koristno uporabimo?

3. Kaj ga najbolj prizadene?

Namig za vzgojo pri darovanju:

4. Česa si v odnosu z vami najbolj želi?

∑ Z otrokom skupaj napišite ali narišite pismo za Miklavža, Božička, dedka Mraza.

Otroku pomagajte oblikovati želje. Npr. s čim

bi se najraje igral? Otrok naj izbere tri stvari.

Razloži naj tudi, zakaj si želi to ali ono. Kaj mu je bolj pomembno: to, kar si želi sam, ali to, kar imajo prijatelji. Naj pri tem gradi tudi svojo osebnost in samozavest. Ne silite ga, pomagajte mu le razmišljati o možnostih. (Če imajo vsi wingsice ali transformerje in si to želi, nimate veliko možnosti. Najbolje, da se naučite vodilno pesem na pamet in jo skupaj pojete.) ∑ Napišite ali narišite pismo za darilo, ki naj bi pod jelko ali v nogavici pričakalo dedka, babico, sestro, brata, … S tem pomagate otroku, da razmišlja o drugih, kaj si želijo, kakšni so. Pomagate mu pri samozavedanju ter socialni inteligenci. ∑ Pogovarjajte se o tem, kaj bi lahko naredili za praznike, kar bi prineslo veselje drugim ljudem. Mogoče koga že dolgo niste obiskali, mogoče nekdo potrebuje vaš nasmeh, pozornost, … Otrok se lahko sam spomni revnih otrok, brezdomca, potepuškega kužka, … V otroku gradite razumevanje in sočutje. Naj svojo namero o pomoči tudi udejanji, kolikor je to mogoče. ∑ Prazniki so odlična priložnost, da z otrokom utrjujete in skupaj doživljate družinske obrede. Otroci v tem neznansko uživajo, če so le dovolj preprosti, njim prilagojeni in pojasnjeni, predvsem pa brez nervoze! Pečenje posebnih piškotov, priprava dóma, okraševanje. Če so otroci majhni, ni pomembno, da je vse popolno.

Pomembno je, da s celo družino gradite občutek povezanosti, domačnosti in varnosti. ∑ Izmislite si preprosto družinsko darilo, ki ga prejme vsak obiskovalec ali ga otrok nese na obisk, v vrtec, šolo. Lahko je »le« oreh, pomaranča, piškot, zavit v celofan papir in povezan z rdečim trakom.

∑ Z otrokom izdelajte voščilnice. Ne trudite se z besedilom, saj so otroci odličen vir idej.

Potrebujete le nekaj barvic in odtise prstov in rok za podpis. Vi samo še napišete naslove.

Ali otrokom kupujemo preveč?

Nek očka se mi je pritožil: »Imamo to srečo, da praznujemo rojstni dan enega otroka konec novembra, zabava za družino in botre, zabava za prijateljčke in zabava za otroke naših prijateljev, potem Miklavža, dva »službena« dedka Mraza, božič pri enih in drugih starih starših, praznovanje v vrtcu, rojstni dan drugega otroka, zabava spet za vse po vrsti in novo leto!« Zveni poznano?

Lansko leto smo tudi pri nas zagrešili podoben »zločin«. Namesto da bi bila otroka zadovoljna, srečna in hvaležna, sta bila na koncu praznikov povsem podivjana od dogajanja, daril in sladkorja! Čudovit praznični čas, otroci pa so še cel januar prihajali k sebi, starši pa smo se držali za žepe in glavo.

Lahko pa je tudi drugače. Letos bo prav gotovo drugače!

Kako lahko otrokom prinesemo veselje, poleg tega pa se izognemo pretiranemu zapravljanju?

Olajšajmo življenje sebi in širši družini

Ne dajajte preveč daril za praznike. Otroci bodo imeli boljši odnos do obdarovanja!

Strokovnjaki menijo, da preveliko število daril ali zasipavanje z darili povzroči:

∑ Pomanjkanje hvaležnosti: Otroci se naučijo na določeno število daril ter postanejo zahtevni in nehvaležni za to, kar so prejeli. ∑ Tekmovalnost: Ko poskušamo dati otroku najboljše ali največje darilo, mu s tem sporočamo, da se ljubezen meri po velikosti in obilnosti daril.

Vsak otrok ima svoj način, kako izkaže in kako najraje sprejema naklonjenost. Se še spominjate knjige Pet jezikov ljubezni, avtorja Garya Chapmana? V razpredelnici je povzetek. Pri izbiri načina obdarovanja se lahko ravnate tudi po sledečem: Če je jezik ljubezni vašega otroka ...

… mu veliko pomeni:

BESEDE POTRDITVE

iskrena pohvala, občudovanje, prijazna beseda, prošnja

POSVEČEN ČAS

skupno preživljanje časa, aktivno posvečanje pozornosti, čustvena in prostorska bližina, dober pogovor, skupne dejavnosti/delo

SPREJEMANJE DARIL

darilo, tudi skromna pozornost, občutek, da je nekdo mislil nanj, osebna prisotnost kot darilo

USLUGE

skrb, pomoč, namesto njih lahko naredite njihove »opravke«

DOTIK

fizična bližina, dotik, stisk roke, objem, nežnost

… in pri tem čuti, da ga imate radi!

∑ Prevelika stimuliranost: Raziskave poročajo, da se majhni otroci učijo bolje, če lahko sprejemajo in se učijo ene stvari naenkrat. Prevelika količina igrač preprečuje, da bi se osredotočili in učili.

Kako se lahko izognete dajanju preveč daril za praznike?

Nekaj idej »mojih« staršev: ∑ Imejte načrt: Naši strokovnjaki in starši pravijo, da je pomembno imeti dober načrt pri izbiri daril. ∑ Postaviti omejitve: Odločite se, kakšno število daril lahko prejmejo vaši otroci.

Pravega števila ni, saj je vsak otrok drugačen, odločite pa se, kaj je prav za vašo družino. ∑ Napišite seznam: Seznam večkrat preverite in se ga tudi držite! ∑ Žrebajte imena: V večjih družinah postane naporno in drago, če vsak kupuje za vse družinske člane. Vsak izžreba ime enega člana družine in samo njega obdaruje. Tako vsak dobi »le« eno darilo. Verjetno bodo posledično darila imela večji pomen in večjo vrednost.

Pa vesele praznike vsem ter veliko sreče pri iskanju ravnovesja med »preveč« in »premalo«, med zahtevami potomcev, zdravo pametjo in zmožnostjo denarnice!

Družinski center OAZA vas vsako sredo med 17.00 in 19.00 vabi na brezplačen pogovor ali posvet, v prostore MOL, Kosijeva 1, Ljubljana. Obiščite nas sami, skupaj s partnerjem, z otrokom, kadar imate velika ali mala vprašanja. Čaka vas prijetno vzdušje ter svetovalka ali svetovalec za zakonska in družinska vprašanja.

Prosimo vas, da svoj obisk predhodno najavite na številko 031 691 119 ali na e-naslov info@izriis.si Za več informacij obiščite spletno stran www.izriis.si/druzinsko-svetovanje.html

Program sofinancira Ministrstvo RS za delo družino in socialne zadeve.

33

ZA KRAT KOCASENJE

Nino je včasih vsak izmed nas.

Kadar nam posta na stolu in pogle ne dolgčas, se dujemo skozi presedamo okno. Sanjarimo pa kdaj želimo o nemogočem odleteti kar na in si kdaj kakšen drug plane ustaviti in se spet t. A nekako se vrniti nazaj k zasta znamo vljeni nalogi.

Slikanica, ki jo držite v rokah , opisuje vsako z motnjo pozor dnevno življe nosti in s hiper nje aktivn dečka ostjo (ADHD). Taki težav med pouk om, saj težko sedijo otroci imajo najve č pri imajo občutek, miru in so dalj časa da jim nalašč nagaj zbrani. Učiteljice ajo, starši pa cele in jih opogumlja dneve sedijo z jo za učenje. njimi

Nino in ADi HoDko

Pravljica o Ninu je namenjena tako otrokom razumeli težav kot odraslim, da e teh otrok, kot bodo lažje tudi njihovo dobro to in srčnost.

Katarina Kesič Dimic Center za slovensko književnost

pripravlja: Uredništvo

Katarina Kesič Dimic NINO in ADi Ho Dko

ZA DOBRE ODNOSE

Berem, bereš, beremo

Kata rina Kesi č Dim ic NINO in ADi HoD ko

34

Nino je včasih vsak izmed nas.

Kadar nam postane dolgčas, NEM IREN OTRO K se presedamo na stolu in Ilustracije Taja Sev er pogledujemo skozi okno.

Sanjarimo o nemogočem in si kdaj pa kdaj želimo odleteti kar na kakšen drug planet. A nekako se znamo ustaviti in se spet vrniti nazaj k zastavljeni nalogi.

www.alba2000.si

www.zalozba-tuma.si

19.30 €

Ilust racij e Taja Seve r

Da boste lažje razumeli težave otrok z ADHD, kot tudi njihovo dobroto in srčnost.

JENK INS

Steve Jenkins Založba Modrijan

o barvite. ‡ živali so lahko neverjetn

15,70 €

te, rožnate zelene, oranžne, vijoliËas jo preživeti?

RdeËe, modre, rumene, oklepi in koža pomaga a njihovo perje, luske, pošiljajo sporoËil h barv? Kako jim svarijo plenilce, Zakaj so tako razliËni kako živali z barvo iki. knjiga vam bo odkrila, skrivajo pred sovražn Ta osupljivo lepa druga drugi ali se prijateljicam, dvorijo

VE ŽIVE BAR

Ste vedeli, da lahko modra barva pomeni, da nekdo želi biti viden oz. da je nekdo ARVE Ž I VS TEE V E B drug strupen? Modra barva JENK INS je skrivnostna barva, ki lahko hitro preseneti, lahko pa pomeni tudi pomoč.

V knjigi Žive barve ne boste spoznali le barv in različnih pomenov iste barve, temveč boste vse to spoznali na primeru živali. Od metuljčkov do opic in rib. Zakaj so tako različnih barv? Kako jim njihovo perje, luske, oklepi in koža pomagajo preživeti? Odkrijte barve in živali ter njihovo barvitost.

NEGA DOJENCKA

Žive barve

PM 9/10/10 1:34:55

dd 1

www.modrijan.si

Trije dobri možje in Ljubezen Helena Kraljič Založba Morfem

December je vse prepoln obveznosti, med katerimi je še največja nakup daril.

Namesto da bi se zasipali z ljubeznijo, se zasipamo z darili in ob začetku novega leta smo vse preveč izčrpani.

Slikanica Trije dobri možje in Ljubezen nas opominja na radost decembrskih praznikov in lepa dejanja treh mož, z verzi nam polepša trenutke in z ilustracijami pričara čarobnost. www.morfem.si

Pravilno ravnanje z dojenčkom (»baby handling«) ter prava izbira ustrezne opreme in pripomočkov

Špela Gorenc Jazbec

Priročnik je namenjen vsem staršem in njihovim malčkom, ki si želijo na najpristnejši in najnaravnejši način doživeti starševstvo že od vsega začetka.

V prvem delu priročnika avtorica opisuje pripomočke in opremo za otroka ter podaja koristne nasvete, ki jih morajo starši upoštevati pred odločitvijo za nakup.

Velikokrat določeni pripomočki, ki jih starši kupijo, otroku nič ne koristijo oziroma mu celo škodijo.

V drugem delu pa je opisano pravilno ravnanje z dojenčkom oziroma otrokom - »baby handling«. Otrokov razvoj gre naprej sam od sebe, saj ga ima zapisanega v genih. Z napačnim ravnanjem pa razvoj vseeno lahko upočasnimo oziroma mu odvzamemo kakovost, zato priporočamo, da si preberete priročnik. www.baby-handling.com

ZA MOZGANCKE

PRAZNICNA S LIKANICA

Gary Chapman Zalozba Tuma

Knjiga Pet jezikov ljubezni vam lahko pomaga razumeti svoje bližnje in njihove reakcije. Včasih ljudje govorimo različne jezike in se sploh ne zavedamo, ves čas pa razmišljamo, kako gre lahko v odnosu vse narobe, čeprav ste le dobro mislili.

Vprašanje, ki si ga zastavlja Gary Chapman, je: ali življenjska sopotnika govorita isti jezik ljubezni? Žal je odgovor vseprepogosto: Ne! Od tod izvira veliko težav, ki lomijo partnerske odnose. A te niso nepremagljive. Avtor razlikuje pet načinov sprejemanja drugega, pet jezikov ljubezni: posvečen čas, besede potrditve, darila, usluge in dotik. Le priučiti se je treba načina, kako prepoznati jezik vašega najbližjega, lahko gre za partnerja, vsekakor pa vam predlagamo, da ugotovite tudi, kateri je jezik vaših otrok in vaših bližnjih.

Slikanica Nino in ADi HoDko opisuje vsakodnevno življenje dečka z motnjo pozornosti in s hiperaktivnostjo (ADHD).

Taki otroci imajo največ težav med poukom, saj težko sedijo pri miru in ne morejo biti dalj časa zbrani. Učiteljice imajo občutek, da jim nalašč nagajajo, starši pa cele dneve sedijo z njimi in jih opogumljajo za učenje.

ZIVE BARVE-Ovitek.in

Pet jezikov ljubezni

Zbirka Odkrivam svet: Zemlja Založba Učila

Ste že razložili otroku, kaj je deževni gozd?

Kako je razdeljena Zemlja in kako globok je ocean?

V zbirki knjig Odkrivam svet, ki je namenjena radovednežem, starejšim od treh let, najdete tudi knjigo Zemlja, s pomočjo katere lahko skupaj z otrokom odkrivate svet in omogočite otroku, da se bo igraje učil. V knjigi boste našli tudi zavihke ter stran, ki se raztegne v plakat, slike in besedila pa so prilagojena otrokom, tako da jo lahko samostojno prebirajo. Presenečeni boste nad vsem, kar boste izvedeli o našem planetu! www.ucila.si

CILJ: OTROK PREPOZNA RAZLIKE.

NAVODILO: SPODAJ JE RISBA, S KATERO SE JE POIGRAL ŠKRAT. NAJDI 5 RAZLIK.

CILJ: OTROK PREPOZNA OBLIKE IN LOGIČNO SKLEPA.

NAVODILO: V PRAZEN KVADRATEK NARIŠI LIK, KI DOPOLNI ZAPOREDJE.

NAVODILO: POBARVAJ SNEŽAKA TAKO, DA BODO LIKI POBARVANI, KOT KAŽE LEGENDA SPODAJ.

CILJ: OTROK BARVA PO NAVODILU.

VEŠ ?

V RESNICI NITI ENA SNEŽINKA NI POPOLNOMA ENAKA DRUGI, KER KRAKI PRI POSAMEZNI SNEŽINKI RASTEJO RAZLIČNO HITRO IN SO RAZLIČNO OKRAŠENI. BOLJ KOT JE MRZLO IN VLAŽNO V OBLAKU, BOLJ BOGATO SO OKRAŠENI.

ALI

LINO OPAZUJE SNEŽINKE. POMAGAJ MU POISKATI PARE SNEŽINK. POVEŽI JIH IN POBARVAJ Z ENAKO BARVO. REŠITVE NAM POŠLJI DO 15. JANUARJA. LINO BO IZŽREBAL 10 TOPLIH LINO ODEJ.

NAVODILO: POMAGAJ PUNČKI, DA PRIDE DO SVOJEGA NOVOLETNEGA DARILA.

CILJ: OTROK POIŠČE PRAVO POT, REŠI LABIRINT IN KREPI FINOMOTORIČNE SPOSOBNOSTI.

NAVODILO:

UGANKE

ustvarja: Manja Žugman Širnik PRAZNIK JE TUDI ZAS KI OZNAČU TARELA BESEDA, JE KO UŽIVAM TISTE DNI, NA D IN SEM BRE OPUSTU Z SKRBI.

PREBERI UGANKE IN RAZMISLI, KAJ JE PRAVA REŠITEV. POVEŽI UGANKE S PRAVILNIM ODGOVOROM.

KOLEDAR

IZI STOJI, NA STENI VISI, NA M NE IN D LETO NA DNEVE, TE EL MESECE RAZD I.

NOVOLETNO DREVO PO STAVIMO, NANJO OKRASKE SPRAVI MO, POD IGLASTE VEJE PA DA RILCA NASTAVIMO.

BOŽIČ

AKU POTUJEJO, KRISTALNE BELE KEPICE PO ZR NASELJUJEJO. MLJI V TANKIH PLASTEH SE PO ZE IZ NJIH SNEŽAKA NAREDIMO O. IN VESELO ZIMO PROSLAVIM

DVANAJST MES ECEV GA SESTAV Z 31. 12. NA 1. 1 LJA, . ZMERAJ SE NA ZDRAVLJA, OB VSTOPU VAN J SI VSE NAJBOLJ ŠE ZAŽELIMO, DRUG K DRUGE MU V OBJEM HIT IMO. JU Z RDEČO NA KOLEDAR PISANI, BARVO SO ZA HI AZIH NASME R B O IH Š A N NA SO NARISANI, JENI DAN SE SAJ NA OMEN OGODEK ND JE POMEMBE ZGODIL, VE PROSTE DNE A L E D A P M A N PODARIL.

SNE

ŽIN

KE

A N T E L O V NO JELKA

PRAZNIK, KO KR ISTUSO ROJST VO SLAVIM VO O, PO VEČERJI V KR OGU DRUŽINE K POLNOČNICI HIT IMO.

NOVO LETO

NAVODILO: V VSAKI VRSTICI POBARVAJ NAJŠIRŠO STVAR Z MODRO, NAJOŽJO PA Z RUMENO BARVO.

CILJ: OTROK SPOZNAVA OBLIKE IN SPOZNA ŠIROKE IN OZKE OBLIKE.

Nagrajenci iz novembrske številke Ringarajine iskrice Lino odejo prejmejo:

Fifolt Lionel, Radenci; Felle Janja, Mislinja; Erjavec Lana, Murska Sobota; Krajnc Lenja, Malečnik; Žvegla Tjaša, Videm pri Ptuju; Smrdelj Eva, Ilirska Bistrica; Mastnak Žana, Laško; Bursač Uroš, Ljubljana; Vajs Ana, Žirovnica; Aneja, Center za sluh in govor, Delovna terapija, Maribor.

Falin slonček je izžrebal:

1 x ročna ura za mamico: Štefančič Eva, Koper 1 x ročna ura za očka: Razinger Juš, Izlake 1 x svilena rutica za mamico: Plestenjak Klemen, Ljubljana 1 x svilena kravata za očka: Janež Jaka, Sodražica 10 x paket prazničnega peciva: Tomažič Luka, Ilirska Bistrica; Mlinarič Maja, Miklavž pri Ormožu; Cesar Maša, Bohinjska Bistrica; Dvorjak Nina, Šoštanj; Milošič Ela, Ptuj; Venišnik Eva, Prebold; Siter Neža, Leskovec pri Krškem; Mejač Karin, Vrhnika; Kalan Martin, Mavčiče,; Gršič France, Metlika.

Nagrade bodo poslane po pošti.

POIŠČI VELIIIIKO NALOGIC, POBARVANK IN PRAVLJIC V OTROŠKEM KOTIČKU NA RINGARAJI!

CILJ: OTROK PREPOZNA OBLIKO IN PRAVILNO POVEŽE SENCE.

NAVODILO: POVEŽI SLIKO ŽIVALI Z NJENO SENCO.

NAVODILO: POBARVAJ ŠKRATA ČRNOBRADA.

ŽE POZNAŠ ŠKRATA ČRNOBRADA? OBIŠČI SPLETNO STRAN WWW.CRNOBRAD.SI IN GA SPOZNAJ. OGLEJ SI NJEGOVE FILME, PREBERI PRAVLJICE IN SE NAUČI VSE O SLOVENSKIH POUČNIH POTEH PO GOZDOVIH!

CILJ: OTROK ŠTEJE, SEŠTEVA IN ODŠTEVA.

NAVODILO: SEŠTEJ ALI ODŠTEJ PREDMETE V OKVIRČKIH.

CILJ:

NAVODILO:

OTROK PREPOZNA PREDMETE NA FOTOGRAFIJAH IN JIH VPIŠE V KRIŽANKO.

REŠI KRIŽANKO.

NAGRADNA NALOGA 1. DEL

KAM ME PELJE SEAT ALHAMBRA? S PISANIMI BARVAMI IN IJE LJ IŠ M DO O LIK Z VE LITE NAPIŠITE, KAM SE ŽE POBARVAJTE RISBICO. NO HAMBRO? V PRAVLJIČ AL AT SE VO NO Z I AT POPELJ BABICI VESOLJE, NA OBISK K DEŽELO, NA MORJE, V ?

ALI PA ČISTO DRUGAM

POBARVANKE NAM POŠLJITE DO 28. FEBRUARJA 2011, NA NASLOV: DANU D.O.O., ULICA FRANCA MLAKARJA 32, 1000 LJUBLJANA.

MOJI PODATKI: IME IN PRIIMEK: NASLOV:

KONEC JANUARJA BOMO IZBRALI 10 NAGRAJENCEV IN CELI DRUŽINI PODARILI MAJICE, NA KATERIH BO SLIKA VAŠE UMETNINE.

NE POZABITE NA 2. DEL NALOGE, KI BO V FEBRUARSKI ŠTEVILKI ISKRIC. MED VSEMI, KI BOSTE SODELOVALI OBA MESECA, BOMO IZŽREBALI DRUŽINO, KI SE BO CEL VIKEND VOZILA S SEAT ALHAMBRO.

POŠTNA ŠTEVILKA IN KRAJ: ŠTEVILO DRUŽINSKIH ČLANOV: VELIKOST MAJIC:

PRAVILA NAGRADNE IGRE NAJDETE NA www.ringaraja.net/seat_nagradna_igra

NAVODILO:

POBARVAJ NOVOLETNO I VOJIM DARILCE S S I NAJLJUBŠIM BARVAMI.

MOJE IME JE: