Ringarajine iskrice JUNIJ 2010 by Danu d.o.o.

LILA PRAP: "NAJVEČ MI POMENI POHVALA OTROK." V DEŽELI PIKE NOGAVIČKE PRVO PLAVANJE

Otrokov svet V zadnjem času (začudena) opažam, kaj vse že znajo otroci pri petih letih. Na pikniku sem spoznala dečka, ki me je najprej premagal v nogometu, nato pa s profesionalnim fotoaparatom (ki mi ga je z najbolj radovednimi očmi, kar sem jih kdaj videla, vzel iz rok), večjim od njegove glave (in težjim od njegove nove šolske torbe, napolnjene vsaj z delovnimi zvezki), posnel več kot 100 fotografij. Med fotografiranjem me je popeljal tudi do bližnjega potoka, kjer pogosto opazuje živali (tudi potočne rake, ki so sicer redki, on pa jih je že velikokrat videl), kasneje pa še do njihove farme zajcev, kjer mi je pokazal, s čim se hranijo, povedal, kako se oglašajo in pokazal tistega (zajca), ki je »glava družine«. Ampak takrat sva bila šele na sredi najine »skupne poti«. Popeljal me je še do njihovega doma, kjer ima gugalnico in mi pokazal, kako daleč zna skočiti z nje. Skočil je natanko 4 metre, do svoje »delavnice«. Tam ni manjkalo orodja, ki ga uporablja vsak dan (je povedala njegova mama iz ozadja), najde se celo kamen, iz katerega je napol izklesan kip, primež, ki se ga spomnim še iz osnovne šole, ko smo pri tehničnem pouku pridržali les, da smo ga lahko brusili s pilo, ... Ob vsem videnem sem ostala brez besed, samo smejalo se mi je. Neverjetno, kaj vse ta »mali« zna in v čem vse uživa! Očka je povedal, da gre letos v šolo in bo tam zagotovo edini, ki zna tako spretno zabiti žebelj, s kančkom zaskrbljenosti pa dodal, da še ne zna brati … V smehu smo zaključili, da zato pač gre v šolo, da se bo naučil brati in pisati. Ker še ne zna (razen svojega imena, da se lahko podpiše na risbice in razglednice), mu vsaj dolgčas ne bo. No, dolgčas mu pravzaprav nikoli ni, razen, če slučajno tako hoče. In mimogrede … Fotografije so neverjetne in marsikatero bi, z največjim veseljem, pripisala sebi. Anja

Ne pozabite

Ne spreglejte: KOLOFON Ringarajine iskrice - revija z odgovori za velike in izzivi za male

Vodja oglasnega trženja: Petra Bališ, petra.balis@ringaraja.net Številka 5, letnik III, junij 2010 041-779-653 Naklada: 35.000 izvodov Oglasno trženje: 1855-2838 iskrice@ringaraja.net Izdajatelj: Petra Prelec, Danu d.o.o. petra.prelec@ringaraja.net, Direktor Danu d.o.o.: dr. Jaka Lindič 041-894-303 Ul. Franca Mlakarja 32, Andreja Kočar, 1000 Ljubljana andreja.kocar@ringaraja.net Vodja Danu Slovenija: 040-723-676 Krešo Gotovac Tisk: kreso.gotovac@ringaraja.net DZS d.d. Odgovorna in izvršna Distribucija: urednica: Tali, Barbara Novak Koritnik s.p. Anja Pelan Seznam ustanov, kjer najdete anja.pelan@ringaraja.net revijo »Ringarajine iskrice«, 041-667-077 si lahko ogledate na Spletna stran: www.ringaraja.net/iskrice www.ringaraja.net/iskrice NAROČILA Oblikovanje: Vrtci, OŠ, ZD in druge ustanove Andreja Vekar lahko revijo naročite andreja.vekar@ringaraja.net na tel. št.: 01 600 51 80 ali na e-naslov iskrice@ringaraja.net. Fotografije: iStockphoto NA NASLOVNICI: Lektura: Zmagovalna fotografija malčka spet Danijela prihaja obdarajanje-hires.pdf 5/24/10 Cigale v plenicah Lionstar v okviru 1:45:10 PM Oglasna sporočila so lektorirana nagradnega natečaja, ki je potekal s strani oglaševalcev. na www.ringaraja.net. Otroške iskrice ustvarja: Na fotografiji Bor Mrzlikar, Nina Klemen avtorica: Ana Mrzlikar.

Razglednice – 4 Radovedni Lino – 5 Čvekamo z Lilo Prap – 8 Jesper Juul – Očim na tankem ledu – 12 Ko sram objame starša – 14 Začarani krog nasilja! – 16 Pravljica o Evelin – 3. del – 19 Cikcak – 20 Prekmurje – Kjer se čas ustavi – 22 Eko družina – 25 Obiskali smo Festival družin – 26 Ko v družino poseže bolezen – 28 Družinska potovalna lekarna – 30 V deželi Pike Nogavičke – 33 Prvo plavanje – 36 Naši mami Stanki – 37 Berem, bereš, berimo! – 38 Otroške iskrice – 40

Pred nami je poletje in sončni dnevi. Marsikdo izmed vas bo čas preživljal z otroki v vrtcu, zato nam le pošiljajte razglednice. Z veseljem bomo vse objavili na www.ringaraja.net, 16 najbolj prijetnih pa tudi v septembrskih Iskricah.

Razglednice

Pošiljajte jih na iskrice@ringaraja.net. Želimo vam najlepše poletje do sedaj!

Se vidimo ponovno septembra!

OBISK OTROK IZ VRTCA

Vrtec Murska Sobota, vzgoji

ŠTEVANOVCI V VRTCU M

teljici Sanja Sinic in Katarina

URSKA SOBOTA

Rozmarič

Vrtec Murska Sobota že nek aj let sodeluje z vrtci v Por abju. Z namenom, da bi slovenski jezik, vsak teden se na ozemlju Porabja ohr nudimo strokovno pomoč anil pri izvajanju narodnostneg izvajanju t.i. slovenskih vse a programa, pomoč pri bin, predvsem pa pri uve ljav ljan pa se tudi medsebojno obi ju slovenščine kot jezika sporazumevanja. Velikok skujemo. Tokratno srečanj rat e je potekalo 16. aprila 201 Murska Sobota, enota Krte 0. Sodelovali so otroci iz k Bakovci, in otroci iz Vrtc Vrtca a Števanovci. Ko so naši gostje prispeli, smo jih vsi skupaj lepo poz dravili in jim zaželeli dob programom, v katerem so rodošlico s kratkim kulturn sodelovali otroci iz naše im enote. Po dobrodošlici smo se zbrali v jutranjem krogu, se odpravili v igralnico, kjer se predstavili ter se preko smo igre spoznavali. Izvedli smo tud glasbo in se tako dobro prip zamaški. Otroci so izdelova i krajšo razgibavanje na ravili na delo, ki nas je čak li bibe iz plastičnih zamašk alo. Del o je pot eka lo v treh skupinah – ustvar ov, razvrščali zamaške v pos našega druženja je bil ohr jali smo z ode in izdelovali okvirje za anjanje slovenskega jezika, slike ter pri tem neizmern zato smo se pri delu kar Pogovor med otroki je sice o uživali. Cilj se da veliko pogovarjali z r težje stekel, je pa zato veli otro ki pa ko tud več potekal med odraslimi otroci zelo razživeli ter se i s tamkajšnjimi vzgojiteljic začeli tudi sporazumevat in otroki. Po končanem del ami. i. Ko so se otroci že dodobr u smo se odpravili na igri smo zapeli še pesmi, ki so a navadili drug na drugeg šče, kjer so se jih poznali tudi naši gostje a, pa je prišel čas slovesa ter se poslovili, seveda v prijateljstvo ter pripomogl . Ob koncu druženja slovenskem jeziku. Naše i k ohranjanju slovenskeg srečanje je bilo uspešno, a jezika v Porabju. Otroci čeprav smo se šele pred saj smo sklenili lepo in strokovne delavke iz Šte kratkim obiskali, se že ves vanovcev so nas povabili elimo naslednjega srečanj v njihov vrtec in a.

Vrtec Murska Sobota

TUDI MI ZBIRAMO ZAMAŠKE

Vrtec Šoštanj, enota Urška, Top

olšica

V našem vrtcu že tretje leto sod elujemo v humanitarni akciji zbiranja zamaškov za pomoč potrebujejo denar, da bi si pov otrokom, ki rnili zdravje. Sodelovali smo že v štirih akcijah, ki so se uspešno Najprej smo pomagali dečku zaključile. iz Javorja, nato iz Črne, pa dek lici iz Žerjava in fantu, ki je v prom izgubil nogo. Trenutno zbiramo etni nesreči zamaške za deklico iz Šentjan ža pri Dravogradu. Vsako leto smo zamaškov bolj uspešni. V tem pri zbiranju šolskem letu smo zbrali že pet velikih vreč, zato smo v ta nam poseben zabojnik za zbiranje en naredili . Otroci ga polnijo z zamaški, ki jih zbir njihovi starši pa v svojih službah ajo doma, pri sorodnikih, prija teljih, . Zamaške prinašajo skrbno, pon osno in s posebnim žarom v oče vreče nato gospa Hermina odp h. Polne elje v zbirni center. Akcija zdru žuje otroke in odrasle. S tem zače razvijati solidarnost in čut za sočl njamo oveka že v najzgodnejših letih . Hkrati se vključujemo v loče odpadkov in njihovo koristno no zbiranje predelavo. Tako smo prijazni do naše Zemlje. In s tem, ko pom agamo drugim, pomagamo tudi sebi .

Vrtec Šoštanj, enota Urška

POTOVANJE K SEBI IN OKROG SVETA

Vrtec Koper, enota Polžek Šalara, Skupina Zajč

ki, vzgojiteljici Vojka Koren in Ana Vivoda

Vrtec Koper

S projektom »Potovanje k sebi in okrog sveta « smo pričeli že novembra in smo ga izpelj ali v dveh delih. V prvem delu smo se pogovarjali o sebi, spoznavali smo člane svoje družine, posebnosti družin , njihove interese in vlogo posameznega člana družine. V drugem delu smo spoznavali otroke sveta . Pogovarjali smo se o tem, kako živijo, kje živijo, ali hodijo v vrtec, ... Zbirali smo fotografije različnih hiš iz celega sveta , v vrtec smo prinesli globus za lažje prepo znavanje, kje otroci živijo in kje smo mi. Spoznali smo tudi zemljevid Slove nije in različne kraje po Sloveniji. Hiše, ki so jih otroci doma poiskali s pomo čjo staršev in prinesli v vrtec, so bile zelo zanim ive in iz vseh koncev sveta. Prinašali so tudi fotografije otrok, hrane, ki jo uživajo, glasbo, ki jo poslušajo, ter druge značilnosti dežel. Za zaključek projekta smo izdelali dve punčki iz cunj in jih podarili UNICEFU za nakup cepiva za otrok e.

STARŠI SODELOVANJE S tnak

et in Irena Ar gojiteljici Ksenija Šk

lšah, vz Vrtec Šmarje pri Je

a staršev skupnostjo. Večin starši in z lokalno s je očetje in an jo lov ide de pr so rat igramo. Največk vamo za čim boljše se de e iza ter pr ka si u iščemo cu vir ob ok vrt v mi Tudi v našem a, …) ali pa ga v skladu s temo, bno , medicinska sestr i svoj poklic, ki je ist dro tav lic po ds po v r, pre ite šta m tav lje (po ds se lo pre z ve dstavijo svoje de i izjeme, ki svojo pre in tud m ak pa na Kit So in tje ). o oti dje pin en po mame v sku d je predstavil arka na upravni nem mestu (arhiv mi zaposlenimi vre tovornjake lov , vse Z de gre . m ak ba , ve Kit če j go pa dre nje ko An na g. kovi in raz vrstil nam je predstavil sebej z njegovo rišče je zaščitil s tra načrtujejo. Tako se dstavil vsak stroj po skega spanja. Prizo pre je zim ci iz lav oje de »strojno str so S ne prebudil delov i« še zelo atraktivno za delo na cesti, … o in z koncu so »zaplesal lad , prometne znake Na . ko rje lja lja čo s rav va , m, op ike u ko cn išč pit ku pre kcijo, ki jo na gradb i za pogostitev z na seli fun tud ve – so lo o li Ze log . be na iča skr pr no Po i delov prisotne! mu še nismo bil , ki je navdušila vse se iskreno i spektakel, kakršne m av ce pr lav al de led so akrobatsko« točko og vim ko je lah e. u Kitaku in njego ci. Celoten vrtec si poučno dopoldn z vrtcem. Gospod bonboni na stojni mo za zanimivo in aktivno sodelovati uje li alj že hv ki , za rša sta ga smo vsake

Jelšah Vrtec Šmarje pri

DAN PRIJATELJSTVA 2010 Vrtec Mala Nedelja, vzgojiteljica Ksenija Kolar, koordinatorka prir editve Dan prijateljstva

Letošnji 6. maj je bil za naš vrte c prav poseben dan. Tega dne je potekala prireditev pod nasl PRIJATELJST VA, in sicer že peti ovom DAN po vrsti. Ob 9. uri so se pred naši m vrtcem zbrali otroci starejših Stročja vas, Cezanjevci, Stara Cest skupin iz vrtcev a, Ljutomer, Gresovščak, Cven ter iz sosednjih občin Rakrižje, Verž Seveda so bili prisotni tudi otro ej in Križevci. ci starejše skupine našega vrtc a. Po uvodnem pozdravu smo pohod, ki je trajal okrog 45 min se odpravili na ut. Tako smo prijateljem razkazal i ravn ine in vzpetine ter lepote naše Nedelje. Naš cilj je bilo gostišče Male »Med Jelšami« v Moravcih, kjer nas je prijazno sprejela lastnica nam je odstopila prostor za naše Branka, ki druženje. Pričakal nas je osvežilen napitek in prigrizek ter sadje. se je otrokom predstavila prav Nato pa ljičarka Jasna Branka Staman iz ljutomerske knjižnice, ki je s pripovedovala zanimivo prav pomočjo lutk ljico o resničnem in namišljenem prijateljstvu. Imenovala se je Škra vzgojiteljice smo uživali v prav tec. Otroci in ljičnem doživetju. Čeprav so se zjutraj po nebu podili sivi obla grelo toplo spomladansko son ki, nas je pozneje ce. Kot je že tradicija, smo ob koncu srečanja zapeli še našo Obljubili smo si, da se nasledn himno prijateljstva. je leto spet vidimo. Vsak otrok je v spomin na današnji dan dob darilce v obliki dlani, vsaka skup il simbolično ina vrtca pa v zahvalo poučno zgo dbico Barve prijateljstva. Naše naš Dan prijateljstva ne pozna druženje in meja. Naslednje leto bomo zago tovo povabili še kakšen vrtec meja. Poslovili smo se z besedam izven občinskih i: »Pojdi kamorkoli, pojdi vsep ovsod, a v srcu svojem gradi si prijateljstvo!«

Vrtec Mala Nedelja

MALE UMETNINE

Center za sluh in govor Maribor, Vrtec OB PARKU, vzgojiteljici Mira Maher in Nataša Kukovec si ni Velika noč je praznik veselja za vse ljudi. Barvanje pirhov je običaj, brez katerega nas še mogoče predstavljati velikonočnih praznikov. Spomin, ki sede v otroško srce, včasih. dolgo spremlja in vsako leto se z nostalgijo spominjamo, kako so pirhe barvali jih okrasili s Uporabili smo recept naših babic in pirhe obarvali s čebulnimi olupki ter . travami in s cvetlicami. Z nekaj truda so postale pisanice prave male umetnine

Center za sluh in govor Maribor ŠPORTNI DAN Z ROKOVNJAČI

OŠ Matije Čopa, Kranj, učiteljica Mateja Jelar i dan z rokovnjači. Že med potjo so nas Otroci in učitelji prvih treh razredov smo imeli športn j smo peli, se preizkusili v igrah, videli, Skupa ognja. a jaškeg rokovn do prestregli in nas popeljali jačih. Prijazne gospodinje so spekle rokovn o aj kako je orožnik lovil krivolovca in izvedeli marsik i in odžejali. Bilo je zanimivo in najedl se smo da tako , sokom in čajem s gle kruh, pecivo, postre nepozabno.

OŠ Matije Čopa, Kranj

OBISKAL NAS JE LINO

Vrtec Zgornja Kungota, vzgojiteljica Anita Punč

Vrtec Zgornja Kungota

JUNIJSKO VPRAŠANJE, ki spet prinaša lepe nagrade devetim srečnežem in enemu vrtcu, se glasi:

»ZAKAJ JE NEBO MODRO?«

V marčevski številki Ringarajine iskrice smo zasledili, da Lino sprašuje otroke, kdo ali kaj razveseli mamice. Marsikaj razveseli naše mamice, vendar smo še prem ajhni, da bi vse to lahko tudi povedali. Stari smo namreč šele 1–2 leti in nam vse še ne gre tako »gladko z jezika«. Znam o pa pokazati. Tako kot smo pripravili nasto p za naše mamice v mesecu marcu in jih razveselili, smo pogumno vzeli v roke čopiče ter barve in Linu naslikali tisto, kar razveseli naše mamice. Naslikali smo velik travnik belih marjetic in potiskan prtiček. Lino je bil naših risbic tako vesel, da se je odločil, da nas izbere in obišče v vrtcu. Obiskal nas je 22. aprila 2010 in vsi smo ga že komaj pričakali, saj smo se že ves teden pripravljali na njegov obisk. To je bil nepozaben dan. Linu smo zapeli pesmice, ki jih znamo, se z njim igrali in zaplesali. Naučil nas je Linov ples, zaplesal z nami račke, na koncu pa nas je presenetil z darili. Le-teh smo bili zelo veseli! Seveda smo mu tudi mi pripravili darilo v spomin na nas. Kako je bil vesel! Ker pa je Lino prijazen medved in ker smo tudi mi prijatelji z drugimi skupinami vrtca, je Lino obiskal, razve selil ter obdaril tudi skupine Palčki, Medvedi, Zvezdice in Metulji. Tudi oni so se ga zelo razveselili. Upamo, da nas Lino še kdaj obišče in razveseli!

Tudi v mesecu maju je 9 nagrajencev iz majske številke Lino nagradil z Lino tatujem. Poiščite jih v tokratni, junijski številki revije Ringarajine iskrice in na www.ringaraja.net. Z odgovori na vprašanje »Zakaj ima laž kratke noge?« so si nagrado – obisk Lina – prislužili v Vrtcu Šmarje pri Jelšah, enota Šentvid, v katerem so za Lina izdelali prikupno knjigico odgovorov.

Pred vami pa je še zadnje vprašanje pred poletjem, zato se le potrudite in nam pošljite svoje odgovore! Septembra pa se ponovno vidimo! Odgovore nam pošljite na e-naslov iskrice@ringaraja.net ali po pošti na naslov Danu d.o.o., Ulica Franca Mlakarja 32, 1000 Ljubljana do 30. junija 2010, s pripisom »Radovedni Lino«. Vsi nagrajenci bodo obveščeni po telefonu ali e-pošti.

OČISTIMO SLOVENIJO! Vrtec Jadvige Golež, Maribor, vzgojiteljici Milena Čakrevski in Nataša Tucelj

Le kdo si ne želi zelene, urejene in predvsem čiste okolice in narave, v kateri se počutimo prijetno, v katero radi zahajamo, se sprehajamo, jo opazujemo in se v njej nenazadnje tudi igramo. Le-to je mogoče, če narave ne onesnažujemo, ne odlagamo vanjo odpadkov oz. če naravo očistimo odpadkov. In prav tega smo se 16. 4. 2010 v okviru projekta »Očistimo Slovenijo« lotili tudi mi. V okolici našega vrtca smo pobirali odpadke in jih odvrgli v zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov. Kako smo se projekta lotili in ga izvedli oz. ga bomo izvajali tudi v prihodnje, vsak dan, vsako leto, smo prikazali s plakatom, ki smo ga izdelali iz odpadne embalaže. Sklenili smo, da bomo odpadke skrbno odlagali v zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov in tako naravi omogočili, da bo še dolgo zelena, urejena in čista.

Vrtec Jadvige Golež SLOVENIJA JE NAŠ DOM – OČISTILI SMO GA

Vrtec Otona Župančiča, enota Studenice, Slov. Bistrica, vzgojiteljica Olga Kodrič Slovenijo v enem dnevu«. V S ponosom lahko povemo, da smo tudi mi, najmlajši pomagali v akciji »Očistimo akcija lepo vključila v oba ta je se da tako turizem, v koraki Prvi tudi pa vrtec, Eko projekt v vrtcu smo vključeni bodo te lahko predelali v saj , ločevanja – odpadki z ravnanja a naša projekta. Že najmlajši se učijo pravilneg različne izdelke. Veseli smo bili povabila o izdelujem embalaže odpadne iz pa vrtcu v Mi izdelke. uporabne druge našo bližnjo okolico. Oskrbeli so nas z turističnega društva Lucija iz Križeče vasi, da s skupnimi močmi očistimo Očistili smo pot, po kateri veliko starši. s skupaj delo vrečkami in rokavicami in tako opremljeni smo se podali na živeti v čistem okolju. Čistoča namreč je Lepo čista. ostala zdaj bo da Upamo, ja. opazovan razna hodimo na pokrajine, če pa je ta še čista, naše lepot zaradi že nam k prihajajo je pomembna tudi za turizem. Turisti radi kjer je turistično društvo Lucija bodo to še bolj cenili. Akcijo »Očistimo naš dom« smo zaključili v Križeči vasi, v praksi učiti prvih turističnih korakov. poskrbelo za naše lačne in žejne želodčke. Še želimo sodelovati in se tako

OČISTIMO OKOLICO VRTCA

Vrtec Otona Župančiča

Vrtec Cezanjevci, vzgojiteljici Brigita Petek in Simona Bratušek in se pridružili akciji »Očistimo Slovenijo V aprilu smo v našem vrtcu izvedli tematski sklop Očistimo okolico vrtca vrtca in izvedli nekaj poskusov. okolico uredili papir, za v enem dnevu«. Zbirali smo star papir, izdelali eko koš označili. Čez en mesec bomo šli primerno zakopa mesto in vrečko to polivinilas in papir zakopali smo Na igrišču vrečko. to polivinilas s kaj in pogledat, kaj se je zgodilo s papirjem

Vrtec Cezanjevci

D TITI NAŠ GOZ IS Č O M S I L A hl POMAG eljica Hilda Plo ojit

ri Ormožu, vzg

Vrtec Miklavž p

o lo pomembn anje narave ze nj ra o m oh bo in e da nj i, da je varova tino in prisegl bro zavedamo, dpisali eko lis o divja do po im e o st či vk sm la »O t ko de , e ek strokovn vili v proj aprila 2007 pri Ormožu se vrtec smo od 09 smo se prija ijo odvržene še otroke. Eko V vrtcu Miklavž eca oktobra 20 troci sami opaz na es O . m na sa di Že ča tu lji. lj i te at da ija aš že i spadajo v pr en le dk ni pr ka pa rb o te sk od lim r po te že ti da i in to j so dejavnos o njeni dobr živalim. Vedo, sa m t , ko bo ke pridružili ro in im se ot nj vo o j ra re ko sm skrbeli za na o nevarne ta rila 2010 pa vključile najp o hk ap . la sm 17 t so r e. ek oj ke trideset dk , g pr pa vo ro ta se nas je ok š za ostale od spadajo v nara odlagališča«. V naših otroci. Zbralo papir in črn ko ši vedajo, da ne ro za ig za na š jo za že ko ra o se eč ig šin in rd se vr i e r odpadk tudi v igralnic ja okolica, kje jšo gozdno po o an žene ižn am m vr bl ili im od ša j ist ti na sa ra , oč je jiteljic), da bi začnemo pobi eeno, kakšna določene koše Šli smo v m, ki jim ni vs staršev in vzgo e), vreče in da t. k, ce oj po sv en tro li na (o ov li es a Sl in tc da im vr pr tisoč v bližini bre volje po o (nekateri so čistilne akcije o, da smo se do koj na začetku naše poti sm dobili rokavice udeležencev e je prispeval Ta kali, da bodo . u em vi ča vr zd ra no di go na rp Tu pi st po u. le li ne v o nadaljeva i in uživajo od listja v gozd otrok. Otroci so šel več. Pot sm ce med dreves ne cevi, kar svetijo izp na ni uš se al bo ki izp riv o , e, sk ke kd eč jo i, in vr al ra ev ploč radi ig ke, plastične so kar tekmov r se otroci zelo zato, ker smo o še pločevin polne. Otroci bližnji gozd, kje meti. Našli sm dovoljni. Pa ne le vreče takoj ed za bi i pr i vs so čj li da bi ve o c, ni ni še narave. le vrže j. Na koncu sm očistiti del na našli veliko stek e odlagališče, kjer so bili od astenk in še ka arši pomagali pl st s jene koše vj go aj en di no up o m m sk lik , na la in ve ter našli ampak v zato i zbrali moči zaboje, oblači e, m ne ov di tič zd tu trebne. as o go pl po v sm c, le r žico, sesale pak zato, ke akcije ne bi bi etali odpadkov e z odpadki, am dje zavedali in ne bi več m mesta, takšne a eč vr irn e zb vs na ili ln in napo če bi se lju li mnenja, da Vsi pa smo bi

»SLIKANJE« S TRAVO, Z

ZEMLJO, VODO

ojiteljici Urška Salajko Vrtec Češmin, Domžale, vzg

ž pri Ormožu Vrtec Miklav

in Saša Križman

ov , smo se odločili, da bom po travi, jo trgamo, tipamo o čilno am zna valj in se o i, insk vod prv tu, o, bla nečim, kar je elementarn Ker zelo radi »pacamo« po svetu – planeta, 22. 4., ustvarjali z jem ega bliž naš naj dan em o naš v jem ter znu a tednu, ko pra eda zemlja in vod že za našo okolico. To sta sev na igrišče. Trava je bila sve za celoten planet in hkrati o toplo, smo se odpravili etn prij v ali, pra naš že pre ce tali, son me je bilo trgali, nosili, igrišču trava. Po zajtrku, ko so jo ogledovali, mečkali, a kupa na jo pograbili na kup. Otroci rokami naložili iz velikeg z smo ero kat pokošena. Z rokami smo ljo, zem z še ili oln navlažili nap smo smo pa v ljo oje zem zab e, jo dajali v zabojčke. Nekaj udili bele bombažne krp pon kom ve otro imi sva , zan irju jali no po pap nih krpicah in ustvar igrišču. Da ne slikamo ved ali oz. »slikali« po bombaž pac so o trav in tom bla Z z vodo in dobili blato. soncu in jih razstavili. vzorce. Posušili smo jih na

Vrtec Češmin

ČEBELICE IN METU

Vrtec Ringaraja, vzgo

jiteljice Darja Erčulj,

LJČKI PRI ČEBELARJ

Marija Žnidaršič, An ka Kralj in Sabina Novak

Otroci iz skupine Če belice in Metuljčki smo se v okviru ek CVET – SAD seznanil o projekta ČLOVEK i z življenjem čebe – ČEBELA – l. Očka, ki je tudi če čebelarja in skrb za belar, nam je preds čebele. Otroci so si tavil delo nadeli čebelarske klo v čebelnjak. Sladkali buke ter za trenutek smo se z medom, pokukali ki so ga za nas nabra veseli in zadovoljni le pridne čebelice. Vsi ter želimo čebelarju smo bili Robiju in njegovim čebelam veliko do bre paše in sladkega medu.

Vrtec Ringaraja ODPADNI MATERIAL

ebic a, vzgojiteljica Polona U. Jer Vrtec Vrhnika, enota Žabic

bica Vrtec Vrhnika, enota Ža Vrtec pri OŠ Milana

katerega Izdelali smo si kotičke, v i sklop Odpadni material. atsk spravljen tem mo ili ima rav erih prip kat v smo V skupini Miške je naredil lesena korita, nam a očk in Živ tem zelo al. teri nad ma bili ijajo žeblje. Otroci so smo spravili najrazličnejši ajo, prelagajo in vanj zab odpadni zlag , smo ljajo li tav zna ses Spo ijo, . lep hiše ci dili les, ki ga otro ajno zabijali žeblje in gra vztr in rabljamo no upo prid ne so a ga čas ko aj o, navdušeni in kar nek za smeti ga odložim lamo in v katere zabojnike ujemo vsak izde sreč se ga i nje iz erim ko kat s lah e, kaj adk al, materi e in ostale odp stenke, papir, bio odpadk ali o lastnih izkušnjah več. Tako smo ločevali pla spada, otroci so pripovedov kaj kam ja, min opo ajo svojo nas ki lahko otroci dnevno sprošč dan, izdelali smo plakat, ače okolje. V kotičku, kjer kartonaste dom , v i čke tud rov li pok nes ne pre stič nje in svoje zna , plastično embalažo in pla nilo pol , por i razstavili na stiro tud go, smo bla domišljijo, imamo še e kapice in školjke. Izdelke terial, npr. storže, želodov ma i avn nar ter o voln škatle, otrokom iz enote Žabica. ogled staršem in ostalim

OČISTIMO SLOV

Majcna, Šentjanž

ENIJO V ENEM D

, vzgojiteljici Tatja

NEVU

na Zupan in Jožica

V bližini našega vrt Revinšek ca je veliko zelen ih travnikov, gozd se z otroki v naše ov in potočkov, ki m malem vrtcu tu so lepši brez odpa di odločili, da bo deželo. Ker pa vrt dkov. Zato smo mo pomagali os ec ob sobotah ne talim Slovencem obratuje, smo to dneva. V okviru biv očistiti našo lepo na log anja na prostem o op rav ili že m ed tednom, kar sm smo se na spreh kar ne sodi v narav od odpravili z vre o počeli dva o. Nekaj parov ot čkami za smeti in rok je nosilo vrečk se »smetarje«, ki vanje pobirali vs e, ostali pa so isk iščejo smeti. Na e, ali in vanje meta koncu sva vrečke »smetarji«. Več sm li odpadke. Igrali nosili le še medve eti kot so pobrali so z vzgojiteljico, vs , bolj so bili zado iskali in kar tekm i ot roci pa so bili raj voljni. Lepo jih je ovali, kdo bo prvi e bilo opazovati, ko pobral kakšen od sprehodu ustavili so tako z veselje padek in katera vre še na igrišču z igr m ali čk , so otroci hitro na a bo bolj polna. v Šentjanžu potek Ko smo se po šli še kakšen papir a enkrat letno čis ček in ga prinesli tilna akcija, v kater ponosni nase, da v vrečko. Pri nas i je vrtec vedno pr lahko tudi oni pr ipr av lje n pomagati. Takrat ispevajo svoj delež so otroci k čistejšemu okolj u. Upam, da nam je uspelo.

Vrtec pri OŠ Mira na Majcna

SKRB ZA ČISTO IN VARNO OKOLJE

Vrtec Pedenjped, enota Kašelj, vzgojiteljici Mojca Širca in Anja Topolovec

Vrtec Pedenjped

zato že najmlajše otroke V vrtcu se zavedamo, kako pomembna je ekološka zavest in skrb za okolje, za čisto in varno okolje. navajamo na ločevanje odpadkov, ohranjanje neokrnjene narave in skrb A kaj, ko se razkrije Ko se zima poslovi in se pomlad prebudi, nam okolje polepšajo prvi znanilci. naravo. Skupaj s hišnikom tudi vsa nesnaga, ki jo odvržejo tisti, ki jim ni mar za naš največji zaklad – si tudi neposredno smo že uredili naše veliko igrišče in poskrbeli za varno igro. Polepšali smo z novim cvetjem, ki vrtcem pred gredice naše obogatili okolico. Skupaj s starši in starimi starši smo Polje, s katerimi dobro so ga prijazno darovali vrtnarija Klinc, cvetličarna Trzin in četrtna skupnost nemarno odvržene sodelujemo. Poskrbeli smo tudi za urejenost širše okolice vrtca. Pobrali smo starši in zaposleni v vrtcu smeti ob sprehajalnih poteh v bližini vrtca. 17. aprila 2010 pa smo otroci, smo travnate površine aktivno sodelovali v čistilni akciji OČISTIMO SLOVENIJO V ENEM DNEVU. Očistili in črne vreče so Rumene Polje. domom nim Zdravstve ob stanovanjskih blokih na Vevčah in pred Ob zaključku akcije smo se hitro polnile in kar nismo mogli verjeti, kaj vse ljudje odvržejo v naravo. čistega okolja. bili veseli in ponosni, da smo bili delček vseslovenskega prizadevanja za ohranitev onesnaževali naše lepe Vsi, ki smo sodelovali v tej čistilni akciji, v prihodnosti zagotovo ne bomo vse generacije. narave. Vse, kar smo skupaj počeli, pa so lepa, nepozabna doživetja, ki družijo

fotografije

Čvekamo

: Milan Sim

čič

a Starejša tem

Novejša tema

LILA

PRAP: »OTROC I SO MO JA PUBL IKA IN N POHVAL JIHOVA A MI NA JVEČ PO MENI!«

Pisateljica Lilijana Praprotnik Zupančič ali na kratko Lila Prap je ena naših najbolje prodajanih slovenskih avtoric otroške literature v tujini. Pravzaprav je, po mnenju nekaterih, v tujini še bolj znana kot doma. Lila je izjemna ženska, ustvarjalka, umetnica, arhitektka, mama, žena, rekreativna športnica in ilustratorka svojih knjig. Skupaj z možem živi v hiši v bližini Celja, navdih za ustvarjanje pa išče predvsem znotraj in ne zunaj sebe. Je prijetna sogovornica, predvsem pa zelo duhovita dama, ki zna nasmejati vsakogar, ne samo otrok. Glede uspeha nima posebne formule – pravi, da je pač imela srečo. Mi menimo, da ima poleg sreče tudi veliko talenta ter ogromno ustvarjalne energije, ki jo dopolnjuje z unikatnim smislom za humor. Mija22, 16. 5. 2010, 20:00

Včeraj sem hčerkici brala knjigico, ki jo je napisala in ilustrirala Lila Prap. Menda se njene otroške knjige in slikanice prodajajo po vsem svetu. Tudi Tinki je bila knjigica zelo všeč.

Pia3, 16. 5. 2010, 20:14

Jaz bi jo prav rada spoznala. Na spletu sem o njej prebrala same super stvari. V tujini je menda še bolj znana kot pri nas.

Malina10, 16. 5. 2010, 20:16

Jaz pa Lilo poznam in ker vem, da je prava računalniška frikica, lahko kar takoj poklepetaš z njo, Pia!

Pia3, 16. 5. 2010, 20:17

Malina, super si tole organizirala! Lila, lep pozdrav! Svoje delo ste posvetili otrokom. Kdaj ste ugotovili, da želite ustvarjati zanje?

Lila Prap, 16. 5. 2010, 20:23

Čisto slučajno. Ker sem bila mamica nadobudnega sina, sem najprej izdala knjigo s pravljicami. To je bilo pred osemnajstimi leti, sin je bil takrat star 10 let. Zabavala sem ga z besednimi igricami – moje pravljice namreč niso klasične pravljice, ampak so jezikovne igrice. Sin Izidor se je ob njih nadvse zabaval.

Pia3, 16. 5. 2010, 20:25

Kaj ste počeli, preden ste postali pisateljica? Po poklicu ste namreč arhitektka.

Lila Prap, 16. 5. 2010, 20:26

Ukvarjala sem se z arhitekturo, učila sem na Srednji gradbeni šoli v Celju, in sicer kar sedem predmetov. Takrat je bilo aktualno usmerjeno izobraževanje in so si predmete kar sproti izmišljevali. Učila sem od urbanizma do oblikovanja in tako naprej. Eno leto sem projektirala bolnišnico za otroke v Wiesbadnu. Tam bi morala stati osmerokotna zgradba, ampak do danes nisem preverila, ali zares stoji.

Mija22, 16. 5. 2010, 20:27

Ste ena najbolj prodajanih slovenskih avtoric v tujini. Kako ste prodrli na zasičeno tuje tržišče?

Lila Prap, 16. 5. 2010, 20:28

Gre za zelo enostavno formulo. Prvič moraš imeti zelo velik »krompir«, da te nekdo sploh opazi, drugič pa je pomembno, da si v nečem drugačen kot ostali. Vem, da se eni zelo trudijo za uspeh v tujini, ampak pokazati moraš nekaj novega. V resnici ni pravega recepta. V mojih pravljicah so velike, enostavne, simbolične živali. Bolj se mučiš, manj ti uspeva, se mi zdi. To je povezano s tistim »krompirjem«, o katerem sem govorila prej. V resnici pa je vse skupaj ena velika loterija.

9 Malina10, 16. 5. 2010, 20:29

Zakaj imajo živali v vaših knjigah vedno glavno vlogo?

Lila Prap, 16. 5. 2010, 20:31

Vedno niso živali, včasih nastopajo tudi ljudje. Ampak skozi živali se da več povedati, nisi tako neposreden. Živali so simbolične, več poveš z medvedom kot z deklico Ano ali s fantkom Petrom. Pri medvedu veš, da je medved, mu daš značaj, ustvariš vzorec. Pri fantku Petru pa moraš vse živo opisovati, pa še vedno ostaja neznanka. Že moji predhodniki so veliko naredili na tem področju.

Malina10, 16. 5. 2010, 20:38

Katera izmed vaših pravljic vam je še posebej blizu?

Lila Prap, 16. 5. 2010, 20:41

Najprej bi začela s pravljicami drugih avtorjev. Pika Nogavička, Rdeča kapica, Sneguljčica, ko sem bila majhna. Ko sem bila malo starejša, pa Mali princ. Moje pravljice bi težko opredelila kot najljubše ali manj ljube. Niso običajne pravljice, gre bolj za domislice, ki jih imajo otroci očitno radi. Ker sem morala zabavati svojega sina, sem pomislila, da bi se ob mojih pravljicah morda zabaval še kak starš oziroma otrok.

Malina10, 16. 5. 2010, 20:47

Kaj raje pišete – pesmice ali pravljice?

Lila Prap, 16. 5. 2010, 20:49

Vseeno mi je – po navadi predstavim temo. Pri nas so bolj priljubljene pesmice, v svetu pa le-te niso tako zelo popularne. Slovenci smo narod pesmic, všeč nam je, da se vse rima. V tujini pa je bolj pomembna vsebina, vseeno jim je, ali so pesmice ali proza.

Mija22, 16. 5. 2010, 20:55

Kje iščete navdih za ustvarjanje?

Lila Prap, 16. 5. 2010, 20:58

Iščem ga v svoji glavi, vendar je moja glava vse bolj utrujena. Tudi iz okolja, vendar morajo biti zraven tudi moje izkušnje. Če se nekaj zgodi, ta dogodek povežem s preteklimi izkušnjami in nastane celotna zgodba. Navdih je težko najti, po vsaki knjigi razmišljam o tem, ali bo ta zadnja in bi raje šla v službo za računovodkinjo.

Pia3, 16. 5. 2010, 21:00

Ali idejo za svoje knjige najprej predstavite sinu oziroma bližnjim?

Lila Prap, 16. 5. 2010, 21:06

Samo prva knjiga je bila namenjena sinu, kasneje pa sem dobila občutek, da ustvarjam knjige za vse otroke. Že pri prvi knjigi sem dobila povratne informacije. Sam sebi postaneš sodnik, postaviš se v vlogo otroka in že vnaprej veš, da boš polovici všeč, polovici pa ne. Ljudje smo si med seboj zelo različni.

Pia3, 16. 5. 2010, 21:09

Je res, da je vaša leva roka bolj ustvarjalna? Kdaj ste to ugotovili?

Lila Prap, 16. 5. 2010, 21:10

Res je, sem levičarka. Ko sem bila majhna, pa smo morali vse delati z desno roko. V vrtcu so nas udarili po roki, če smo risali z levo roko. Potem sem se prisilila risati z desno roko, kar je bilo mehansko, vodeno z možgani, brez spontanosti. Čez leta mi je mož rekel, da naj rišem z levo roko, če sem levičarka. In moje stvaritve so hipoma postale bolj spontane. S čim se ukvarja vaš mož? Slišala sem, da je na začetku ilustriral vaše knjige, kasneje pa ste to vlogo prevzeli sami?

Lila Prap, 16. 5. 2010, 21:13

Moj mož dela v psihiatrični bolnišnici kot umetniški psiholog. Študiral je likovno pedagogiko, ki pa je ni končal. Na začetku je res ilustriral moje pravljice, kasneje pa sem začela ilustrirati sama. Sprva sem mislila, da bom samo pisateljica, kasneje pa sem našla tehnike in se začela sama izražati in risati.

Malina10, 16. 5. 2010, 21:13

Kakšne knjige naj po vašem mnenju prebirajo starši otrokom?

Lila Prap, 16. 5. 2010, 21:18

Naj berejo karkoli, ampak naj se o tem, kar preberejo, z njimi tudi pogovorijo. Ko so še zelo majhni, otroci blazno uživajo, če jim bereš. Ustvarijo si čaroben svet in se lahko z njimi pogovarjaš o najrazličnejših stvareh. Vsaka knjiga nudi temo za razvoj pogovora. Svetujem vse, kar je berljivo, ker se mi zdi, da je za otroke to odlična komunikacija s starši. Na ta način lahko spontano rešijo probleme, ki jih sicer sploh ne bi znali odpreti. Ob vsem tem vlada neka toplina, čas za branje pomeni, da si starši vzamejo čas za otroke.

»Ker n e mo in jo za re hitro teči hitro u to lahko jamem o.« Žiga

Cvekamo Mija22, Kako dolgo in po kakšnem ključu 16. 5. 2010, 21:21 ste zbirali vprašanja v slikanici »Zakaj«? Lila Prap, Nisem jih dolgo zbirala, ideje 16. 5. 2010, 21:22 so se kar posvetile v glavi. Za to knjigo sem se dogovarjala z založniško hišo Random House. Dobila sem kuverto brez pošiljatelja in sem mislila, da so mi poslali antraks. Na zunaj je bila zelo sumljiva kuverta, v njej pa je pisalo, da bi radi sodelovali z mano, ker so moje ilustracije videli na razstavi v Bologni. Vendar so prišli do zaključka, da bi raje imeli pesmice o živalih. Takrat nisem imela navdiha za pesmice, zato sem knjigo raje izdala pri Mladinski knjigi. Šele čez leto dni sem začeli sodelovali z založbo Random House – ilustrirala sem knjigo ameriške pisateljice na temo barv »I like black and white«. Najraje izdam knjige pri domačih založbah, le-te pa se potem prevedejo v tuj jezik, če tuji založniki pokažejo zanimanje. Mija22, Kako ste se znašli v vlogi mame, 16. 5. 2010, 21:31 ko ste bili mlajši? Lila Prap, To je enkratna izkušnja, moraš jo doživeti sam, sicer ne verjameš. Danes sem skeptična do pobud k popolni liberalizaciji glede 16. 5. 2010, 21:33 posvojitev otrok. Vsak ne more biti starš vsakomur, otroka ne moreš dobiti kot igrače, v smislu, da se boš na ta način pokazal lepega. Otroci so dandanes kar na voljo, s čimer se ne strinjam. Pia3, Koliko je danes star vaš sin? Ali vas kdaj spremlja na potovanjih in kako se to obnese? 16. 5. 2010, 21:35 Lila Prap, Izidor je star osemindvajset let, včasih me spremlja na potovanjih. To se obnese tako, da me spremlja kakšne tri dni, potem pa mu 16. 5. 2010, 21:36 začnem iti na živce. Sicer pa se ukvarja s programiranjem. Izdelal je program za izdelovanje računalniških slik, računalnik pa ga je zanimal že, ko je bil star dve leti. Takrat sem tudi jaz začela uporabljati računalnik. Mislila sem si – če se lahko dveletni otrok nauči tipkati na računalnik, se bom pa še jaz. Moj oče je bil sicer velik poznavalec računalnikov – že v času pred razcvetom računalništva se je ukvarjal s programiranjem. Pia3, Kako sin gleda na vaš poklic, kariero in uspeh? 16. 5. 2010, 21:37 Lila Prap, Vse skupaj se mu zdi v redu, čeprav ni človek, ki bi izražal neko blazno navdušenje. Je bolj zadržane narave, sicer pa ni šel po mojih 16. 5. 2010, 21:38 stopinjah. Otroci želijo biti vedno drugačni od staršev. Današnja družba je odtujena, včasih je bil oče čevljar in sin čevljar, danes pa je tako, da vsak počne nekaj drugega, ni več tradicionalnih poklicev, ki se jih naučiš od svojih staršev. Verjetno zato nekateri poklici izumirajo, ker se ne prenašajo več iz roda v rod. Pred kratkim sem slišala, da bo poklic čevljarja izumrl. Malina10, Kje vse ste že potovali? Ste večinoma potovali službeno? 16. 5. 2010, 21:41 Lila Prap, Večinoma sem potovala po službeni dolžnosti. Zasebno nisem veliko potovala. Saj se vse vidi na televiziji, ne ljubi se mi 16. 5. 2010, 21:41 lastnoročno odkrivati sveta in biti navaden turist. Če grem nekam po službeni dolžnosti, pa vem, da bom srečala neke ljudi, s katerimi se bom lahko pogovarjala. Če me nekdo nekam povabi in mi nekaj razkaže, pa mi je to zelo všeč. Sama se pa na turizem ne bi več odpravila. Raje raziskujem Slovenijo. Malina10, Katera dežela vam je najbolj ostala v spominu? Ali morda mesto? 16. 5. 2010, 21:43 Lila Prap, Ne bi favorizirala. Če si tujec, se ti zdi vsaka dežela posebna. Nobena se mi ni zdela v tem smislu izjemno drugačna od drugih. Z 16. 5. 2010, 21:44 možem sva se ravno pogovarjala, kje je center zemlje. Verjetno tam, kjer si. Kadar potuješ, pa ti je vse všeč, ker je vse drugačno. Ko potujem naokrog in srečujem ljudi, ugotavljam, da smo si precej podobni, čeprav smo drugih narodnosti. Vsi si želimo, da bi bili otroci zdravi in srečni, vsem gre na živce politika, … Očitno imam srečo, ker ne srečujem ljudi, ki bi mi šli na živce. Gibljem se med kulturniki, ti pa so prijetni ljudje, podobni meni. Pia3, Očarali ste tudi Japonce, ki so po vaših živalskih junakih posneli risanke. Kako ste zlezli pod kožo njim, ki veljajo za zelo drugačno 16. 5. 2010, 21:46 kulturo? Lila Prap, Tudi oni niso tako zelo drugačni, kot mislimo. Japonci so me našli na sejmu otroške literature v Bologni, kjer so bile razstavljene 16. 5. 2010, 21:48 moje slike. Gre za največji sejem te vrste na svetu. Tam razni uredniki in založniki iščejo ideje in stvari, ki so jim všeč. Moje risbe so jim padle v oči, bile so jim všeč, nekaj jih je pritegnilo. Zdele so se jim prijazne in duhovite. Do mene so bili prijazni, niso se mi zdeli nič bolj drugačni od ostalih. Malina10, Pa vaš mož? Vas podpira na vaši ustvarjalni poti? 16. 5. 2010, 21:50

Lila Prap, Ja, seveda, čeprav vsi vemo, da se morajo moški dodatno potrjevati, če je ženska bolj uspešna od njih. Razlika med spoloma še 16. 5. 2010, 21:52 vedno obstaja. Moj mož na srečo nima potrebe po dokazovanju svojega ega, vem pa, da običajno ni vedno tako. Mož mi je za rojstni dan nekoč podaril kredo, s katero sicer ne bi začela risati. Za moj uspeh ima zagotovo tudi on zasluge. Mia22, Prejeli ste številne nagrade in nominacije. Vam katera izmed njih še posebej veliko pomeni? 16. 5. 2010, 21:54 Lila Prap, Vse nagrade so zelo v redu. To je tako, kot če v službi dobiš pohvalo, da dobro opravljaš svoje delo in da so ljudje zadovoljni s tvojim 16. 5. 2010, 21:56 delom. Vendar so to nagrade odraslih. Največ mi pomenijo pohvale staršev, kadar mi kateri pove, da je njihov otrok pa res vesel, kadar mu berejo moje knjige. To je moja publika, zato mi to največ pomeni. Pia3, Kako ste imeli med potovanji organizirano varstvo za otroka, ko je bil še manjši? 16. 5. 2010, 21:58 Lila Prap, Takrat še nisem toliko potovala, sem bila bolj 16. 5. 2010, 22:00 doma. Zares veliko potujem zadnjih pet let. Vendar z varstvom nisem nikoli imela težav. Vsi so se dobesedno tepli za to, da bi ga čuvali. Stara mama, teta, babica, … Skoraj bi ga morali klonirati. Okrog sebe opažam, da je največja naslada biti stari starš. Jaz še nisem babica, ampak opazujem nekatere kolegice, ki so že, in gre za nepopisne užitke. Samo crkljanje, medtem ko se starši ukvarjajo z vzgojo, s tem, da bodo vse naredili prav ... So pod nenehnim pritiskom, ali delajo prav. Malina10, Se vam zdi, da ste pri vzgoji komplicirali? 16. 5. 2010, 22:05 Lila Prap, Takrat ni nihče dal nobenih navodil. Ko sem 16. 5. 2010, 22:07 rodila, je veljala doktrina, da morajo otroci piti samo sok iz rdeče pese. Danes je v modi dojenje, nihče ne sme otroka niti frcniti, ker te lahko obtožijo zlorab, … Otroci so bitja, ki preizkušajo meje. Iščejo varnost in če mu starš dovoli vse, ne najdejo neke varnosti. Ne bi rekla, da sem komplicirala. Naš otrok je bil zelo priden, nikoli ni delal problemov, zato sem se z njim večkrat celo postavljala. Glede tega res nisem imela veliko dela. Zdi se mi, da je agresija nekoliko prirojena pri otrocih. Moj sin je bil zelo neagresiven, spomnim pa se nekaterih otrok, ki so bili precej agresivni. Vzgoja je v resnici nenehno raziskovanje. Mia22, Kaj pa šport in gibanje? 16. 5. 2010, 22:10 Lila Prap, Igram tenis, ker se mi zdi gibanje pomembno. 16. 5. 2010, 22:12 Vendar ga igram bolj za hobi, umirjeno, ne divje. Imam tri soigralke, igramo v parih, počasi in za užitek. Pia3, Kaj je vaše sporočilo otrokom in staršem? 16. 5. 2010, 22:15 Lila Prap, Vsem staršem želim, da bi čim bolj uživali v 16. 5. 2010, 22:17 starševstvu, naj bodo spontani, naj se zanesejo na svoj občutek in naj poslušajo tudi kak nasvet svojih mam, ki tudi kaj vedo, ha ha! Naj ne poslušajo modernih doktrin, ki se kar naprej spreminjajo. Čim dlje naj uživajo v tem, kar imajo, otroštvo mine zelo hitro in naenkrat je otrok odrasel.

Zahvaljujemo se Lili Prap za njen čas in nadvse prijeten in humorja poln klepet. Vse osebe, z izjemo Lile Prap, so izmišljene.

Intervju je pripravila Irena Kovač Pavčič.

Jesper Juul

OČIM NA TANKEM LEDU besedilo: Jesper Juul prevod: Marija Zlatnar Moe

Najhitrejša pot v otroško srce je prek mame.

Vse kolumne Jesperja Juula najdete na največjem spletnem portalu za družine – Ringaraja.net.

Poročen sem z najbolj fantastično žensko na svetu. Oba imava 36 let. Avgusta pričakujeva prvega skupnega otroka. Žena ima iz prvega zakona dva fanta, stara devet in trinajst let. Fanta sta v redu in vsa tri leta, odkar ju poznam, se trudim, da bi z njima vzpostavil kar najboljše odnose. Fanta sta takšna kot vsi drugi fantje – večino prostega časa preživita s prijatelji, igrata nogomet in računalniške igrice. Imam pa težavo, ki našo družino zelo obremenjuje. Moja pozornost je ves čas usmerjena k fantoma. Ves čas se vmešavam, ju popravljam, usmerjam. Fanta seveda mislita, da zato, ker sem pač siten in jezen nanju. Tudi sam ne razumem, zakaj ju ne morem pustiti pri miru, čeprav sem že večkrat poskušal. Posebej še zato, ker gre tudi ženi na živce. Zakaj ne morem biti prijazen in dober in se požvižgati na to, da fanta pozabita ugasniti luč ali pustiti umazane čevlje v predsobi? Kaj je narobe z mano, da ju ves čas preganjam? Jezi me moja nesposobnost, da bi spremenil svoje vedenje. Če tega ne bom storil, se bojim, da bo šel zakon po gobe. Kaj lahko storim? Oče

Jesper Juul je danski družinski terapevt, predavatelj in avtor, pa tudi oče in dedek, ki je že tri desetletja eden vodilnih avtorjev v razpravi o vzgoji otrok ter samosvoj in odločen zagovornik novih in boljših pristopov. Njegova prva knjiga za starše in nasploh odrasle »Kompetenten otrok« je prevedena v dvanajst jezikov in razprodana v več kot 250.000 izvodih. Med skandinavskimi starši še danes, desetletje po izidu, velja za »biblijo«.

Spadate med vse bolj številne očime, ki bi radi prevzeli odgovornost in sodelovali, pri tem pa so tako zagnani, da samo po najboljših močeh »igrajo očeta«. To je odgovor na vprašanje, zakaj to počnete. Ste odgovoren človek, ki med odraščanjem po očetovi strani verjetno ni imel najboljšega zgleda. Mislim, da za vas velja opis »tako, kot sem se naučil«, zato vam predlagam, da se (če je potrebno, tudi večkrat) o tem temeljito pogovorite z ženo. Potem se boste vsaj zavedali, koga posnemate s svojim uničevalnim vedenjem. Ko se bosta že pogovarjala, bi bilo pametno tudi ugotoviti, kaj je bilo za vašo ženo najpomembnejše, ko sta se spoznala, se odločila, da bosta zaživela skupaj in si ustvarila družino. Nekatere ženske in matere, ki imajo slabe izkušnje, zelo jasno povejo, da hočejo moškega, ki bo sposoben prevzeti odgovornost v družini. In ker je vaša žena vendar najbolj fantastična ženska na svetu, ste si to morda malce preveč dobro zapomnili? Morda si tako zelo želite izpolniti njena merila – ali tisto, kar si vi predstavljate, da so njena merila –, da ste v projekt pozabili vložiti tudi svoje srce.

Sprejetost

Vaša pastorka še nista pripravljena, da bi vas sprejela kot vzgojitelja v družini. Pri večini otrok med četrtim in trinajstim letom običajno traja 3–6 let, da se tujcu ali tujki odprejo in mu dovolijo, da jih vzgaja. To velja skoraj neodvisno od tega, kakšne odnose imajo s svojim biološkim očetom. Vzrok za ta popolnoma običajen pojav je, da gre pri vzgoji vendarle za neke vrste manipulacijo z otrokovo osebnostjo in razvojem. Otroci so jo pripravljeni prenašati samo, kadar so z odraslim v vzajemnem ljubečem odnosu. Ne vem, kakšno mesto imata sinova vaše žene v vašem srcu, a vaše izražanje nakazuje, da zelo velik prostor v njem zaseda njuna mama. Ona je v vašem svetu najpomembnejša – tako kot sta otroka v njenem. Najhitrejša pot v otroško srce je prek mame. Čim bolj jima bo jasno, da ljubezen med vama cveti in da se ima mama z vami lepo, tem pomembnejši boste postajali v njunem življenju. Vaša prva »naloga« je ta, da ste svoji ženi tako dober partner, kot se le da. Tako boste tudi fantoma podarili nekaj zelo dragocenega za prihodnost – nekaj, česar jima ne moreta dati niti mama niti biološki oče. Zdaj ste dve leti poskušali igrati očeta in sami vidite, da ste končali kot karikatura. Zato vam bom predlagal čisto nov cilj: kako naj postanem najboljši odrasli prijatelj svojim pastorkom? Vem, da bodo nekateri bralci protestirali proti temu izrazu, zato naj poudarim, da seveda ne mislim »prijatelj« v vrstniškem smislu. Kako se bo to prijateljstvo rodilo in razvijalo, je odvisno od vaših verbalnih in neverbalnih pogovorov s fantoma.

Družinski sestanki

Ko nastane sestavljena družina, je po mojih izkušnjah pametno, če petkrat ali šestkrat na leto člani organizirajo družinski sestanek. Dnevni red je vsakokrat enak: »Midva, ki sva odrasla, se imava rada in bi rada živela skupaj. Ampak otroci si tega seveda niste izbrali, zato bi rada od vas slišala, kako se vam zdi do zdaj?« Predpostavljam, da takšnih sestankov v vaši družini nimate, zato bi vam jih predlagal takoj, ko boste pripravljeni na spremembo vloge in sloga v družini. Ni vam treba veliko govoriti, lahko pa bistvo poveste z obilico humorja: »Zdaj sem tri leta poskušal igrati očeta in se mi ni prav zelo posrečilo. Čisto zanič sem bil in to kar priznam! Pogovoril sem se z vajino mamo in se odločil, da bom odnehal s tem očetovskim cirkusom, kjer se vrtim v krogu in se delam, da sem policist. V resnici bi bil rad samo vajin prijatelj, a lahko?« Isti dan ali pa ob drugi priložnosti, bi bilo pametno govoriti s fantoma tudi o tem, kako si predstavljata prijateljstvo in kakšne potrebe imata v odnosu do vas – odraslega prijatelja v vsakdanjem življenju. Kadar ne boste vedeli, kaj storiti, se vprašajte, ali bi ravnali enako, če ne bi šlo za dva napol odrasla dečka, ampak za vaše najboljše odrasle prijatelje. Ko boste našli odgovor, boste našli tudi ključ do svoje nove vloge in vedenja – ki se mora razvijati v smeri večje bližine, empatije in pristnosti. Na ta način vam bodo vaša najdražja in njena sinova dali možnost, da se razvijete stran od svoje stare samopodobe in postanete boljši oče, kot je bil vaš. Vse ostalo se lahko naučite skupaj s svojim novim otrokom, ki bo verjetno raztreščil še zadnje kose ledu v vašem srcu, zato ker vas bo imel rad prav takšnega, kot ste.

Pogum

Mislim, da ste pogumen človek in da imajo od življenja z vami korist tako vaša žena kot njena sinova. Številni moški v vašem položaju se preprosto umaknejo ali pa se vsak dan prepirajo z mamo otroka o njenem načinu vzgoje. Življenje v drugi, tretji ali četrti družini nam vedno da možnost, da se naučimo tistega, česar se nismo naučili v družini, v kateri smo odraščali. Ljubezen do odraslih ali otrok zahteva od nas samo to, da ravnamo kar najbolje in da smo pripravljeni prevzeti odgovornost za tisto, česar se nismo naučili oziroma smo se naučili narobe. Pripadate generaciji moških in očetov, ki so svojo očetovsko vlogo vedno bolj pripravljeni jemati resno. Številni od naših očetov so svojo očetovsko vlogo sprejeli samo na videz. Tako pa se ne odraste.

Prispevek izraža mnenja in stališča avtorja in ne nujno tudi uredništva.

Mikroskop

KADAR SRAM OBJAME STARŠE piše: Aleksandra Pinterič, Zavod Vista, vodja seminarjev Familylab, www.familylab.si

V trgovini, gostilni, na igrišču … se v neprijetnem trenutku in nepričakovano zgodi, da starša objame sram. Običajno se to zgodi takrat, ko otrok kaj ušpiči. Staršu je nerodno, počuti se krivega, sram ga je. Zakaj?

Primer:

Starša zlagata stvari na tekoči trak pred blagajno, medtem ko se njun sin kobaca iz avtomobilčka na nakupovalnem vozičku. Pri tem se zatakne in si ne more pomagati. V zraku se začuti otrokovo nelagodje, oče pa izjavi: »Kaj moraš biti res tako neroden!« Mama stisne otroka k sebi in mu pove, da je vse v redu ter da se to lahko zgodi vsakomur.

Takih priložnosti je nešteto:

∫ kadar otrok vrešči v trgovini in starš ve, da ga vsi gledajo, in se izogne notranjemu nelagodju in konfliktu tako, da mu da čokolado; ∫ kadar otrok vrže v trgovini po tleh prepovedano stvar in starš izjavi, da mu takega sramu ne bo več delal; ∫ kadar otrok sredi nastopa nenadoma pozabi besedilo in se mu vsi smejijo, med publiko pa ga gleda tudi starš itd.

Nekaj drži kot pribito – to, kar občuti starš, občuti tudi otrok. Ker se otrok že tako in tako počuti slabo, se potem počuti še slabše. Pripombe staršev – »Zakaj mi to delaš! S tabo res ne morem nikamor! Ti ne sodiš k mizi! Ali si res lahko vedno tako neroden?« – položaj samo še poslabšajo. Kaj je tisto, kar otrok ob tem sliši oziroma začuti? Nelagodje, zmedenost, nevarnost, sram. Te izjave otroka samo še bolj ponižujejo. Take zadrege si ne želi nihče, niti otrok niti starš, a vendar se zgodi – bliskovito hitro! Sram je razvojno čustvo in je del otroštva. Vsak se sreča z njim – ni mu moč uiti. Začne se tako, da se pojavi pri stiku z neznano osebo. V tistem trenutku je otroka strah, da ga ta oseba ne bo sprejela. Posledično si otrok tako gradi tudi predstavo o sebi, saj si jo oblikuje v stiku z drugimi. Na tem

mestu so najpomembnejši starši, stari starši, vrstniki, vzgojitelji in učitelji. Še posebej pa si otrok želi biti popolnoma sprejet s strani staršev. Skozi pot otroštva mu starši pomagajo (kolikor znajo, zmorejo in hočejo), da si zgradi lastno vrednost, predstavo o sebi. Kaj pa, ko odrastemo? Zakaj je starše sram v omenjenih položajih? Kaj sploh je sram? Sram je čustvo nelagodja, je neke vrste strah, ki prebiva v naši notranjosti, in se sproži ob neprijetnem dogodku (npr. če kaj razbijemo, če pademo, smo nerodni). Takrat mi sami v svojih mislih ocenimo, da DRUGI o nas mislijo slabo, negativno. Torej, pomembno nam je, kaj si drugi ljudje mislijo o nas. In če res razbijemo kozarec (kar se pač lahko zgodi vsakomur) v družbi nam pomembnih ljudi, NAM je pomembno, kaj si oni mislijo o nas. Zakaj sram? Zato, ker mi sami mislimo, da DRUGI mislijo, da nismo dobri. Torej gre za neko javno čustvo! Potem se zgodi, da sami sebi potrjujemo, da nismo dobri, da smo nerodni, da ne znamo s svojim otrokom, da smo slabi starši itd.

Nekaj drži kot pribito – to, kar občuti starš, občuti tudi otrok. Sram je torej povezan s tem, da mi sami verjamemo, da nismo »dobri« ljudje. Zaradi sramu se začnemo takim položajem izogibati, zato otroku, ki vrešči v trgovini, raje damo tisto

čokolado. Sramu pa ne občutijo samo starši, občutijo ga tudi vzgojitelji, učitelji in drugi, ki delajo z ljudmi. In vsak posameznik na različne načine »obračuna« s sramom. Ali je sram pri starših in drugih pri vseh teh nepredvidljivih položajih res potreben? Ne. Če smo sami s seboj pomirjeni, sramu ne bi smelo biti. Ali so izjave staršev v »nerodnih« položajih, da si olajšajo nelagodje, potrebne? Ne, tudi te niso potrebne. »Hodila sem preko hodnika s pisarniškimi vrati do poštnega predala, kjer me je čakala tista kuverta. Zdelo se mi je, da vsi kažejo name s prstom. Bilo me je tako sram. Vedela sem, da vsi vedo, kaj sem naredila narobe,« je izjavila odrasla ženska. In kako se je rodil tak občutek? Tako, da jo je mama kot deklico zasramovala pred drugimi, češ, kakšna je, da jo je lahko sram. Izjave »Zakaj mi to delaš! S tabo res ne morem nikamor! Ti ne sodiš k mizi! Ali si res lahko vedno tako neroden?« sporočajo otroku samo eno, in sicer: NISI DOVOLJ DOBER ali NISI VREDEN. Otrok tako misli, da on kot človek ni dober, v bistvu pa nas moti njegovo vedenje. To je tisto, kar želimo kot starši spremeniti. Vsi starši imajo radi svoje otoke in se na svoj način trudijo ravnati čim bolje. Sram torej ni šibkost človeka, je njegovo bogastvo, da spozna sebe in sprejme sebe v svoji neponovljivi edinstvenosti.

Družina brez nasilja

Začarani krog nasilja besedilo: Strokovnjaki zavoda IZRIIS

O nasilju v družini

Vse oblike nasilja imajo en sam namen: pridobiti in vzdrževati popoln nadzor nad žrtvijo. Povzročitelji nasilja uporabljajo veliko načinov, da izkazujejo premoč nad svojim partnerjem oziroma nad otrokom: nadvlada, poniževanje, izolacija, grožnje, ustrahovanje, zanikanje in krivda.

Kaj je nasilje?

Nasilje nad otroki se pojavlja v štirih glavnih oblikah, in sicer kot fizično nasilje, spolno nasilje, čustveno nasilje (kar vključuje izpostavljenost nasilju v družini) in zanemarjanje. V nekaterih primerih lahko znake nasilja zelo hitro prepoznamo. Ena tretjina dojenčkov, ki so žrtve fizičnega nasilja (npr. pretiranega stresanja in podobno), umre, druga polovica pa jih ima resne nevrološke posledice (vedenjske, razvojne in motorične ter vizualne težave). Vendar pa posledice zlorabe niso vedno neposredno vidne. Travme zgodnjega otroštva lahko vodijo v depresijo, agresijo, uporabo mamil, zdravstvene težave ter na splošno v občutke nezadovoljstva, ki trajajo še leta po končanem nasilju. Žrtve nasilja še kot odrasli občutijo visoko stopnjo zaskrbljenosti, nemira in strahu ter so bolj nagnjeni k neprimernemu in agresivnemu vedenju. Zlorabe v zgodnjem otroštvu lahko vodijo tudi v nezdravo navezanost na skrbnika, ki se kasneje prenaša tudi na vse prihodnje odnose (prijateljstva, partnerstvo). Otroci, ki so priča nasilju v družini, imajo pogosteje težave na psihološkem, čustvenem ter socialnem področju. Prav tako se težje učijo, težje obvladujejo svoja čustva in s tem povezano komunikacijo in vedenje. Vsak otrok pa je različno občutljiv na pojav nasilja ter nanj drugače odreagira.

Nasilje je:

»... saj sem si zaslužil, preveč govorim in sem preglasen ... « »... samo da mami ne bo spet huda name, ker sem razjezil atija ... «

∫ vsako kršenje varnega in kakovostnega skupnega bivanja, ∫ kršenje človekovih pravic in človekovih osebnih mej, ∫ zlorabljanje moči enega na škodo drugega. ∫ Nasilje ni konflikt! ∫ Nasilje v vsakem primeru negativno vpliva na žrtev! Za nasilje je odgovoren povzročitelj nasilja!

Rubrika Družina brez nasilja vas želi informirati in vam razširiti pogled.

Zakon o preprečevanju nasilja v družini pravi:

Nasilje v družini je vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana proti drugemu družinskemu članu oziroma zanemarjanje družinskega člana, ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročiteljice oziroma povzročitelja nasilja. Fizično nasilje je vsaka uporaba fizične sile, ki pri družinskem članu povzroči bolečino, strah ali ponižanje, ne glede na to, ali so nastale poškodbe.

Spolno nasilje so ravnanja s spolno vsebino, ki jim družinski član nasprotuje, je vanje prisiljen ali zaradi svoje stopnje razvoja ne razume njihovega pomena.

Psihično nasilje so ravnanja, s katerimi povzročitelj nasilja pri družinskem članu povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske.

Ekonomsko nasilje je neupravičeno nadzorovanje ali omejevanje družinskega člana pri razpolaganju z dohodki oziroma upravljanju s premoženjem, s katerim družinski član samostojno razpolaga oziroma upravlja ali neupravičeno omejevanje razpolaganja oziroma upravljanja s skupnim premoženjem družinskih članov.

Zanemarjanje je oblika nasilja, kadar oseba opušča dolžno skrb za družinskega člana, ki jo potrebuje zaradi bolezni, invalidnosti, starosti, razvojnih ali drugih osebnih okoliščin. Vir: Uradni list RS, št. 16/2008

Kaj lahko naredimo? Za prenehanje uporabe nasilje je nujna ničelna toleranca do nasilja, zavestna osebna odločitev in učenje nenasilne komunikacije! Programi, usmerjeni v preprečevanje nasilja nad otroki, zmanjšujejo stopnjo tveganja za pojav nasilja. Promovirajo dobrobit otrok, staršev in družin s tem, da preprečujejo nasilje. (Obiski socialnih delavcev, visoka kakovost vzgojnega in izobraževalnih programov, osveščanje javnosti, …) Če molčimo, smo sokrivci! Ne razmišljajmo, da se bo že uredilo, da se ne želimo vtikati v tuje probleme, da bomo položaj samo poslabšali … Podobni bomo trem opicam,

ki ne slišijo, ne vidijo, ne govorijo. Če ne veste, ali je položaj resen ali ne, če ne veste, ali opazujete »pravo« nasilje ali ne, če ne veste, ali naj bi spregovorili in komu … Dovolj je, da spregovorite odgovorni osebi. Ne opravičujte povzročitelja nasilja! Ni vaša dolžnost, pristojnost, odgovornost, da položaj rešujete; ne nalagajte si tega bremena. Dolžnost odraslih in tudi vaša pravica in privilegij je, da spregovorite ter s tem podarite glas žrtvi, ki tega ne zmore storiti.

Ali razumemo nasilje nad otroki?

Miti in resnice o zlorabi otrok MIT št. 1: Le nasilna zloraba je zloraba. Resnica: Fizično nasilje je le en način nasilja. Zanemarjanje in čustvena zloraba je prav tako škodljivo. Ker sta obliki bolj skriti, pa sta še bolj nepredvidljivi in manjkrat obravnavani.

MIT št. 2: Samo »slabi« ljudje zlorabljajo

Na koga se lahko obrnete?

Če ste priča nasilnega vedenja, se lahko obrnete na lokalni center za socialno delo! Če ste žrtev nasilnega vedenja, se poleg centra za socialno delo lahko zatečete tudi v ∫ varne hiše, ∫ krizne centre in ∫ organizacije, ki delujejo na področju nasilja.

Nevladne organizacije s področja obravnave in zaščite proti nasilju v okviru svojih programov nudijo zaščito in psihosocialno pomoč žrtvam, organizirajo programe za obravnavo povzročiteljev nasilja in sodelujejo z organi in organizacijami z različnih področij (policija, tožilstvo, sodišče, centri za socialno delo, vzgojno-izobraževalni zavodi, zdravstvene organizacije). Center za socialno delo je po proučitvi okoliščin primera dolžan nuditi žrtvi oblike pomoči in oceniti, ali je treba oblikovati načrt pomoči žrtvi, katerega oblikuje skupaj z žrtvijo. Načrt pomoči center oblikuje, če je za vzpostavitev varnega okolja žrtve potrebno dlje časa trajajoče ukrepanje oziroma je potrebnih več ukrepov pomoči in v drugih primerih, če oceni, da je to potrebno. Če je žrtev nasilja otrok, se v načrtu pomoči predvidi ukrepe za varstvo otroka po predpisih, ki urejajo družinska razmerja. Nasilje nad otroki in zanemarjanje Zloraba je več kot le praska ali zlom kosti. Medtem ko fizično nasilje pušča za seboj vidne brazgotine, vse oblike nasilja niso tako očitne. Če zanemarjamo otrokove potrebe, jih postavljamo v nenadzorovane in nevarne razmere ali pa dajemo otroku občutek nepomembnosti, občutek, da je neumen, nevreden, … – tudi to je zloraba. Ne glede na način zlorabe je posledica resna čustvena poškodba.

svoje otroke.

Resnica: Ni vedno tako črno-belo. Nekateri

povzročitelji nasilja ne delujejo namerno. Nekateri so bili žrtve nasilja sami ter ne poznajo drugih oblik obnašanja. Nekateri starši se borijo s psihičnimi težavami ali pa z odvisnostjo od alkohola, drog, …

MIT št. 3: Zloraba otrok se ne dogaja v

»dobrih družinah«. Resnica: Zloraba otrok se ne dogaja le v revnih družinah in v slabih razmerah. Presega vse ekonomske in kulturne razrede. Včasih je zunanja podoba družine zelo drugačna od resničnega dogajanja med družinskimi člani.

MIT št. 4: Zlorabo otrok povzročajo

neznanci. Resnica: Večina povzročiteljev nasilja so člani ožje in širše družine ter osebe, ki so tej družini blizu.

MIT št. 5: Zlorabljeni otroci vedno

odrastejo v povzročitelje nasilja.

Resnica: Zlorabljeni otroci so bolj nagnjeni

k ponavljanju obnašanja, ki so ga bili deležni. Nezavedno vstopajo v krog nasilja, ki so ga doživeli. Številne žrtve nasilja, ko odrastejo, imajo zelo močno motivacijo, da svoje otroke zaščitijo pred nasiljem ter postanejo odlični starši.

Družina brez nasilja

1. Stanje napetosti

Kako pomagati žrtvi nasilja?

Napetost se stopnjuje, prekini se komunikacija, žrtev postane preplašena, želi se spraviti s povzročiteljem nasilja.

Obstaja več oblik pomoči žrtvam nasilja: takojšnja pomoč z obveščanjem pristojnih služb in njihovo ukrepanje ter program psihosocialne pomoči v času »zdravljenja«.

Družinska terapija V našem okolju obstaja tudi več oblik pomoči in svetovanja družinam. Ena od teh je družinska terapija. Družinska terapija obsega več srečanj (5–20). Družinski terapevt se običajno srečuje z več družinskimi člani naenkrat. To pomaga pri prepoznavanju oblik vedenja in čustvovanja med družinskimi člani. Terapija se osredotoči na vzorce odnosov in ne na analizo nezavednih procesov ali zgodnje otroške travme posameznika (kot na primer Freudov pristop). Družinski terapevt se sprašuje, kaj se dogaja med družinskimi člani in ne toliko, kaj se dogaja v posamezniku. Usmerja k reševanju problemov. Kako naj vzgojitelji v vrtcu/šoli ravnajo, če zaznajo, da bi njihov varovanec lahko bil žrtev nasilja? Na koga naj se obrnejo?

Dolžnost prijave (Zakon o preprečevanju nasilja v družini, 6. člen)

Organi in organizacije ter nevladne organizacije, ki pri svojem delu izvedo za okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da se izvaja nasilje, so dolžni o tem takoj obvestiti center za socialno delo, razen v primeru, če žrtev temu izrecno nasprotuje in ne gre za sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. Vsakdo, zlasti pa strokovni delavci oziroma delavke v zdravstvu ter osebje vzgojno-varstvenih in vzgojnoizobraževalnih zavodov, mora ne glede na določbe o varovanju poklicne skrivnosti takoj obvestiti center za socialno delo, policijo ali državno tožilstvo, kadar sumi, da je otrok žrtev nasilja. Organi in organizacije so dolžni izvesti vse postopke in ukrepe, ki so potrebni za zaščito žrtve glede na stopnjo njene ogroženosti in zaščito njenih koristi in pri tem zagotoviti spoštovanje integritete žrtve. Če je žrtev nasilja otrok, imajo koristi in pravice otroka prednost pred koristmi in pravicami drugih udeleženk oziroma udeležencev postopka.

4. "Brezvetrje", "medeni mesec"

2. Incident, pripetljaj, epizoda

Dogodek se "pozabi", sledi obdobje brez zlorabe.

Verbalno, čustveno in fizično nasilje, jeza, krivda, prepir, grožnje, zastraševanje.

3. Sprava, pomiritev Povzročitelj nasilja se opraviči, navede opravičilo za dejanje, okrivi žrtev, zanika pojav nasilja/zlorabe ali pravi, da ni bilo tako hudo, kot trdi žrtev.

ZNAKI ODNOSA, V KATEREM VLADA NASILJE Vaše notranje misli in občutki

Partnerjevo ponižujoče vedenje

Ali se vi/vaši otroci:

Ali vaš partner:

∫ bojite svojega partnerja? ∫ izogibate določenim pogovorom, v strahu, da ne bi razjezili svojega partnerja? ∫ počutite, kot da ne znate narediti ničesar prav? ∫ verjamete, da si zaslužite kazen in slabo ravnanje? ∫ sprašujete, če ste izgubili pamet? ∫ počutite čustveno otopele in nemočne?

∫ na vas kriči ali vas ponižuje? ∫ vas kritizira? ∫ se do vas tako slabo vede, da vas je sram pred prijatelji in družino? ∫ spregleda ali ponižuje vaše misli in dosežke? ∫ krivi vas za svoje nasilno vedenje? ∫ gleda na vas kot na objekt za spolnost in ne kot na osebo?

Partnerjevo nasilno vedenje ali grožnje

Partnerjevo vedenje obvladovanja

Ali vaš partner:

∫ ima slab in nepredvidljiv značaj? ∫ vas rani, grozi, da vas bo ranil ali ubil? ∫ vam grozi, da vam bo vzel otroke ali jih prizadel? ∫ grozi, da bo naredil samomor, če ga zapustite? ∫ vas sili v spolnost? ∫ uničuje vaše stvari?

∫ izraža pretirano posesivnost in ljubosumje? ∫ nadzira, kam greste in kaj počnete? ∫ vam preprečuje stike s prijatelji ali z družino? ∫ omejuje dostop do denarja, telefona, avtomobila? ∫ stalno preverja, kje ste in kaj počnete?

Za vsako obliko nasilja je odgovoren le tisti, ki nasilje povzroča!

Zavod IZRIIS nudi osebno, zakonsko in družinsko svetovanje. Če želite informacije o svetovanju, se obrnite na www.izriis.si ali pokličite 031 691 119.

19 Pravljico piše: Eva Žnidar

Kresnička in Evelin sta premišljevali, kaj storiti. »Kako bova pobegnili od tod?« sta se spraševali. Ko se je kresnička s svojo lučko razgledala po sobi, je opazila, da je soba veliko večja, kot je bilo sprva videti. »Evelin, bzzz. Poslušaj. Nikoli ne bova ugotovili, kako se rešiti iz kleti, če ne bova najprej raziskali prostora, v katerem prebivava. Dobro je poznati tisto, kar se dogaja okrog nas, kot tudi tisto, kar se dogaja znotraj nas. Ko bova pobrskali po sebi in iskali nove poti v bližini, sem prepričana, da bova našli tudi izhod,« ji je prijazno rekla kresnička. Evelin ni bila navdušena nad njeno idejo, saj jo je bilo strah. Raje bi ostala v prostoru, kjer je sicer doživljala krute kugine udarce, vendar je vsaj vedela, kaj lahko pričakuje. Temni koti sobe pa so bili tako neznani in strašljivi. »Le kaj se skriva tam?« Kresnička jo je spodbudno prijela za roko in prekinila njene črne misli. »Saj imam lučko, ta nama bo razsvetljevala pot, vse bo v redu, boš videla.« In odpravili sta se na raziskovanje prvega kota sobe. Ko sta se približali prvemu kotu, sta zaslišali glasen: »Buuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuu.« Evelin se je tako prestrašila, da je hotela kar zbežati, toda kresnička jo je ujela za rokav. Temna postava je imela nenavadno velike oči, ki so prestrašeno gledale Evelin in kresničko. »K-k-k-kdo si?« je zajecljala princeska. »Strah. Buuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuu,« je strah še enkrat zasopihal. Evelin je prestrašeno pogledala kresničko. Ta ji je z nasmehom odgovorila: »Le pogumno!« »Zakaj tako buuuuujaš?« je vprašala. »Osamljen sem. Nobeden me ne mara! Vsi se me otepajo in odrivajo stran. Tako sam sem in zdolgočasen. Edino veselje mi je moje buuuujanje, vendar z njim prestrašim ljudi. Tako smešni so, ko se prestrašijo, toda zelo mi je hudo, ker potem zbežijo stran. Nisem zloben! Strašenje je le moje veselje. Če ostaneš z menoj, bom tvoj najboljši prijatelj. Nič žalega ti ne bom storil!« je buuujal strah. Evelin se je strah zasmilil. Nenazadnje je plašenje ljudi le njegova igrica, s katero se malo pozabava. Spomnila se je, kako je bila tudi ona sama, preden je spoznala kresničko. Le zakaj bi moral biti sam tudi strah? Evelin je strahoma razložila, da s kresničko raziskujeta kote sobe. »Z veseljem grem z vama!« reče strah Evelin in kresnički. »Zelo rad raziskujem nepoznane stvari!« »Počasi, počasi,« je kresnička mirila navdušenje. »Za nami je naporen dan. Naslednji kot sobe lahko počaka do jutri, danes se lahko še malo bolje spoznamo.« Udobno so se namestili in se pričeli živahno pogovarjati. »Evelin, tebe ni nikoli strah?« »Strah? Pa še kako me je strah. Prestrašena sem bila vse te dni, ko sem samevala v zaklenjeni kleti. Še sama sebi sem se bala priznati, da me je strah in da se počutim osamljeno.« »Bu-bu-buuuu. Tako, tako,« je mrmral strah. »Ti zaupam skrivnost?« Evelin in kresnička sta se spogledali in ga spodbudili, naj nadaljuje. »Če se zgodi kaj strašnega, buuuu, in te je strah, bivam jaz v tvoji duši in te še naprej strašim. Kot sem rekel, se s tem malo pozabavam. V resnici ti želim vliti pogum in te spodbuditi, da spregovoriš o tem, česar te je strah. Ko enkrat izrečeš strašne besede, se zmanjšam. Postanem čisto majhen strahec, včasih celo izginem ali pa te le nežno božam in spominjam na to, kako pomembno je izraziti strah, ne glede na to, kako nas je strah. Buuu.« »Zanimivo. Zdaj, ko govorim s tabo, se te ne bojim več.« »In se me ni treba bati. Jaz sem tvoj prijatelj, ki te spremlja in drži za roko. Komaj čakam, da te bom držal, ko bomo jutri zjutraj raziskali naslednji kot sobe.« »In jaz te bom držala za drugo roko,« reče kresnička. Evelin jima je vrnila nasmeh. Zavedla se je, da ima ob sebi dva prijatelja, ki ji stojita ob strani. V njunem objemu se je počasi umirila in odplavala v deželo sanj. Pomembno je, da se dobro naspi, kajti jutri bo naporen dan! Le kaj bodo odkrili?

Pravljica o Evelin je sestavljena iz 7 delov in je na trenutke lahko malce temačna, vendar z dobrim namenom. Otroke želi poučiti o obstoju dobrega in zlega in predvsem o tem, da lahko o vsem veliko govorijo in se zato manj bojijo.

POMEMBNO JE IZRAZITI SVOJ STRAH.

Cikcak

pripravlja: Uredništvo Guzajeva poletna pustolovščina na deželi Tudi letos se bodo odvijali mednarodni jezikovni poletni tabori »Guzajeva poletna pustolovščina na deželi« na Prevorju na Kozjanskem, na katere so vabljeni otroci med 4. in 15. letom iz cele Slovenije, tujine in zamejstva. Tabori so organizirani z namenom, da otroci spoznajo slikovito pokrajino Kozjanskega, kjer pozabijo na mestni vrvež, slovensko tradicionalno podeželsko življenje in kraj Prevorje z njegovimi naravnozgodovinskimi posebnostmi. Ob vseh strokovno vodenih dejavnostih se otroci učijo sproščeno komunicirati v angleščini, nemščini, španščini ali ruščini in tako izgubijo strah pred komunikacijo v tujem jeziku. Otroci iz tujine pa se lahko učijo slovenščine. Ker so tabori zastavljeni mednarodno, imajo otroci priložnost stkati nova prijateljstva in v tujih jezikih spregovoriti z vrstniki. Na 6-dnevnih pustolovskih počitnicah se otroci spoprijateljijo z živalmi na kmetijah, spoznavajo podeželsko življenje, jezdijo konje in molzejo krave, ustvarjajo z naravnimi materiali, opazujejo nebo s teleskopom v opazovalnici zvezd na Prevorju, spoznajo življenje razbojnika Guzaja, prespijo noč na seniku in še veliko več. Več informacij o taborih na spletni strani www.kozjanski-raj.si ali na telefonski številki 041/763 031.

Druženje, ustvarjalnost, zabava in varnost! Zveza prijateljev mladine Ljubljana in Zavod za letovanje in rekreacijo vsako leto nudita številne možnosti za kakovostno preživljanje poletnih počitnic. Otroci in mladi so mnenja, da je na počitniških programih nepozabno. Dejavnosti za otroke in mladostnike omogočajo zdrave, sproščene, zanimive, prijazne in varne počitnice, saj jih spremljajo strokovno usposobljeni in prijazni ljudje. Na razpolago so programi v počitniških domovih, kot so letovanja, zdravstvena letovanja za otroke, ki pogosto obolevajo, počitniški, jezikovni in drugi tabori ter letovanja družin. V Ljubljani pa bodo otroci deležni celodnevnega počitniškega varstva ter programov »Nikoli sam na počitnicah«, »Vrtiljak prostega časa«, »Špas urice« in »Arheozabava«. Če še ne veste, kam bi se dali čez počitnice, si nujno oglejte katalog, ki ga je pripravila Mestna Zveza prijateljev mladine Ljubljana. www.zveza-zpmljubljana.si

POČITNIŠKE DELAVNICE ZA OTROKE V Kreativni šoli pripravljajo brezplačne kreativne delavnice, namenjene otrokom, ki želijo ustvarjalno preživeti prosti čas. Delavnice bodo potekale v prvih treh tednih šolskih počitnic, namenjene pa so otrokom med 6. in 12. letom, ki se želijo spoznati z novimi »konjički« in tako ustvarjalno izkoristiti svoj prosti čas ter pridobiti nova znanja in izkušnje. Cvetlice iz voska, papirnate maske, pisani izdelki iz recikliranih materialov, kreativni mozaiki, senčno gledališče … – vse to so teme, na katere z malo iznajdljivosti in dobre volje lahko ustvarjate tudi sami iz materialov, ki jih velikokrat najdemo kar doma. Na delavnicah bodo udeleženci pod vodstvom izkušenih in ustvarjalnih mentorjev spoznali različna kreativna področja. Poudarek delavnic je na spodbujanju ustvarjalnosti otrok in pridobivanju osnov za samostojno ustvarjanje. Prav posebno pozornost pa bomo posvetili reciklaži na sto in en način. Delavnice bodo potekale od 28. junija do 16. julija, med 10. in 14. uro. Več informacij o delavnicah na spletni strani www.kreativnasola.si. Delavnice podpira MESTNA OBČINA LJUBLJANA, Oddelek za predšolsko vzgojo in izobraževanje. Eko meni v lončku Hipp že od leta 1899 zagotavlja ekološko proizvodnjo zdrave in okusne otroške hrane najvišje kakovosti v sožitju z naravo. Ker je prehrana izrednega pomena za razvoj vašega otroka, ji je treba posvetiti ogromno pozornosti. Nov malčkov meni v lončku – paradižnikova rižota z bio puranjim mesom – je primeren za otroke po 4. mesecu starosti. Vse surovine so iz bio pridelave, vsebujejo omega-3 maščobne kisline in so nežno kuhane nad paro, zato so nežne, a polnega okusa. Pakiranje vam omogoča, da obrok vzamete s seboj, kamorkoli se odpravite. Zadostuje za dva mala obroka. Več na www.hipp.si.

Lajšanje poroda z DIANATALOM V Sloveniji se pri približno tretjini porodnic ob porodu opravi epiziotomijo (prerez presredka), opaža pa se tudi porast porodov z zdravniškim posegom. Kot pomoč pri naravnem porodu bo sedaj na voljo DIANATAL, ki je popolna novost v porodničarstvu in je bil prejšnji mesec predstavljen na slovenskemu trgu. DIANATAL skrajša drugo porodno dobo za tretjino in posledično zmanjšuje tveganje za nastanek poškodb porodne poti. Deluje tako, da v vaginalnem porodnem kanalu ustvari tanko prevleko, ki zmanjša trenje med otrokom in porodnim kanalom. Je samoplačniški in ga lahko kupite sami v lekarnah ter nekaterih porodnišnicah. Aplicirajo ga lahko samo babice in zdravniki. Za več informacij povprašajte svojega ginekologa ali farmacevta. Več o DIANATALU poiščite na www.ringaraja.net/nosecnost/.

Povej mi, kaj ješ, in povem ti, kdo si

Rubrika »Povej mi, kaj ješ, in povem ti, kdo si« vam predstavlja različna področja Slovenije, slovensko kulturo, običaje in recepte, ki jih želimo ohraniti. Predstavite jih svojim otrokom in pomagajte pri prenosu iz roda v rod!

Kjer se čas ustavi besedilo in fotografije: Aleš Pirc

Ali veste, kaj so štrk, bilica, retaši, čunta, bakanči, žmetno? Če prevedem, bo verjetno lažje: štrk – štorklja, bilica – jajce, retaši – različni zavitki, čunta – kost, bakanči – čevlji, žmetno – težko. »To lejku (lahko) gnes že veste!« Narečje prihaja iz dežele preko reke Mure, iz prelepih in neokrnjenih krajev, od koder so doma Vlado Kreslin, Feri Lainšček, Miško Kranjec in drugi, ki Sloveniji ponosno predstavljajo vedno bolj prepoznavno kulturo. Tokrat se bomo podali v Prekmurje! Prekmurje je pokrajina z najbolj bogato favno med slovenskimi pokrajinami. Je dežela prijaznih ljudi, s slamo kritih nizkih tipičnih panonskih hiš, področje domovanja štorkelj in področje termalnih vrelcev. Mlini na Muri ter obširna polja so v preteklosti dali poseben pečat največjemu kmetijskemu in žitnemu področju, ki se je Sloveniji priključilo šele po razpadu Avstro-Ogrske monarhije. Ker je bilo Prekmurje dolgo časa gospodarsko in kulturno odmaknjeno od ostalih slovenskih pokrajin, je pravi biser za vse tiste, ki želijo raziskovati naravo ter se prepustiti miru in razvajanju. Zaradi velikega madžarskega vpliva se je tu ohranil poseben kulturnoetični in jezikovni značaj. Tipična govorica se popolnoma razlikuje od slovenskega jezika in drugih slovenskih narečij. Ko se srečate s pokrajino ter z njenimi ravnicami, ki prehajajo na severu v nizko gričevje, se vam ob stiku z naravo in ljudmi ustavi čas. Prekmurje je kot nalašč za nabiranje novih moči in energije. Tudi kulinarika je pomemben del ponudbe. Nedvomno so prisotni vplivi madžarske kuhinje, čeprav so večinoma vezani na živila, ki so se pridelovala oz. so bila vzgojena na prekmurski zemlji. Nekatere jedi so že ponarodele in jih lahko srečamo že po celi Sloveniji. Najbolj tipične jedi, ki so tudi promotorji prekmurske kulinarike, so: prekmurska gibanica, bograč in bujta repa. Te jedi so sestavljene iz živil, ki so pridelana na prekmurski zemlji. Sem spadajo pšenica, mak, orehi, jabolka, smetana, divjačinsko meso, svinjsko in goveje meso, krompir, mleta sladka in ostra paprika, repa, sončnično olje, gobe, prosena kaša, svinjska mast, … Na splošno velja, da prekmurske gostilne slovijo po dobri in obilni domači hrani in vinu. Veliko je vinotočev in turističnih kmetij, ki nudijo pristne jedi in pijačo po relativno ugodni ceni. V ospredje

pa danes tudi že prihajajo eko kmetije s svojo ponudbo. Med bogato ponudbo se lahko odločite med različnimi mesnimi izdelki, še posebno okusna je prekmurska šunka, ki skupaj z domačim kruhom iz krušne peči – pereci – razneži še tako izbirčne jedce. Pajeni kruh je popečen kruh, natrt s česnom in namazan z zaseko, ki ga lahko v nekaterih gostiščih pripravite tudi sami. Zagotovo vam bodo všeč tudi dödöli s čebulo in smetano, ki se odlično podajo k zeljnatim jedem, ali pa različne vrste retašev. Tisti iz maka in bučk je nekaj posebnega. Tudi pečene močnate jedi vam lahko dobro teknejo. Postrežejo vam lahko s posolanko, z različnimi zlevankami in bosmanom – prekmursko pogačo. V Prekmurju, predvsem na Goričkem, je bera gob kar bogata, zato je gobova juha v teh krajih tradicionalno na jedilniku. Skupaj z ajdovo kašo in kislo smetano pričarajo tej topli predjedi nepozaben harmoničen okus. Poleg travnikov, zlatih žitnih polj in rumene oljčne repice rdeči mak zaokroži barvno podobo Panonske nižine. Mak je v kulinariki zelo prisoten, zato so jedi z njim prav posebne. Tudi v »eksperimentalnem kuhinjskem igrišču« lahko otroke od časa do časa presenetimo prav s prekmursko kuhinjo. Bodite brez skrbi. Hvaležni vam bodo za odkrivanje novih slastnih okusov. Za današnje recepture, ki jih lahko vključite v svoje jedilnike, smo izbrali zelo okusno gobovo juho z ajdovo kašo, dödöle (oženjene žgance) in vedno dobrodošle testenine, tokrat z makom in s sadjem.

Rezanci z makom Sestavine: ∫ 1 jajce ∫ 200 g ostre moke ∫ sol ∫ 100 g masla ∫ 200 g mletega maka ∫ 1 dcl mleka ∫ med ∫ sadje za okras

Čas priprave: 20 minut Priprava: Na desko stresemo moko in napravimo jamico, v katero dodamo jajce in vodo, posolimo in na hitro pregnetemo. Testo razvaljamo in narežemo na široke rezance. Rezance skuhamo v slanem kropu. Skuhane rezance odcedimo, zvrnemo v kozico, prelijemo s stopljenim maslom ter potresemo z makom. Za slajšo različico vlijemo v kozico 1 dl mleka in 0,5 dl sladke smetane ter dodamo mak. Po okusu osladimo z medom ter zavremo. Kuhamo največ 5 minut. Za dekoracijo in okus krožnik okrasimo s sadjem. Tokrat smo izbrali kivi. K jedi lahko ponudimo svež sadni sok ali hladno mleko.

Prehrambena vrednost porcije: ∫ Prehrambena vrednost porcije: ∫ Energija: 466,5 kcal ∫ Beljakovine: 12,1 g ∫ Maščobe: 26,2 g ∫ Ogljikovi hidrati: 48,25 g ∫ Vlaknine: 7,2 g

Dödöli Sestavine: ∫ 5 srednje velikih krompirjev ∫ sol ∫ moka za zgostitev ∫ 2 srednje veliki čebuli ∫ 0,5 dl sončničnega olja ∫ 2 dl kisle smetane

Čas priprave: 50 minut Priprava: Dödöli so žganci iz krompirja in pšenične moke (od tod tudi izvira izraz oženjeni žganci). Krompir olupimo, narežemo na majhne kocke in kuhamo v slani vodi. Naj bo pokrit z vodo oziroma naj bo voda približno 2 prsta nad krompirjem. V vmesnem času lahko pripravimo zabelo – prepraženo čebulo. 2 srednje veliki čebuli olupimo in narežemo na manjše kocke. Tradicionalno se praži na masti, ampak v današnjem času je primernejše olje. Čebulo pražimo med stalnim mešanjem, ko pa začne dobivati zlatorumeno barvo, jo odstavimo. Nekateri jo v tej fazi zmešajo s smetano, kar pa ni ravno priporočljivo zaradi videza. Ko je krompir kuhan, ga dobro zmečkamo in pristavimo kozico nazaj na ogenj ter zmanjšamo plamen. Krompirju začnemo dodajati pšenično moko. Ko začne vreti, naredimo s kuhalnico v sredino moke luknjo, pokrijemo in pustimo, da počasi vre 30 minut. toliko časa , dokler se jed ne zgosti. Nekaj vode odlijemo in žgance dobro premešamo. Pred mešanjem dodamo malo vročega olja. Med mešanjem po potrebi dolivamo krompirjevo vodo. Žgance natrgamo v večjo skledo ali na krožnike. Na masti ali olju prepražimo svežo čebulo, primešamo kislo smetano in pustimo, da prevre, nato pa žgance prelijemo z zabelo. Dödöli so samostojna jed, lahko pa jih tudi popečemo ali jih uporabimo kot prilogo.

Prehrambena vrednost porcije: ∫ Energija: 475,1 kcal ∫ Beljakovine: 9,4 g ∫ Maščobe: 17,1 g ∫ Ogljikovi hidrati: 68,62 g ∫ Vlaknine: 4,3 g

Povej mi, kaj ješ, in povem ti, kdo si Gobova juha z ajdovo kašo Sestavine: ∫ 200 g svežih gob ∫ 4 žlice ajdove kaše ∫ sol ∫ poper ∫ timijan ∫ 1 žlica moke ∫ 1 dl kisle smetane ∫ šopek drobnjaka

Čas priprave: 100 minut Priprava: Ajdovo kašo preberemo, operemo in damo kuhat. Gobe očistimo, narežemo, operemo in dodamo kaši. Solimo in potresemo s timijanom. Ko so vse sestavine kuhane, prilijemo juhi podmet iz vode, moke in kisle smetane in jed ponovno prevremo. Juho še popopramo in potresemo s sesekljanim drobnjakom ali peteršiljem.

Prehrambena vrednost porcije: ∫ Energija: 335 kcal ∫ Beljakovine: 11,82 g ∫ Maščobe: 4,45 g ∫ Ogljikovi hidrati: 73,8 g ∫ Vlaknine: 10,7 g

REVIJO RINGARAJINE ISKRICE ŽELIM VSAK MESEC V SVOJ NABIRALNIK! Celo leto lahko za samo 12 € prejemate revijo Ringarajine iskrice na svoj domači naslov. Vse, kar morate storiti, je:

NAROČILNICA

1. IZPOLNITE NAROČILNICO.

Ime in priimek:

2. POŠLJITE jo na: Danu d.o.o., Ringaraja, Ulica Franca Mlakarja 32, 1000 Ljubljana 3. KAJ PA PREKO INTERNETA? Ja, tudi tam lahko naročite revijo! Naročilnico poiščite na www.ringaraja.net /iskrice.

Naslov: Poštna št. in kraj: E-naslov: Telefonska številka: *Vsi podatki so obvezni za naročilo.

Položnico za plačilo boste prejeli na svoj E-naslov. Po plačilu položnice vam bomo poslali prvo izmed 9 številk revije Ringarajine iskrice.

Eko družina

Zeleno pročelje za male in velike bolnike besedilo: Uredništvo Ringarajinih iskric fotografije: Fotoucilnica.com, Matej Grošelj

Ringarajina rubrika Eko družina je klub znanja, doživetij, odgovornosti do okolja in družbe ter prispevanja k trajnostnemu razvoju že od malih nog naprej. Te velike besede malim junakom in junakinjam v reviji Ringarajine iskrice in na spletnem portalu Ringaraja.net predstavljamo skozi igro, pravljico, izlete v naravo, filme in pogovor. Poslanstvo Eko družine pa ni le v besedah, ampak tudi v dejanjih – v urejanju parkov za otroke, pogozdovanju, posvojitvi obrežij rek in jezer skupaj z vrtci, družinami, s skupnostjo in z občinami. Nov korak k temu poslanstvu smo uresničili 5. maja letos, ko smo s pomočjo Leka zasadili grmovnice in uredili park pred Očesno kliniko v Ljubljani. Lek se nam je pridružil v okviru svojega vsakoletnega dneva sodelovanja z lokalno skupnostjo. Igor Boševski, vodja programa Trajnostno poslovanje v Sandozu, je povedal, da je to že šesto leto, ko lekovci za en dan zavihajo rokave in pomagajo v svojem okolju. Lekovci in ringarajevci smo to sredo kljub dežju veselo poprijeli za delo in pripomogli k temu, da bo Očesna klinika odslej še prijaznejša za velike in male bolnike. Že na prvi pogled! Še posebej so se prijaznejšega parka razveselili otroci. Nekateri izmed njih morajo redno obiskovati Očesno kliniko zaradi pregledov in zdravljenja. Ob dnevu, ko je njihov park dobil novo podobo, so skupaj z vzgojiteljico Matejo za park izdelali tablice, ki bodo tudi ostale obiskovalce prijazno nagovarjale, naj ga pomagajo ohranjati lepega in čistega. Vzgojiteljica otroškega oddelka Očesne klinike Mateja Jerina Gubanc je izpostavila dejstvo, da se na kliniki zavedajo sreče, da imajo lasten vrt, park sredi mesta. V kliniko zahajajo slepi in slabovidni otroci in odrasli, ki okolico zaznavajo na povsem drugačen način od nas. Cvetje in grmovnice bodo sedaj lahko občudovali v neposredni bližini, kjer se zdravijo.

Tablice, ki bodo pomagale ohraniti lep in čist park.

Zeleno pročelje pa si je z veseljem ogledala tudi predstojnica Očesne klinike, izr. prof. dr. Branislava Stirn Kranjc, dr. med., ki se je v imenu Očesne klinike vsem prostovoljcem lepo zahvalila za skupno akcijo. Vse prisotne pa so mali bolniki presenetili z ročno izdelanimi pikapolonicami za srečo – da jo bomo tudi mi znali videti in prepoznati tako, kot jo vidijo oni.

Ekipa na delu

Navkljub dežju ni manjkalo nasmehov.

Lekovci in ringarajevci z dobrim namenom

Obiskali smo ...

besedilo: Uredništvo Ringaraje fotografije: Fotoučilnica.com

Za družino je vedno pravi čas (in vreme)! piše: Uredništvo Ringarajinih iskric foto: Fotoučilnica.com

Četrtega Festivala družin, ki se je 15. in 16. maja odvijal v Laškem, se je udeležilo preko 6.000 ljudi. Tokratni festival se je soočil z dvema prelomnicama – z novo lokacijo in z dvodnevnim programom. Predvsem pa je uspel, kljub muhastemu vremenu. Družin ni niti dež pregnal. Sobotni dan je potekal v znamenju športnih izzivov. Otroci in odrasli so se lahko pomerili v kolesarjenju ali teku. Preko celega dne je potekala slikarska kolonija in družine so lahko opazovale mojstre pri delu, sodelovale v številnih animacijah in delavnicah za otroke in odrasle ter se veselile z zabavnimi maskotami. Pred dežjem smo se skrili v velikanski šotor in v prostore Thermane ter kulturnega centra. Nedelja pa je prinesla tradicionalno festivalsko dogajanje, ki se je pričelo s

slavnostno otvoritvijo s pihalnim orkestrom in pozdravom domačega župana. Otroci in starši so navdušeno obiskovali dogodivščino s Fifi in cvetličniki na ekološki kmetiji Razboršek. Dogodivščina se je začela z veselimi zvoki harmonike, na katero sta igrali domači deklici in zraven ubrano zapeli. Otroci so si ogledali lutkovno igrico Fifi in cvetličniki. Fifi se je nato lotila peke piškotkov, otroci pa so se skupaj z ostalimi cvetličniki naučili nekaj plesnih korakov. Ko so ples že dobro znali, jih je Fifi postregla s piškotki in z domačim sokom. Po predstavi so si ogledali kmetijo, božali živali, si ogledali, kako se striže ovce. Dogodivščino so zapuščali veselih obrazov, v želji, da bi še trajala … Ves čas festivala so se otroci zavzeto igrali v igralnih kotičkih in delavnicah ter pozorno spremljali lutkovne predstave in nastope čarodejev, animatorjev in glasbenih skupin. Številni so z odprtimi usti pričakovali, kaj bo čarodej Jani potegnil iz čarobnega klobuka. Zraven pa so plesali in ob vseh dejavnostih spoznali mnogo vrstnikov. Vrtčevske skupine so svoje eko izdelke, pa tudi plesne in dramske eko uprizoritve predstavile v okviru Ringarajinega natečaja

Eko družina in prejele priznanje ter nagrade iz rok Eko vile. Vseskozi pa je zabavne norčije z otroki in odraslimi uganjala klovnesa Cilka. Osrednjo okroglo mizo z naslovom »Družina na razpotju« je letos vodil Boštjan Romih, ki se je o izzivih, ki so pred družino, pogovarjal z Vlasto Nussdorfer, Nušo Derenda, Ingrid Kuk in p. dr. Christianom Gostečnikom. Glavno sporočilo okrogle mize je bilo kratko in optimistično: »Družina ima prihodnost!« Izobraževalni program za odrasle pa sta zaokrožili zanimivi in aktualni predavanji Tine Bregant, in sodelavke Familylaba, z naslovom »Kaj se plete v glavi našega malčka?", in svobodnega raziskovalca, ekologa in publicista Antona Komata, z naslovom »Umetnost preživetja«. Ko nas je v nedeljo popoldne le pozdravilo tudi sonce, smo ob glavnem odru zaplesali na zabavi s Čuki, ki je dodala piko na i dvodnevnemu dogajanju. Družine so skupaj preživele še en lep in aktiven dan. Velike pozornosti javnosti in zanimanja obiskovalcev je bila deležna predstavitev edinstvenega projekta Zavoda iskreni.net in Družinskega centra iskreni.net. Več o njem najdete na http://upanje.iskreni.net.

Množica pod odrom

Kuharska delavnica

Emilije Pavlič

Eko čarodej in njego v pomočnik

Dvignimo roke visoko, višje.

Beremo Iskrice

Delavnice za otroke

Vsi smo pridno sodelovali.

»Packe« iz Vrtca Šmarje pri Jelšah

Dogajanje na Ringarajini stojnici

ica Eko družine

na odru. i in plesali smo tudi

Najmlajša predstavn

Moj, moj ...

Vreme nas ni ustavilo.

Zabava je kar trajala in trajala ...

gali, ko je bilo treba Tudi dedki so poma Ringarajinih iskric. reševati nalogice iz

Pel

Organizatorji Zavod iskreni.net, v sodelovanju z Ringaraja.net, KD Življenje d. d., in Thermano Laško d. d., zadovoljni ugotavljajo, da tako velika udeležba na prireditvi sporoča, da festival odgovarja na potrebe družin ter da je takšna prireditev nedvomno potrebna in zaželena. Bistveno je, da družinam na istem mestu ponudimo možnosti za izobraževanje, ustvarjanje, druženje in zabavo. Odzivi obiskovalcev pa kažejo, da so tako otroci kot odrasli Festival družin že vzeli za svojega.

Psihologija

Ko v družino poseže bolezen piše: Po knjigi »Družine s kronično bolnimi otroki« povzela Karolina Radovanovič, voditeljica Familylabovih seminarjev, www.familylab.si

Ni dvoma, da je najboljše, kar lahko starša dasta otroku, to, da lepo skrbita zase in drug za drugega. (J. Juul)

Po več knjižnih uspešnicah enega najbolj znanih družinskih terapevtov, čigar kolumno lahko preberete vsak mesec tudi v naši reviji, je v maju v okviru družbeno odgovorne akcije Familylaba, ki jo je omogočila zavarovalnica Vzajemna, izšel slovenski prevod knjige »Družine s kronično bolnimi otroki« avtorja Jesperja Juula. Tudi številne slovenske družine s kronično bolnimi ali kako drugače hendikepiranimi otroki se soočajo s pomanjkanjem energije in virov za samopomoč, saj so tako v socialnem kot tudi v psihičnem in fizičnem smislu vsaj dvakrat bolj obremenjene kot običajna družina in jih tudi posledice vsakodnevnega stresa prizadenejo hitreje in tudi močneje. Knjiga govori o tem, kaj lahko starši ukrenejo, da bi kar najbolje poskrbeli za kakovost svojega odnosa do bolnega otroka in njegove potrebe po razvoju samospoštovanja, samozavesti, osebne integritete in odgovornosti. Kronično bolni otroci se v teh potrebah prav nič ne razlikujejo od drugih otrok, toda težnja po tem, da kronično bolne poosebljamo z njihovo boleznijo, je tako močna, da je zelo pomembno, da družina sama poskrbi za ohranjanje ravnovesja med boleznijo in zdravjem.

Vsi otroci potrebujejo občutek vrednosti

Temeljne potrebe kronično bolnih otrok

so enake potrebam drugih otrok, vendar si je pogosto treba bolj prizadevati in se bolj osredotočiti na to, da so tudi zares zadovoljene. To velja tako za duševno kot telesno prizadete otroke in ni odvisno od tega, kako dobro se verbalno izražajo, koliko vidijo, kako slišijo in podobno.

to samo zato, ker je popolnoma prepričan, da je on vzrok vaših skrbi, strahov in žalosti in da poleg tega obremenjuje vaše življenje. Zato bi bilo dobro, da ste čim bolj odkriti o svojih mislih in občutkih, da ste iskreni in kažete pristno zanimanje za to, o čem razmišlja in kaj čuti vaš otrok. To je v marsičem ravno nasprotno od nagonske težnje vsakega starša, da bi zaščitil otroka Temeljne potrebe otrok so: pred vsem, kar je naporno in boleče, ∫ potreba po občutenju, da so vendar je edini način, s katerim lahko vredni člani družine, preprečite, da bi otrok moral prenašati ∫ potreba po tem, da je zanje poskrbljeno, svojo bolezen, ob tem pa še preveliko ∫ potreba, da razvijejo osebno integriteto, odgovornost za vaše življenje in počutje. samospoštovanje in odgovornost. »Najboljše vodstvo lahko ponudite otroku tako, da mu priznate, kar v določenem trenutku čuti, in mu daste Odgovornost za zadovoljevanje teh potreb čas in prostor, da spet najde vzgib.« je najprej odgovornost staršev, nato pa tudi Starši imajo zaradi tega pogosto občutek, strokovnjakov, ki otroka spremljajo daljši da zanemarjajo svoje odgovornosti, in čas, toda starši so najpomembnejši. utegne se zgoditi, da do vratu potonejo v skrbeh za prihodnost. Toda ta proces je Prevzemite odgovornost, sicer tako pomemben prispevek k otrokovemu jo bo namesto vas prevzel otrok samospoštovanju in osebni odgovornosti, Vsi otroci se v čustvenem, intelektualnem da je vredno zdržati. Vaš otrok se ubada s in filozofskem pogledu ukvarjajo z povsem svojevrstnim življenjskim izzivom: življenjem svojih staršev bistveno več, kot mora se boriti, da bi ga drugi videli in si večina odraslih sploh lahko predstavlja. doživljali kot osebo, kakršna je, ne pa kot In vaš otrok porabi toliko svoje energije za poosebljenje svoje bolezni ali primanjkljaja.

Poskrbite zase in za partnersko razmerje

V vsaki družini z dvema staršema je najpomembnejši ljubezenski odnos med njima. Ta določa razpoloženje in ozračje v družini. Zato skrbno negujte ljubezen, ki jo občutite drug do drugega. To je dar, ki si ga vaši otroci želijo bolj od vsega drugega, in zdravilo, ki pomaga, da kar najbolje učinkujejo tudi vsa druga zdravila in posegi. Podobno velja tudi za starše samohranilce, ki jim svetujemo, naj skrbijo za svoje življenje in pazijo, da se ne razblinijo v vlogi starša. Enako se dogaja v družinah z zdravimi otroki, kjer pa je otrok bolan, je še posebno pomembno, da starša dasta prednost medsebojni ljubezni in prijateljstvu. To je pomembno za dobrobit staršev, za družinsko ozračje in za dobrobit otroka. Nenazadnje ima preveč bolnih otrok občutek, da so krivi za slab odnos med staršema. Če je otrok vselej v središču pozornosti odraslih, težko sestavi pozitivno in realno podobo o samem sebi; ko pa starša ustvarita prostor zase in za svoj odnos, občuti olajšanje. V družini je vse povezano; kar se godi enemu od članov, naj bo dobro ali slabo, vpliva na vse. Radostni in težki dogodki vplivajo na vsakogar, pa ne le na osebni in čustveni ravni, ampak predvsem na tisto, kar se dogaja med družinskimi člani – na vse medsebojne odnose. Temu pravimo družinska interakcija in prav kakovost te interakcije določa, kako bodo napredovali tako otroci kot odrasli in kako bodo razvijali individualne potenciale ter skupno moč.

Najprej oseba, nato bolezen

Najpomembnejše, kar lahko storite, je, da ne pozabite, da je bolezen vašega otroka zgolj manjši del njegove osebnosti in obstoja – ne glede na to, kako resna je in kakšen utegne biti njen vpliv. Občasno bodo

v družinskem življenju prevladali otrokova bolezen, terapija ter odzivi družinskih članov in prijateljev, in vam jemali vso energijo, toda otroka nikoli ne smemo omejiti na vlogo bolnika, pa naj bo to v družini ali pri zdravniku. Otrok je predvsem

oseba in človeško bitje, ki je žal tudi bolno. Ljudje, ki jih srečuje v družbenem življenju, se v različni meri osredotočajo na njegovo bolezen, zato je tako zelo pomembno, da tega ne počnete tudi vi.

Zavarovalnica Vzajemna in Familylab Slovenija organizirata družbeno odgovorno akcijo za družine s kronično bolnimi otroki Od 4. maja do 7. junija poteka v Sloveniji družbeno odgovorna akcija, ki združuje predavanje Jesperja Juula, celodnevno delavnico za starše pod njegovim vodstvom ter razdelitev 1.200 brezplačnih izvodov slovenskega prevoda knjige Družine s kronično bolnimi otroki. Več o akciji na spletni strani www.familylab.si. »S tem, ko pomagamo staršem s kronično bolnimi, prizadetimi ali hendikepiranimi otroki, pomagamo dvojno – delujemo kurativno in preventivno. Ko podpremo starše, podpremo tudi otroke in torej vso družino. S tem, ko podpremo družino, pa podpremo družbeno prihodnost.« Familylab Slovenija in Vzajemna d.v.z. Družbeno odgovorno akcijo, vključno z izdajo slovenskega prevoda knjige, je v izvedbi Familylab Slovenija v celoti omogočila zdravstvena zavarovalnica Vzajemna d.v.z.

ZNANI SLOVENCI IN STARŠI O KNJIGI: »Juulova knjižica ne daje konkretnih navodil, napotkov. Ne ponuja receptov. Daje pa možnost drugače videti, drugače razumeti bolezen, ki je vdrla v družino – in drugače zaživeti z njo. Je dragocen vodnik, poln ljubezni in razumevanja tako naših bolnih otrok, njihovih bratov in sester kot tudi nas, staršev. Je vodnik na poti k oblikovanju nove družine, ne iskanju poti nazaj, kot je nekoč bilo.« Darja Barborič Vesel

»Sčasoma sem spoznala, da ravno to, kar naredim zase, za naju, za nas vse skupaj in ni povezano samo z boleznijo (skupno kosilo z možem, jutranja kavica s kolegico ipd., op. K. R.), igra odločilno vlogo. Da ravno iz takih drobnih življenjskih niti tkem preprogo moči, ki mi pomaga preživeti negotove, težke trenutke – pa ne le meni ali partnerju, ampak tudi otroku. To ravnovesje med boleznijo in preostankom življenja je pomembno tudi zato, ker bolezen spremeni družinsko razpoloženje, ozračje, razmerja, odnose in družinski fokus.« Petra Tomc Šavora

»Jesper Juul je zakon! Ne le za starše in (kronično bolne oziroma prizadete) otroke, temveč za slehernega izmed nas. Tudi ta knjiga nas spodbuja k osebni rasti prek odpiranja drugemu in pogovora – vključno s »Ne pozabite, da je bolezen vašega otroka prepiranjem. Z njim nas navdihuje za zavedanje o sebi in urjenju soodgovornosti za medčloveške odnose zgolj manjši del njegove osebnosti in obstoja v partnerskih in starševskih razmerjih. Jesper Juul je – ne glede na to, kako resna je in kakšen zdravilni napoj za ljubezen!« utegne biti njen vpliv.« dr. Manca Košir, publicistka

(J. Juul)

Zdravje

DRUŽINSKA POTOVALNA LEKARNA piše: Neli Bizjak, dr. med.

Pred nami je poletje in čas počitnic. Večina gre na morje, tisti, ki želijo dopust preživeti bolj aktivno, pa v hribe in gore. Vedno več je tudi avanturistov, ki si privoščijo potovanja na drug konec sveta. Kaj hitro pa se nam lahko zgodi, da nam počitniško razpoloženje pokvarijo razne zdravstvene nevšečnosti, še posebno, če potujemo z otroki. Najpogostejše zdravstvene težave otrok na potovanju so poškodbe in manjše nesreče, driske, vnetja dihal, alergije in potovalna slabost. Ker zdravniška pomoč ni vedno pri roki, je priporočljivo imeti s seboj primerno založeno potovalno lekarno. Le-ta se za našega malčka razlikuje od zdravil in pripomočkov za odrasle, ker imajo otroci specifične potrebe glede uporabe zdravil.

Kako sestaviti potovalno lekarno?

Skrbno pripravimo tista zdravila, ki jih malček redno jemlje in mu jih je predpisal zdravnik. Upoštevati moramo dolžino dopusta, da s seboj vzamemo zadostno količino. Pri prehodu mej nekaterih držav potrebujemo za nekatera zdravila posebno potrdilo o uživanju, zato vprašajte zdravnika, ali potrebujete tako potrdilo. Ker so otroci ponavadi zelo živahni in radovedni, se lahko hitro pripeti kakšna manjša nezgoda s prasko, z odrgnino ali manjšo rano, zato moramo na dopust obvezno vzeti osnovna sredstva za prvo pomoč: ∫ razkužilo za rane, lahko tudi v obliki razkužilnih robčkov, ∫ sterilne gaze različnih velikosti, ∫ povoj ali dva, ∫ vodoodporne obliže, ∫ škarje, ∫ pinceto, ∫ trikotno ruto, ∫ termometer. Ne pozabite na zdravila za samozdravljenje manjših zdravstvenih težav: ∫ zdravila za zniževanje povišane telesne temperature, ∫ zdravila proti potovalni slabosti in bruhanju, ∫ zdravila za zdravljenje prehlada in bolečega grla ter ∫ varovalne pripravke za sončenje s primernim zaščitnim faktorjem.

Želimo vam prijetne in zdrave počitnice! Revija Ringarajine iskrice bo z vami spet septembra.

Kaj moramo vedeti o posamezni skupini zdravil? Zdravila za zniževanje povišane telesne temperature Najprimernejše zdravilo za otroke proti bolečinam in za zniževanje povišane telesne temperature je paracetamol, ki ga dobite pod različnimi zaščitenimi imeni in v različnih farmacevtskih oblikah (tablete, prašek za peroralno suspenzijo, sirup, svečke). Ustrezen odmerek za starost in telesno težo otroka je ponavadi označen na embalaži ali v priloženih navodilih. Predpisanega odmerka glede na starost otroka ne smete nikoli prekoračiti, ker zdravilo v prevelikih odmerkih škodi jetrom. Pomembno je tudi, da med posameznimi odmerki minejo vsaj 4 ure. Sirup morate po uporabi dobro zapreti, po odprtju pa ga lahko uporabljate največ 6 mesecev, če ne opazite sprememb v barvi, vonju, okusu ali konsistenci (usedlina).

Zdravila proti zaprtju in driski

Zaradi spremenjenega ritma življenja, okolja in klime se pri otrocih, še posebno pri dojenčkih in manjših otrocih, lahko pojavi zaprtje. Pomembno je, da otrok pije dovolj tekočine. Dojenčkom lahko dodate v čaj za noževo konico

laktoze, večjim otrokom pa lahko pri zaprtju, ki traja več dni, v zadnjično odprtino potisnete glicerinsko svečko za odvajanje. Zelo pogosta nadloga na potovanjih tako pri otrocih kot tudi pri odraslih je driska. Črevesnim okužbam se lahko izognemo, če skrbno izbiramo hrano, ki jo otrok in tudi ostali člani družine uživajo. Ta praviloma ne sme biti surova, saj je takšna v deželah z nizko higiensko ravnjo najpogostejši vir okužbe. Jesti moramo dobro pečeno oziroma kuhano, pravkar pripravljeno hrano, sadje in zelenjava pa mora biti oprano s čisto vodo in izbirati moramo le takšne vrste, da jih lahko sami olupimo. Pomembno je, da pijemo le ustekleničene pijače oziroma prekuhano vodo brez ledu. Za dojenčke, mlajše od šest mesecev, je vsekakor najprimernejše dojenje oziroma hrana v prahu, pripravljena s prekuhano vodo. Zelo pomembno je, da se izogibamo nakupu hrane in pijače pri uličnih prodajalcih. Če vendarle

zaužijemo kaj oporečnega, moramo imeti s seboj v potovalni lekarni zdravila proti driski ali zaprtju, zdravila proti potovalni slabosti, prašek za nadomeščanje izgubljenih mineralov in preprečevanje izsušenosti ob driski in bruhanju ter tablete za čiščenje vode. Za otroke je namreč driska lahko zelo nevarna, ker se lahko hitro izsušijo, to pa lahko vodi v odpoved ledvic. Zato je najpomembnejše, da nadomeščate vodo in elektrolite v obliki peroralnega praška za rehidracijo. Prašek morate raztopiti v vodi, ki ste jo pred tem prevreli in ohladili. Otrok naj čim pogosteje pije tekočino po žličkah in v predpisani količini glede na starost. Poleg tega lahko otroku ponudite tudi čaj iz suhih borovnic.

Zdravila proti potovalni slabosti in bruhanju

Tudi za otroke je na voljo zdravilo v obliki tabletk ali sirupa, ki ga odmerjajte otrokovi starosti primerno, ali naravno zdravilo iz ingverja, ki je primerno za otroke, starejše od šest let.

Zdravila pri prehladu in bolečem grlu

Za lajšanje teh težav pri večjih otrocih uporabite pastile, ki delujejo antiseptično, fiziološko raztopino za izpiranje nosne sluznice ter kapljice in pršila za nos, ki olajšajo prehodnost nosne sluznice.

Zdravila pri alergiji in pikih žuželk

Piki žuželk so že sami po sebi zelo nadležni, lahko pa so celo smrtno nevarni v primeru, če prenašajo nevarne kužne mikroorganizme ali če je otrok alergičen na pik žuželke. Pri njih lahko pride do reakcije celega telesa ali izgubo zavesti. Nevarni so piki v usta ali žrelo, ki lahko povzročijo težave z dihanjem. Če pride do lokalne reakcije na mestu vboda, je treba na boleč, pordel in otekel predel dati hladen obkladek iz razredčenega kisa ali hladilno mazilo. Če je otroka pičila čebela, morate želo odstraniti s pinceto. Paziti morate, da ne stiskate mešička na vrhu žela, ker lahko s tem iztisnete še preostali strup. Če se pojavi alergična reakcija, je treba takoj zaužiti antihistaminik v obliki sirupa ali tablete. Za lajšanje težav s kožo uporabljajte mazila, ki delujejo protivnetno in proti srbenju. Neželene učinke pikov insektov lahko preprečimo tako, da se zaščitimo z repelenti. Repelenti so kemična in naravna sredstva, ki odganjajo komarje, klope, obade in druge žuželke, ki pikajo zaradi pitja krvi ali obrambe. Komarje privlačita vonj kože in ogljikov dioksid v izdihanem zraku. Aktivne snovi v repelentih odganjajo komarje, ker postane koža nezanimiva za hranjenje. Repelenti ne ubijejo komarjev. Učinkoviti so na kratki oddaljenosti od kože, kjer smo jih nanesli, zato se še vedno lahko zgodi, da slišite komarje, ki letajo okrog vas, vendar vas ne pičijo. Prva obramba pred komarji je fizična zaščita, npr. komarniki na oknih, dolgi rokavi, dolge hlačnice, svetla oblačila, lahko tudi mreže proti komarjem, impregnirane v insekticidu (uporablja se permetrin). Komarji najbolj pikajo ob zori in ob mraku, tako da je takrat bolje biti v zaprtih prostorih. Najbolj učinkoviti in uporabljani repelenti so DEET

(dietiltoluamid), pikaridin, olje limonovega evkaliptusa in IR3535. Zadnja dva sta biopesticidna repelenta in sta izdelana iz naravnih rastlinskih izvlečkov. Permetrin je zelo učinkovit kot repelent in insekticid, vendar je primeren samo za uporabo na oblekah, čevljih, posteljnih mrežah, šotorih. Permetrin odganja in tudi ubija različne insekte, učinkuje tudi po večkratnih pranjih in je lahko učinkovit do šest mesecev. Na embalaži repelenta mora biti navedeno, ali je njihova uporaba primerna za otroke. Tako se pri otrocih, mlajših od treh let, ne sme uporabljati repelentov, ki vsebujejo olje limonovega evkaliptusa. Ameriška pediatrična akademija je izdala priporočilo, da se repelentov, ki vsebujejo DEET, ne sme uporabljati pri dojenčkih, mlajših od dveh mesecev. Pri ožigu meduze ali morske

vetrnice se na koži pojavi opeklini podobno vnetje, ki skeli in srbi. To je posledica strupa, ki se sprošča iz ožigalk. Mesto ožiga je treba spirati z morsko vodo, da se odstrani čim več strupenih žel, uporabimo pa lahko tudi mivko. Prizadeta mesta ohlajamo z ledom, če ga imamo pri roki. Za deaktivacijo strupa uporabimo kis ali alkohol, nato pa kožo namažemo z mazilom, ki vsebuje antihistaminik ali antiseptične sestavine.

KAJ SO ANTIHISTAMINIKI? Antihistaminiki se uporabljajo že vrsto let pri zdravljenju simptomov različnih oblik alergij. Tekmujejo s histaminom za receptorje histamina. Z zasedbo receptorjev histamina preprečujejo, da bi histamin povzročil alergične simptome. Antihistaminiki obstajajo v obliki tablet, žvečilnih tablet, kapsul, sirupa in kapljic za oči. Veliko antihistaminikov je na voljo brez recepta, vedno pa se je dobro prej posvetovati z zdravnikom, preden začne otrok jemati zdravilo. Možni stranski učinki so zaspanost, suha usta, zadrževanje urina in zamegljen vid.

Komarje privlačita vonj kože in ogljikov dioksid v izdihanem zraku.

Zaščita otrok na soncu

Večja izpostavljenost kože soncu v mladosti lahko bistveno poveča tveganje za nastanek kožnega raka, zato je ustrezna zaščita otrok še posebej pomembna. Pri otrocih do šestega meseca starosti ni priporočena uporaba pripravkov za zaščito pred soncem. Dokler se otrok ne giblje samostojno, ga lahko zaščitimo z ustrezno obleko in s senco. Za otroke, starejše od šest mesecev, pa je priporočljivo uporabljati zaščitne pripravke z zaščitnim faktorjem 15 ali več, da preprečimo tako opekline kot tudi porjavelost kože. Pri izbiri primernega pripravka moramo biti pozorni na to, da ima le-ta tako UVA- kot tudi UVB-zaščito. Izogibati se moramo pripravkom, ki vsebujejo PABA – paraaminobenzojsko kislino, dišave, konzervanse in emulgatorje, da se izognemo alergičnim reakcijam kože. Zelo priporočljiva je uporaba pripravkov, ki vsebujejo fizikalne UV-filtre, kot sta titanov ali cinkov oksid. Pri izbiri naravnih pripravkov za otroke je pomembna tudi njihova vodoodpornost. Sredstva za zaščito pred soncem je treba nanesti na kožo vsaj pol ure pred sončenjem in po vsakem kopanju. Otroci ne smejo na sonce med 11. in 16. uro, zaščititi jih moramo s pokrivalom, sončnimi očali in z obleko. Po kopanju je dobro uporabiti hladilno mazilo ali emulzije, ki kožo primerno negujejo in hladijo, npr. mleko s pantenolom. Če je kljub varovalnim ukrepom sonce opeklo otroka, je prvi ukrep hlajenje z obkladki s fiziološko raztopino in uporaba hladilnih gelov. Če se pojavijo mehurji, morate nujno poiskati zdravniško pomoč.

Urbani podvig

V DEŽELI PIKE NOGAVIČKE piše: Viktorija Pirš fotografije: Viktorija Pirš in Pavel Škoberne

Villa Villekulla, nam bolj znana kot vila Čira-čara v »Astrid Lindgren Värld«, spomenik otroštvu in pravljicam svetovno znane pisateljice.

V pravljično deželo Švedsko smo pripluli iz nič manj idilične Danske. Mladenič, ki nam je v luki prodal karte za trajekt do švedskega Helsingora, je rekel, da je za obisk njihovih severnih sosedov že teden dni potrata časa. Ne bi se mogel bolj motiti. PO JUGU DEŽELE Iz prometnega pristaniškega mesta smo se usmerili proti JZ. Po dolgem času je zasijalo sonce, veter pa je ostal naš stalni sopotnik. Potovali smo po široki ravnini Svealand, ki po svoji odprtosti spominja na Dansko, le arhitektura bivališč je drugačna. Lesene hiše so večje, najpogosteje belo-rdeče in z vetrolovom pri vhodnih vratih. Ustavili smo se v turističnem kraju Mellbystrand. Od obale nas je ločeval nekajmetrski nasip, ki ščiti notranjost pred morjem, vetrom in peskom. Z vrha nasipa se je pogled odprl na ogromen naravni peskovnik. Sprehodili smo se po kilometrih temne mivke, ki valove Baltika obarva rjavo. Domačini so se metali v hladno morje, mi Sredozemci, vajeni toplega Jadrana, pa smo raje brodili po plitvini. Ker si je obala, ki se vije nekam v neskončnost, zelo podobna, so Švedi vsakih nekaj 100 m postavili table z različnim sadjem in tako olajšali orientacijo dopustnikom. Na poti proti Jonköpingu smo le redko srečali nasproti vozeč avto. Bukev, hrast in gaber se tukaj umikajo borom, smrekam in jelkam, med njimi pa se skrivajo jezera, občasno kmetije ter prometni znaki, ki opozarjajo na lose. Ko smo po nekaj urah vožnje zapeljali na avtocesto, je na obali jezera Vättern ravno izginjala žareča krogla.

Prevozno sredstvo po deželi Astrid Lindgren

Na vzhodni obali jezera je veliko zgodovinskih objektov, ki kar tekmujejo za popotnikovo pozornost. Glede na časovno omejenost smo se naslednje jutro napotili proti bližnjemu kraju Rök. Ogledali smo si Rökstenen, najstarejši in najbolj znan švedski zgodovinski kamen, ki stoji ob cerkvici v istoimenskem kraju. Kamen je z vseh strani popisan z antičnimi verzi, ki naj bi izvirali iz 9. stoletja. Popisal ga je kralj Theodor v spomin na svojega prekmalu umrlega sina. Vaška pot nas je nato vodila do jezera Tåkern. Del poti je ob vodi speljana lesena brv, ki je bila v nekaterih delih poplavljena. Povzpeli smo se na razgledni stolp, ki omogoča opazovanje 250 vrst ptic, a v naš pogled so se ujele le race in labodi. Nato smo nadaljevali pot proti Vadsteni, mestu, ki leži na obali jezera Vättern. Glavni znamenitosti mesta sta grad in opatija sv. Brigite, ki izvira iz leta 1380. Našo družinico poleg vseh znamenitosti navdihujejo tudi povsem preproste reči. Jadrnice in race, ki plavajo na gladini jezera, za katerega najmlajša članica družine domneva, da je morje, prijetne sprehajalne steze in urejena otroška igrišča. STOCKHOLM – SEVERNE BENETKE Sonce zahaja šele okoli desete ure zvečer. Avtocesta E4 nas je presenetljivo hitro pripeljala na otočje švedske prestolnice. Brez težav smo zapeljali na otok Södermalm, ki je povezan z Långholmnom, kjer je počivališče (quick stop) za avtodome. Kljub pozni uri smo sneli kolesa ter si razgibali noge na obmorski kolesarski stezi, ki nas je pripeljala v stari del glavnega švedskega mesta. Občudovali smo številne morske kanale in otoke, ki so med seboj večinoma povezani z mostovi. Mesto nas je nemudoma očaralo. Stockholm, ki ga sestavlja okoli 24.000 otokov, upravičeno velja za eno najlepših prestolnic oziroma severne Benetke. Stockholm je pomembno trgovsko in pomorsko središče, ki se lahko pohvali z več kot 50 muzeji in z 10 kraljevimi gradovi, vključno z največjo palačo na svetu. Stockholm je kljub svoji

Urbani podvig velikosti enostaven za raziskovanje po kopnem ali vodi, peš ali s kolesom. Na otoku Gamla Stan, najstarejšem in enem izmed najlepših delov mesta, smo se prepustili ozkim starim ulicam in številnim restavracijam. Mesto je na tem otoku nastalo v 13. stoletju in se bliskovito širilo s trgovino. Rast se je ustavila v 17. stoletju, ko je grad Tre kronor, simbol švedske moči, zgorel do temeljev.

Orientacijsko pomagalo – table s slikami raznovrstnega sadja na JZ obali Švedske

Na Västerlånggatanu smo se pomešali med množico turistov, nato pa smo se raje umaknili v bolj mirne ulice. Po 18. uri so znamenitosti na Švedskem večinoma zaprte, zato smo si ogledali kraljevo palačo le od zunaj. S 608 sobami je največja palača na svetu, ki je v uporabi v nespremenjeni podobi. Ob palači je speljana sprehajalna pot, ki vodi do pristanišča. Tam je bilo polno radovednežev, ki so opazovali jadrnice ali pa so našli svoje mesto ob vrčku piva, ki ga po zasoljenih cenah ponujajo priložnostni bari. Zjutraj nam je kolesarske načrte prekrižal dež, Švedov pa pršenje ni odvrnilo od kolesarjenja. Kupili smo Stockholm Card. Ogledu kraljevskega parka smo namenili ves dan. Za vstop v Vasa muzej smo čakali več kot pol ure, toda izkazalo se je, da je bilo vredno. V muzeju je v sedmih nadstropjih na slikovit način prikazano življenja v 17. stoletju, ko je na Švedskem kraljevala rodbina Wasa. V zatemnjenem osrednjem delu je postavljena admiralska ladja Wasa, ki se je takoj po veličastni splavitvi v morje neslavno potopila. Švedi so jo šele po 333 letih dvignili iz morskih globin. Ironično je, da je bilo ladijsko podpalubje premalo obteženo. 12 ton kamenja ni botrovalo teži topov in ostalega tovora, zato se ni mogla upreti močnejšemu sunku vetra. Nato je sledilo nekaj za našo malo Piko Nogavičko – Junibacken z deželami iz fantazijskih knjig je pravi mali raj za otroke. Vila Čira-čara in Pika Nogavička v družbi razbojnikov pričarajo otrokom navdušenje na obraz. Odhiteli smo še v Vodni muzej. Sprehodili smo se med prebivalci sladkih in slanih voda. Tropi, piraje, močvirja, morja, koralni grebeni, življenje v Baltskem morju, ... Neznane, a čudovite ribe, morske zvezde in morski psi so plavali tik pred našimi očmi. Že na poti v Skansen, prvi muzej na prostem na svetu, ki je bil ustanovljen že davnega leta 1891, nas je zopet zajela ploha. Ker je bila ura že več kot 18.00, je bil vstop sicer mogoč, toda za ogled je bila odprta le še peščica izmed 150 restavriranih tradicionalnih švedskih hiš z restavriranimi predmeti, ki pričajo o preteklem življenju. Pogreli smo se ob odprtem ognju in uživali v poslušanju glasbenikov, ki so poskrbeli za nostalgično vzdušje. Ko je z neba le še malo škropilo, smo si na glavo poveznili kapuce in se odpravili do majhnega živalskega vrta, ki leži v sklopu parka. Od švedskih rjavih medvedov nas je ločila le debela steklena ograja. Nekoč zelo pogost prebivalec živi danes le še v severnih gozdovih in je zaščiten. Drugače je z losi, ki so stalni prebivalci gozdov osrednje in južne Švedske. ASTRID LINDGREN VÄRLD Nazaj proti jugu. Prilagodili smo se najmlajšemu članu odprave in obiskali deželo Astrid Lindgren, ki so jo odprli leta 1998 na pobudo pisateljice. Dežela leži v bližini pisateljičinega rojstnega kraja Näs. Astrid Lindgren je pravljice najprej pripovedovala svoji hčerki Karin, nato pa jih je prelila na papir in tako je nastalo prek štirideset otroških knjig. Naša cicibanka se je izgubljala med pomanjšanimi hiškami, pela in norela na igralih in cvilila od veselja na vozičku, ki je vozil od ene atrakcije do druge. ÖLAND Med prijaznimi vasicami smo se v spremenljivem vremenu pomikali proti JV. Naš cilj je bil Öland, dolg ozek otok, počitniško pribežališče mnogih Švedov. Raven apnenčast otok je znan po starih mlinih na veter, ki jih je preko 400, od teh pa jih deluje le še peščica. Večerni sprehod ob obali je ponujal pogled na žarečo kroglo, ki se je potapljala v Baltik. Toplo oblečeni smo zopet opazovali staro in mlado, ki so čofotali v morju. Naslednje jutro smo lepo vreme izkoristili za kolesarsko raziskovanje severnega dela otoka. Z zahodne obale smo se skušali prebiti na vzhodno, vendar nam brez karte ni uspelo. Utrujeni smo počivali na travniku ob najstarejši cerkvi na otoku, ki izvira iz 12. stoletja, in se v mislih že počasi začeli poslavljati od Švedske. Čakala nas je le še večerna pot nazaj na Dansko, na otok Sjelland.

Pokrajina kar vabi h kolesarskemu raziskovanju

Sončni zahod v kraju St. Ror na otoku Öland

Stockholm Card omogoča tudi brezplačen prevoz po morju od centralnega otoka Gamla Stan do Djurgårdna

Stockholm – vrvež na nakupovalni ulici

Pšenično polje v bližini jezera Tåkern. Na južnem nižavju živi večina vseh prebivalcev in tam je tudi največ kmetijskih površin.

Pred počitnicami, med počitnicami in po počitnicah smo z vami! Namige za destinacije poiščite na Ringaraja.net. In ne pozabite glasovati za TOP DRUŽINSKE POČITNICE na www.ringaraja.net/tdp!

VREME Najtoplejša in sončna meseca sta junij in julij, ko je npr. svetlo tudi 17vt ur dnevno. KAMPIRANJE Dežela premore okoli 700 kampov. Za kampiranje je obvezna Svenskt Campingkart, ki jo je treba naročiti vsaj en mesec pred odhodom na Švedsko. V nasprotnem primeru se v prvem kampu dobi začasno nalepko, vendar je treba plačati nalepko za celo leto. Več informacij na www.camping.se. Z avtodomom lahko prenočite na počivališčih, parkiriščih, ob jezerih, pred gradovi in celo pred ograjami kampov. STOCKHOLM Za avtodome je najprimernejše prenočevanje v »quick stopu«, ki je na otoku Långholmen. Tudi tu potrebujete Svenskt Campingkart. OGLEDI Za intenziven ogled mesta priporočamo nakup Stockholm Card. Kartico je mogoče kupiti v kampih in vseh turističnih točkah. Pokrije vse potne stroške (prevoz znotraj mesta, ladjica) in omogoča ogled preko 70 muzejev in znamenitosti. Na voljo so tri vrste kartic: 24-, 48- in 72-urne kartice. Otroške karte so na voljo za otroke, stare od 7 do 17 let. Več na www.stockholmtown.com. ASTRID LINDGRENS VÄRLD Več informacij na www.astridlindgrensnas.se. Za otroke do treh let je vstop prost.

©E PREHITRO BODO ZRASLI Ah, otroci! Ta Ëarobna bitjeca, ki privekajo v naπe æivljenje in nam prinesejo toliko veselja, nepozabnih spominov in ljubeËih trenutkov. Toda ti trenutki πe prehitro minejo, saj otroci πe prehitro zrastejo. In kaj kmalu se iz hvaleænih bitjec spremenijo v samostojne osebe s svojimi æeljami, naËrti in cilji. Kot odgovorni starπi, ki smo zanje pripravljeni narediti πe malo veË kot vse, se znajdemo pred velikim izzivom, kako pomagati. Kako naj bomo pripravljeni na prihodnost, Ëe ne vemo, kakπna bo? Kako uskladiti trenutne potrebe, obenem pa πe dati „nekaj na stran“? Veliko vpraπanj, malo odgovorov. Zato smo zasnovali investicijsko zavarovanje FLEKS ZA MLADE. Gre za prvo pravo prilagodljivo zavarovanje za otroke, ki predstavlja dobro popotnico za vse æivljenje. PrivarËevana sredstva lahko na primer vaπemu najmlajπemu namenite kot meseËno rento, enkratno izplaËilo ali kombinirate oboje. Obenem ste sami zavarovani æivljenjsko, vaπ otrok pa nezgodno. MogoËe je danes veliko neznank o prihodnosti vaπih otrok, eno pa je kljub temu gotovo: ob strani jim bo stal FLEKS ZA MLADE, prvo pravo investicijsko zavarovanje za otroke v Sloveniji. Prav zdaj v vrtcih in osnovnih πolah poteka poseben nagradni nateËaj, kjer si vaπ otrok lahko z nekaj ustvarjalnosti pridobi eno od lepih nagrad. Vpraπajte vzgojitelje ali uËitelje za vse dodatne informacije. »e imate dodatna vpraπanja o zavarovanju, si lahko po telefonu 080 555 555 na dom naroËite zavarovalnega zastopnika oziroma svetovalca, ki bo z veseljem odpravil vse vaπe dvome in vam pomagal skleniti zavarovanje.

FLEKS ZA MLADE

www.triglav.si

O ŠVEDSKI Švedska je z 8.900.000 prebivalci in 449.964 km2 površine četrta največja država v Evropi in najgosteje naseljena skandinavska država s povprečno 20 prebivalci na km2. S približno 20 odstotki starejših prebivalcev od 65 let predstavlja trenutno najstarejšo populacijo na Zemlji. Čeprav je država članica EU, je njihovo uradno plačilno sredstvo švedska krona. Poleg pisateljice Astrid Lindgren prihaja iz te dežele veliko znanih imen, med njimi tudi Alfred Nobel, Tessin, Ingmar Bergman, Ingemar Stenmark, skupina Abba ter mnogo drugih, pa veliko svetovno znanih podjetij, med njimi npr. Ikea. Z močnim socialno-ekonomskim modelom velja Švedska za prebivalcem prijazno državo. Ima tudi enega najvišjih povprečnih dohodkov na svetu. Brezposelnost je približno 7-odstotna. Industrija je zelo močno razvita, čeprav ob vožnji po južnem delu države, kjer je večina kmečkih površin, ne dobimo takega občutka. Orne zemlje je okoli 7 odstotkov švedskega ozemlja, poljedelstvo pa ščiti vlada z davčno politiko. Gozd prekriva kar polovico državnega ozemlja. Švedska ima tudi največ nacionalnih parkov v Evropi. Premore kar 100.000 jezer, od tega ima večina pitno vodo. Jezera so nasploh značilnost dežele. Visoka ekološka osveščenost se odraža v skrbi za živali, čisto vodo in obnovljive vire. Zelo pogosto prevozno sredstvo je kolo, saj je v deželi več kot 10.000 km kolesarskih stez in sprehajalnih poti. Skrb za okolje se odraža tudi v čisti naravi in mestih ter snažnih javnih toaletnih prostorih. Švedi namenjajo posebno skrb tudi ljudem s posebnimi potrebami. V večini muzejev, javnih stavbah, nacionalnih parkih je omogočen nemoten dostop osebam na invalidskih vozičkih, nobena redkost niso tudi informativne table, na katerih so podatki, izpisani v Brailovi pisavi. Poleg prelepe narave in odprtih, prijaznih ljudi, ponuja Švedska tudi obilo zgodovinskih ter kulturno-zgodovinskih spomenikov. Ima več kot 25.000 zaščitenih pokopališč ali pogrebnih nasipov iz železne dobe, 1.140 trdnjav, 3.000 cerkev ter številne muzeje in gradove.

Gibanje

PRVO PLAVANJE piše: Tina Pustovrh, diplomantka Fakultete za šport, specialistka za kondicijski trening in ustanoviteljica studia za osebno trenerstvo BODY & BODHI

Pa smo preživeli zimo. Moj triletnik je letos prvič videl sneg in v zimskih radostih je neskončno užival. A prišel je čas, da slečemo debela oblačila in se v prihajajočih vročih dneh zapodimo v vodo. Sinu je voda bližje kot sneg. Vsaj za zdaj. Ob njej je namreč zrasel. Leto, preživeto na enem od grških otokov, je zagotovo prineslo svoje. Mogoče mu prav zato na plaži nikoli ne zmanjka idej za igro. Nabiranje in metanje vse večjih kamnov v vodo je zanj prav posebno doživetje. Da premetavanja mivke z lopato in s tovornjaki niti ne omenjam ... Vse to se dogaja zunaj vode. Kaj pa v njej?

∫ Pod gladino naj z rokami in nogami začne dobivati prve občutke za vodni upor. ∫ Počasi mu začnite močiti telo, obraz, občasno se poškropite, pihajte mehurčke in se z njim igrajte različne igrice. ∫ Pokažite mu, kako naj zajame sapo in potopi najprej usta, nato še nos in kmalu tudi celoten obraz pod vodno gladino.

Vse od prvega kopanja v domači kadi naprej se sinu v vodi smejijo oči. Zaljubljen je v vodo. Zanj je voda užitek. In prav je tako. S prilagajanjem na vodo se začne proces učenja plavanja. To je prvi in eden najpomembnejših korakov na poti, da tako otrok kot tudi odrasel postaneta prava plavalca. A brez tega, da ga spravimo v vodo in mu jo prijazno približamo, žal ne gre.

Po prvih vodnih občutkih, ki trajajo različno dolgo in ob katerih otrok spozna, da je voda prijetna in da se v njej pravzaprav uživa, se mora počasi naučiti za kratek čas zadržati sapo in pihanja zraka skozi nos. Obraz ali vsaj del le-tega naj bo ves čas pod vodo. Poskusi naj odpreti tudi oči. Ne pozabite, da igre v vodi delajo čudeže. Ko otrok to osvoji, ga učite lebdenja na vodi.

Mogoče nekaj nasvetov za starše otrok, ki imajo težave pri otrokovem prvem stiku z vodo: ∫ Otrok naj sam odide v vodo, nikoli s prisilo. ∫ Voda naj mu sega le do višine pasu oziroma prsi. ∫ V vodi naj uživa nekaj minut. Ne pustite, da ga zazebe.

Sama sem pristaš učenja plavanja brez plavalnih pripomočkov, npr. rokavčkov in obročev, rada pa imam plovce, ki pomagajo pri učenju pravilne tehnike. Zakaj? Zato, ker sem sama splavala pri dveh letih in pol brez enega samega rokavčka. Rokavčki so zgolj potuha, ki v resnici bolj škodi kot koristi. Telo

mora na vodni gladini lebdeti, biti v vodoravnem položaju, pripomočki pa otroka spravijo v navpični položaj, kar oteži učenje plavanja. Ampak to je zgolj moj pristop, ki ga bo v letošnjem poletju deležen moj sin. Bomo videli, kako uspešno. Res je, da sem bila sama zgodnja plavalka in da sem preplavala ogromno kilometrov – še danes to počnem, kadar sem ob morju –, a niti moje strokovno znanje ne more napovedati, kaj vse me čaka v domači »šoli« plavanja. Vsak otrok je drugačen, vsak ima svoje boljše in slabše razvite sposobnosti. Naloga staršev je, da jih spoznamo in se jim prilagodimo. Toliko, kot nam o sebi sporoča otrok sam, nas ne nauči nobena strokovna knjiga. Le zaupati si moramo. Veselim se letošnjega poletja. Zagotovo bo pestro, plavalno, z veliko veselja in smeha. In to je največ, kar šteje, mar ne?

NAŠI MAMI STANKI

napisal: Vid z očijevo pomočjo ilustracija: Vid

Mami Stanki ni navadna mami. Če pridem k njej na obisk, moram skoraj vedno na sprehod. In mami Stanki hodi zelo rada. In dolgo časa. Velikokrat me bolijo noge, ona pa še kar naprej klepeta in hodi. V hrib. Potem noge bolijo še bolj. Pa me ne nese na ramah tako kot oči. Ampak doma pa vedno dobim čokoladico za nagrado. Iz tiste omare, ki ji reče bife. Oči mi nikoli ne da čokolade za nagrado. On mi da objem. Objem je fin, ampak čokolada je tudi kar fina. Še posebno z lešniki, tistimi ta velikimi. Kadar je naša Rea pri njej na pasjih počitnicah, mora tudi veliko hoditi. Ampak oči pravi, da je to za psa dobro. Ampak Rea je psica. Mami Stanki tudi ne gleda televizije. Vsaj ne tiste z risankami. Ona bolj posluša radio. Tudi ob štirih zjutraj, ko je kakšen dober koncert za orkester na Arsu. Hodi tudi v gledališče. Ker jo gledališče zanima. Rekla mi je, da jo veseli kultura. Ker ona je bila tudi režiserka, pa tudi igralka. Režiserke so tiste, ki šofirajo predstave v gledališču. Tudi v Vrbo gre vsako leto. Ker pozna Prešerna. In hodi na proslave za njegovo smrt. Mami Stanki hodi tudi v muzeje in galerije, ampak bolj v muzeje. Letos smo bili tudi mi v Vrbi. France je imel čisto majčkena vrata in črno kuhinjo. Dim se potem vrtinči gor v dimnik in lonce vzameš z ognja s takimi vilicami. Pa tudi majceno zibko je imel. Sploh ne vem, zakaj je vzgojiteljica v vrtcu rekla, da je največji pesnik? Jaz ne berem pesmic, ampak bolj knjigice. Zvečer pa mi oči najraje bere Lužo. Ker mu je všeč. Mami Stanki zna tudi švedske vzorce za moj pulover. Take s kitkami, ki jih potem vzgojiteljica proučuje. Sicer pa zna narediti tudi obleko in klobuk za mušketirja, pa tudi verižno srajco za viteza. Samo verižne srajce so bile iz železnih obročkov, jaz sem jo pa za

maškare dobil iz srebrnega blaga. Ona tudi dela lutke iz cunj. Fantke in punčke. In jih potem odnese revnim otrokom, ki nimajo igračk. Jaz sem dobil Mojstra Miha iz cunj. Mami Stanki ima ful prijateljev in prijateljic. Samo je starejša. Skupaj hodijo na obiske in kave, pa tudi v gledališča. Z Jesenic se pripelje kar z vlakom, ker ne vozi avta. Ona sploh nima avta, ker ima železniško postajo blizu, malo naprej od policije. Tudi z busom se kdaj pripelje. Samo pravi, da ni komot. Ne vem, kaj pomeni komot. Oči pravi, da so danes Jesenice čisto blizu. Z avtom si en dva tri tam. Včasih gremo k njej na obisk. Oči pravi, da smo leni, ker nas ona večkrat obišče. Pa tudi na rojstne dneve pride in za novo leto. Pri njej prinese dedek Mraz in ne Božiček kot pri Vitotu. Ampak, če oči ne najde ključev, ona prosi Svet'ga Antona in jih potem oči takoj najde. Mami Stanki je tudi vedno dobre volje in pri nas doma lika perilo. Pa darila nam prinese. Tudi čokoladna jajčka in knjigice. Pri njej lahko z bratcem vedno vse pojeva. Tudi če je takooo sladko, da oči reče, da ga že grlo peče. Mene grlo po bonbonih prav nič ne peče. Samo kadar pijem prevroč kakav. Takrat me peče jezik. Mami Stanki ima vedno frizuro. Ker ona je blond. In ima okrogle uhane in verižice iz majhnih žogic. In vedno je zrihtana. Ampak si ne more zapomniti, kako je ime meni, niti kako je očiju. No, saj si

zapomni, samo vedno zameša s kakšnim bratrancem ali sestrično. Pravi, da nas je že toliko, da nas človek mimogrede pomeša. Jaz nikoli ne pomešam, kdo je moj bratec in kdo sem jaz. Pa tudi očiju vedno rečem oči. Ona ni Stanki, ampak Stanislava. Samo se to težko napiše. Ona tudi smešno govori, ker ne bremza, ampak premza. Pa tudi druge besede ima, ki ne vem, kaj so. Mami Stanki res ni navadna mami. Tudi ni navadna babi. Mami Stanki je moja prababica in bo jutri stara 90 let.

Berem, bereš, berimo! Modrost nilskih konjev Peter Svetina DZS www.dzs.si

Nilska konja Hubert in Marcel rada sedita v senci pod platano in rada modrujeta. Modrujeta o tem, kako narediti šopek iz samih rim, kako široko je poletje, kakšna je najlepša slika, kako pomagati žirafi, ki se ji kolca, kdo je glavni na svetu, koliko je ura, kako srečati kenguruja, zakaj brati lažje knjige, kako nilski konji luščijo grah, koliko časa traja naliv, kako rešiti nerešljiv problem, kako prešteti pingvine in kaj je najpomembnejše …

pripravlja: Uredništvo

ZA KRAT KOCASENJE

POCITNIS KO BRANJE

»Delovanje zdravilnih rož na telo in dušo je človek spoznal že zelo daleč v preteklosti in zelišča so mu dolgo služila kot edina pomoč pri zdravljenju teh in onih težav. Nabiral jih je v naravi in sčasoma jih je začel tudi gojiti …«

Knjiga Kajetana Koviča, s čudovitimi ilustracijami Jelke Reichman, je bila izdana davnega leta 1972. Zgodbica o plišastem medvedku Pikiju, ki živi pri učitelju (majhnem dečku) in njegovi družini ter hodi v medvedjo šolo, kjer uči učitelj. Prigode medvedka in učitelja opisuje ravnatelj, ki je pravzaprav učiteljev oče, knjiga pa je zgrajena iz več zgodb, med katerimi so npr. Francoska solata, Piki igra šah, Medvedja mamica, Kdo je Piki, …

Veronika Mojca Košmrlj Založba Morfem www.morfem.si

»Otroci se učijo na izkušnjah. Dajte jim možnost, da sami raziskujejo, ugotavljajo, si širijo svoja znanja! Odrasli jih ob tem samo spodbujajmo in jim postavljajmo nove izzive! Vse, kar se bo otrok naučil v predšolskem obdobju, bo nosil kot dobro popotnico skozi življenje. Mogoče bodo ravno naši otroci tisti, ki jim bo ekologija segla do srca in jim ne bo vseeno, kakšen bo jutrišnji dan. Ne uničimo tega, temveč peljimo otroke po pravi poti!«

ZA MALE IN V ELIKE

SE V EDNO NAJLEPSA ...

Kajetan Kovič Založba Mladinska knjiga www.emka.si

EKOLOGIJA V PREDŠOLSKEM OBDOBJU

Knjiga je namenjena tako strokovnim delavcem vrtcev in šol, kot tudi staršem. Temelji na primerih dobre prakse. Bralcem je predstavljeno, kako otrokom približati ekologijo na njim razumljiv način. Teme so ekološko obarvane: izdelava eko kotičkov, razvrščanje odpadkov, ustvarjanje z odpadnim materialom, praznovanje rojstnih dni z EKO torto, izdelovanje EKO družabnih iger, eksperimenti, ...

V knjigi Zelišča z gore boste izvedeli vse o zeliščnih rožah, kam po njih, kdaj jih trgati in kako jih sušiti ter shranjevati. Našli boste recepte za zeliščne čaje in druge zeliščne pripravke ter celo za domačo lekarno. Glede na letni čas boste lahko poiskali nasvete o delih na zeliščnem vrtu, o nabiranju zelišč, v knjigi pa boste na vsakem koraku našli tudi koristne nasvete ali pa reke, ki vam bodo polepšali dan.

Moj prijatelj Piki Jakob

Za otroke je knjiga velikega pomena. Z njo se ponavadi srečajo že zelo zgodaj. Tudi v vrtcih posvečajo veliko pozornosti knjižni vzgoji. Otroci obiskujejo knjižnico, urejajo knjižne kotičke, pravljične torbice ter se pogovarjajo o ustreznem ravnanju s knjigo. Z vsemi temi dejavnostmi pridobivajo otroci pozitiven odnos do književnosti. Vsa spoznanja, ki jih pridobijo že v najzgodnejšem obdobju razvoja, pa nosijo s seboj vse življenje.

*Knjigo lahko kupite v knjižnici Litija.

EKO JE ZAKON

S V EZE !

Mirjam Grilc Založba Kmečki glas www.kmeckiglas.si

Maja Toplak Primc, Dušanka Pevec Knjižnica Litija

Maja in Dušanka sta vzgojiteljici v vrtcu, ki sta nekoč iskali primerno slikanico za malčke na temo knjiga, vendar je nista našli. Zato sta jo napisali in narisali sami.

Prisrčne in tople ilustracije Damijana Stepančiča lepo zaokrožijo prigode dveh nenavadnih junakov – nilskih konjev in njunih skupnih dogodivščin.

Zelišča z gore

Slikanica Mia in knjiga

Cumper camper

Aleksandra Pinterič Ilustracije: Otroci iz Vrtca in OŠ Grad Zavod Vista, Murska Sobota www.zavod-vista.lrf-pomurje.si

Aleksandr

a Pinteri

prvega

Zgodba pripoveduje o majhni čarovnici, katero je pričarala velika čarovnica. Naloga vsake čarovnice je, da čara, a zaradi nezgode ob padcu se zgodi, da mala čarovnica pomeša svoje čarovniške besede in tako nastajajo ob čaranju razne nevšečnosti. Po neuspelih poskusih čaranja ji končno uspe najti prave čarobne besede, le da je zadnja čarovnija prav posebna. »... Od cumper camperja takrat naprej so na Goričkem čudne reči. Zgodi se, da so otroci bolj razigrani, a vendar prijazni obenem. Cumper camper jih preseneča – z bonboni v postelji, s čokolado med zvezki in marmelado med zrezki. Zgodi se celo, da tistih groznih smeti nihče več na tleh ne pusti.«

Ilustrac otroci vrtc ije triletja OŠ a in Grad

POČITNICE SO PRED NAMI, ZATO POIŠČI ŠE VEČ NALOGIC NA WWW.RINGARAJA.NET/OTROSKI_KOTICEK IN JIH VZEMI S SEBOJ NA MORJE, V GORE, NA KMETIJO ALI PA JIH REŠUJ KAR DOMA!

CILJ: OTROK PRAVILNO NADALJUJE ZAPOREDJE LIKOV.

NAVODILO: NADALJUJ ZAPOREDJE LIKOV V RAZPREDELNICI, TAKO DA V VSAK KVADRATEK NARIŠEŠ SVOJ LIK.

NAVODILO

ZA MALO MANJŠE: V IGRI SUDOKU SE POJAVLJA ŠEST BARV. POSAMEZNA BARVA SE V VSAKI VRSTICI, V VSAKEM STOLPCU IN V VSAKEM OD ŠESTIH PRAVOKOTNIKOV POJAVI NATANKO ENKRAT. IZPOLNI PRAZNA POLJA. ZA MALO VEČJE: V IGRI SUDOKU SE POJAVLJAJO ŠTEVILKE OD 1 DO 6. POSAMEZNA ŠTEVILKA SE V VSAKI VRSTICI, V VSAKEM STOLPCU IN V VSAKEM OD ŠESTIH PRAVOKOTNIKOV POJAVI NATANKO ENKRAT. IZPOLNI PRAZNA POLJA.

CILJ: OTROK REŠUJE ENOSTAVNE RAČUNSKE NALOGE, PROSTORSKO IZKLJUČUJE IN RAZVIJA LOGIČNO MIŠLJENJE.

NAVODILO: POIMENUJ VSAKO STVAR. KOLIKO ZLOGOV SLIŠIŠ? ZA VSAK ZLOG POBARVAJ EN KROGEC.

ALI VEŠ? MODROLISASTA HOBOTNICA JE ZELO STRUPENA. V NORMALNEM STANJU JE RJAVE ALI RUMENE BARVE. MODRE PEGE V OBLIKI OBROČKOV SE POJAVIJO, KO JE ŽE PREPOZNO. KOT MLADIČ NI VEČJA OD ZRNA GRAHA, ODRASLA PA DOSEŽE VELIKOST ŽOGICE ZA GOLF. V SEBI NOSI DOVOLJ STRUPA, DA V NEKAJ MINUTAH UBIJE 26 ODRASLIH OSEB.

CILJ: OTROK PRAVILNO POIMENUJE STVARI IN DOLOČI, IZ KOLIKO ZLOGOV JE SESTAVLJENA BESEDA.

NAVODILO:

EKO KOTIČEK

PREBERI UGANKE IN POIŠČI REŠITVE. PRAVILEN ODGOVOR VPIŠI NA ČRTICE IN GA POVEŽI S PRAVO SLIČICO.

ustvarja: Manja Žugman Širnik

PO ZJU LETI TR SIJE AJ , S PR Z ŽA E SM EB UD RKI MEJI, S I. E — — — —

ALL IGAT OR

M————

(MORJE)

——

P—

—— ———

——

MED POMLADJO IN JESENJO SE PIŠE KO SE ODPRAVIM K BABICI IN DEDKU LETNI ČAS, V MESTO ALI NA VAS. LAHKO SEM POPO LNOMA BREZ SKRB I, SAJ NA URNIKU PO UKA NI. KOVČEK SI PRIPRA VIM, VANJ OBLAČILA SP RAVIM. KO STARŠA DOPU ST DOBITA, MOJE VESELJE NA MORJE PRESELITA .

P——

————

(POLETJE)

——

ICE)

——

GODI, Z E S U J NI ECU JU SKRBI, PO MES NE DELAM SI DA VEČ K SE KONČA POU LJENA. M A S O JE IN ŠOLA I, STE DN O O R P O NUJEM USTU ZVRSTIJ E M I O VG KAK IJU IN A ST ODHITIJO? L U J V KI SE A DOPU N I S V N I (POČITN

V VANJ ELIKO ST VA O ČE TER S VLJE IN R SI PRIP RA E NA POČI OBLAČILA VIM, TNIC E OD SPRAVIM MAN PRAV JŠA J IM. E OD O A DO MA VO ZA M DA LAHK LJ VELIKA RE, OJE N O , AJNU POSKRB I JNEJ ŠE ST P VARI —— .

(SO

INE, MI SO VDOLB JE, A IN L E C D E M NJU VODA ZAPOL UJE. A N A L S H JI I K PL ARKA MIRNO PO NJEJ PA B RELETAVAJO, GALEBI GA P VZROČA, VETER PA PO JO. LNI POZIBAVA O Č E S M JE N DA NA

KA)

(POT OVAL

NAVODILO:

CILJ: OTROK ZNA DOLOČITI SMER.

RIBE, KI PLAVAJO V LEVO SMER, POBARVAJ Z MODRO IN RUMENO BARVO. RIBE, KI PLAVAJO V DESNO SMER, POBARVAJ Z RDEČO IN VIJOLIČNO BARVO.

LINO NAGRAJENCI IZ MAJSKE ŠTEVILKE ISKRIC, KI PREJMEJO LINO BRISAČO, SO:

Krevel Ažbe, Ig; Skebe Lara, Kočevje; Poljak Jani, Črnuče; Slapšak Taras, Ljubljana; Šačič Thomas, Malečnik; Bezovšek Nina, Gornji Grad; Bartian Taj, Krka; Buh Ana, Dobrova; Križanič Matic, Maribor; Urban Lojen, Bistrica Ob Sotli. GRIFFIX NAGRAJENCI IZ MAJSKE ŠTEVILKE ISKRIC, KI PREJMEJO NALIVNO PERO GRIFFIX, SO:

Grabnar Grega, Ljubljana; Hvalc Maksim, Bizeljsko; Berdajs Nuša, Grosuplje; Vidrih Saša, Dobrnič; Grbac Lan, Ivančna Gorica; Hudohmet Amadej, Mavčice; Fink Mojca, Dragatuš; Štampar Vid, Maribor; Žlebnik Zala, Ljubno Ob Savinji; Urh Enej, Ljubljana. Nagrade bodo poslane po pošti. Nagrajenci JUNIJSKIH NAGRADNIH IGER bodo objavljeni na www.ringaraja.net.

LINO ŽE RAZMIŠLJA O POČITNICAH. POMAGAJ MU SPAKIRATI STVARI, KI JIH POTREBUJE ZA NA MORJE. OBKROŽI 5 PREDMETOV, KI JIH NE SME POZABITI,IN NAM SVOJE REŠITVE POŠLJI DO 30. JUNIJA. LINO BO IZŽREBAL 10 SUPER LINO BRISAČ.

CILJ:

NAVODILO:

OTROK SE NAUČI PRIMERJATI IN POISKATI RAZLIKE.

DOBRO SI OGLEJ CELO STRAN. V VSAKI VRSTI POBARVAJ NAJŠIRŠO STVAR Z RDEČO BARVO, NAJOŽJO PA Z MODRO BARVO.

ALI VEŠ? ZA MORSKE POLŽE JE ZNAČILNO, DA PROIZVAJAJO MLEČEK, KI JE SPRVA PROZOREN, NA ZRAKU PA SE OBARVA ŠKRLATNO. IZ TEGA MLEČKA SO V PRETEKLOSTI IZDELOVALI ŠKRLATNO BARVILO ZA BARVANJE BLAGA.

NAGRADNA IGRA HIPP