Ringarajine iskrice MAJ 2010

ALEKSANDRA BALMAZOVIĆ: S SINČKOM SVA VES ČAS NA POTI.« PREPOVEDANO RAZOČARATI OTROKE? OČKI IN HČERKE Strpnost … je v filozofiji in družboslovju sposobnost mirnega sožitja z osebami ali s skupnostmi, ki živijo po verskih, etičnih in političnih pravilih, ki so različna ali celo nasprotna od naših. V tem primeru je lastno prepričanje nominalna vrednost, pravila ostalih so dejanska vrednost. To pomeni, da morajo biti lastna prepričanja postavljena pod vprašaj prav zaradi dejanskega obstoja drugačnih ali nasprotnih teorij. (Wikipedia) Torej se moramo na določeni točki soočiti z vprašanjem: »Kaj so moja pravila?« Pravila so nekaj, kar določa, kar omejuje, kar zavezuje. Že v začetku, ko določamo pravila, ki so za nas sprejemljiva, omejimo »gibanje« nekoga drugega. Če so njegova pravila malo drugačna, se lahko kaj hitro zgodi, da je on za nas »drugačen«. Zato stroga pravila (govorim o vsakem posamezniku in njegovih lastnih, subjektivnih pravilih, ne pravilih družbe) prevečkrat sprožijo nestrpnost. Samo zato, ker slepo gledamo nase, marsikdaj prizadenemo nekoga v bližini (saj je vendarle treba biti sebičen v življenju, da si popolnoma srečen, kajne?!).

In zakaj pišem o tem … Ker ste starši. Ker imate otroke. In ker so otroci kot goba, ki vsrkavajo vse okoli sebe, še posebej pa tisto, kar slišijo od svoje mamice, očka, babice, dedka.

Ker ste vi tisti, ki morate vzgojiti otroka v samostojno odraslo osebo, ki ima svoja pravila, vendar vsekakor dopušča tudi obstoj drugačnih pravil.

Opazujte otroke do 3. leta starosti. Oni ne delajo razlik med ljudmi, tudi nobene živali se ne bojijo. Mogoče pa bi lahko njim pustili, da nas naučijo strpnosti?

Anja

4. festival družin 15. in 16. maj 2010 v parku pri Thermani Laško

ŠPORTNA SOBOTA THERMANE LAŠKO 15. maj 2010

NEDELJSKI FESTIVAL DRUŽIN 16. maj 2010

10:00 – 12:00 Ste kos svojemu mal~ku? (preizkus hoje na 2 km) 3. STIK-ovo kolesarsko druženje 11:00 – 12:30 MTB duatlon; promocija triatlona 16:00 – 21:00 Tek za zdravje; promocija teka za vse starosti 21:00 No~ni tek za rekreativke/ce, tekmovalke/ce na 10 km za pokal Thermana

11:30 Zabava s klovneso Cilko 12:00 Uradna otvoritev s pihalnim orkestrom glasbene šole Laško 12:15 – 17:00 Iztok Orešnik & Michael (koncert za otroke) ^arodej Jani: Ekokadabra Laške mažoretke Rajanje s ^UKI

ŠPORTNI PROGRAM PROGRAM ŠPORTNI

(Na MTB duatlon in Tek za zdravje so obvezne prijave. Prijaviti se je mogo~e na: tzazdravje@gmail.com ter 2 uri pred za~etkom.)

ZABAVNI PROGRAM PROGRAM ZABAVNI

13:00 URADNA OTVORITEV z Laško godbo na pihala in tolkalci 13:00 – 18:00 Ustvarjalni park (slikarska kolonija, slikanje na temo vode na veliko platno), medeni park (degustacije, predavanje), otroški park (delavnice, VODOM^KOVA OLIMPIJADA), plesni park (nastopi številnih plesnih skupin), športni park (uli~na košarka, akrobatske skupine, karate trening, smejalno sre~anje), druženje s konji in zaj~ki 19:00 Zaklju~ek dneva z ZLATIMI MUZIKANTI

Pridite z vlakom – starši kar 50 % ceneje, otroci do 12. leta brezplacˇno!

Vsaka dru prejme bon žina za 10 € unovcˇljiv ob družinske kart nakupu e za kopanje.

Bon je unovcˇ ljiv do 30.11.20 10.

GLAVNI ODER ODER GLAVNI

PARK PARK

10:30 DRUŽINSKA MAŠA 11:30 – 17:00 Igralni koti~ek, modni koti~ek, vodni koti~ek, pravlji~ni koti~ek, pestre delavnice, cirkuški koti~ek, plesni koti~ek Koti~ek za dojen~ke s pogovori za mamice na temo dojenja nege otroka Pilates za nose~nice in mame s Tanergijo

ˇˇEE RINGARAJINO EKOPRIZORIŠC EKOPRIZORIŠC RINGARAJINO

13:00 – 17:00 Glasbeno-dramska animacija s pevko Claudijo EKO DRUŽINA: nastop vrtcev izbranih na nate~aju Delavnica: Za otroke kuhajmo zdravo

KULTURNI CENTER CENTER KULTURNI

12:00 in 14:00 Lutkovno gledališ~e Ljubljana: Gospod Pepi in ~rvi~ek Artur 13:00 Jana Stržinar: Makov škrat in Povodni mož 15:00 KUD Koral: Omara dveh svetov (pevsko – igrani spektakel s preko 30 nastopajo~imi)

PROGRAM ZA ZA ODRASLE ODRASLE vv prostorih prostorih zdravilišc zdravilišcˇˇaa Laško Laško PROGRAM 13:00 Okrogla miza: Družina kam greš? (Boštjan Romih in gostje: Vlasta Nussdorfer, p. Christian Goste~nik, Nuša Derenda in Matija Šenk) 14:30 Predavanja: Sara in Drago Jerebic, Družinski inštitut Bližina: Povezanost partnerskega in starševskega odnosa.

Tina Bregant, Familylab: Kaj se plete v glavi našega mal~ka?

Predavanje Anton Komat, ekolog in neodvisni raziskovalec

Natisnite kupon: www.ringaraja.net/bon

T ST OS O R R P P P OP TO ST VS V

Povezovanje programa: Matjaž Merljak in klovnesa Cilka

za vso družino! a n i ˇ c š v i d o g o D elji s Peugeotom 5 odp e s n i j u r a D

00 8

v sodelovanju s:

Ne pozabite

Ne spreglejte:

Razglednice – 4 Radovedni Lino – 5 Intervju z Aleksandro Balmazović – 8 Jesper Juul – Ali naj otroke hvalimo? 2. del – 12 Prepovedano razočarati otroka? – 14 To ni fer! – 16 Pravljica o Evelin – 18 Kras v očeh otrok – 19 Cikcak – 20 Osveščena družina – 21 Kuhinja po prleško – 22 Za otroke kuhajmo zdravo – 25 Družinski album – 26 Prebavne motnje pri otrocih – 28 Ujeti trenutki v gibanju – 31 Za prvi maj v Rovinj – 32 Očka in hčerke - 34 Berem, bereš, berimo! – 35 Otroške iskrice – 37

POMEMBNI DNEVI V MAJU

KOLOFON Ringarajine iskrice - revija z odgovori za velike in izzivi za male Številka 4, letnik III, maj 2010 Naklada: 35.000 izvodov 1855-2838 Izdajatelj: Danu d.o.o.

Direktor Danu d.o.o.: dr. Jaka Lindič Ul. Franca Mlakarja 32, 1000 Ljubljana Vodja Danu Slovenija: Krešo Gotovac kreso.gotovac@ringaraja.net Odgovorna in izvršna urednica: Anja Pelan anja.pelan@ringaraja.net 041-667-077 Spletna stran: www.ringaraja.net/iskrice Oblikovanje: Andreja Vekar andreja.vekar@ringaraja.net Fotografije: iStockphoto Lektura: Danijela Cigale Oglasna sporočila so lektorirana s strani oglaševalcev.

Otroške iskrice ustvarja: Nina Klemen Vodja oglasnega trženja: Petra Bališ, petra.balis@ringaraja.net 041-779-653 Oglasno trženje: iskrice@ringaraja.net Petra Prelec, petra.prelec@ringaraja.net, 041-894-303 Andreja Kočar, andreja.kocar@ringaraja.net 040-723-676 Mateja Mrkun, mateja.mrkun@ringaraja.net 031-382-703 Tisk: DZS d.d.

Distribucija: Tali, Barbara Novak Koritnik s.p.

Seznam ustanov, kjer najdete revijo »Ringarajine iskrice«, si lahko ogledate na www.ringaraja.net/iskrice NAROČILA Vrtci, OŠ, ZD in druge ustanove lahko revijo naročite na tel. št.: 01 600 51 80 ali na e-naslov iskrice@ringaraja.net.

8. MAJ

15. in 16. MAJ

Mednarodni dan hoje

Festival družin v Laškem

Dan hoje lahko najlepše počastimo s pohodom okoli Ljubljane. Pot okoli Ljubljane je urejena peščena sprehajalna in rekreacijska pot, dolga okoli 35 km in sklenjena vodi okrog celotnega mesta.

Teče po področju, kjer je med drugo svetovno vojno, od leta 1942, mesto obdajala bodeča žica. Pohod po 35 km dolgi Poti bo udeležence vodil po progah različnih dolžin. Poleg svežega zraka, dobre družbe in dobre rekreacije, boste torej spoznavali tudi zgodovino naše lepe Slovenije. Za tiste z malo več kondicije pa priporočamo tek trojk!

Tudi tukaj bomo ringarajevci. ☺

Na svetovni dan družine, 15. maja, se bo pričel že 4. festival družin, ki bo tokrat potekal kar 2 dneva! Organizirali smo pravi družinski vikend. Na izlet v Laško se namreč lahko podate kar z vlakom in zraven še spoznavate lepote Slovenije.

Prvi dan bo športno obarvan, drugi dan pa boste doživeli pravo festivalsko vzdušje s Čuki. Oba dneva boste lahko uživali v različnih gibalnih in ustvarjalnih delavnicah, razstavah, plesnih prizoriščih, koncertih, …

Ringarajevci bomo tam! Se vidimo, kajne?

10. MAJ Svetovni dan gibanja 10. maja bomo obeležili svetovni dan gibanja, katerega ključni cilj je spodbujanje gibalne aktivnosti in zviševanje deleža gibalno aktivne populacije v vseh okoljih in v prostem času. Letošnji svetovni dan gibanja bo potekal pod sloganom: »Tisoč življenj, tisoč oblik gibanja!« Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije za doseganja večine koristi za zdravje pri odraslih zadošča zmerna gibalna aktivnost, ki traja skupaj vsaj 30 minut na dan, izvaja pa se večino dni ali vse dni v tednu. Za otroke in mladostnike pa se priporoča vsaj ena ura zmerne do intenzivne gibalne aktivnosti vsak dan in vsaj dvakrat na teden vaje za mišično moč, gibljivost ter za zdravje kosti.

28. MAJ Svetovni dan sonca Sonce je centralno telo našega planetnega sistema in nam najbližja zvezda. Od Zemlje je oddaljeno skoraj 150 milijonov kilometrov, na njegovi površini pa vlada neverjetna temperatura 5.507 stopinj Celzija. Sestavljeno je iz vodika, helija, kisika, ogljika in dušika. Prevladuje vodik, ki je glavno sončno gorivo. Vsako sekundo izgubi približno 4 milijone ton mase, vendar ima zaradi nenehne obnove še dovolj moči za naslednjih 10 milijard let. Svetloba, ki pripotuje od Sonca, potrebuje za pot do Zemlje pičlih osem minut in devetnajst sekund.

Sonce s svojo neverjetno močjo ogreva in osvetljuje Zemljo, strokovnjaki pa so si edini, da njegovi žarki v prevelikih količinah škodijo zdravju ljudi.

Pazite na majske sončne žarke in uživajte v njih zaščiteni!

3

4

Razglednice

STARŠE I STARŠE IN STARE jko in OTROCI OSREČIL jiteljici Irena Doman a, vzgo

Gornja Radgon rja, enota Negova, Vrtec Manka Gola

Verica Ješovnik

svetili nastop, ki so ga po bezni pripravljali na st je lju rno ilo vo ob go z Od pa st. m vornosti, predvse i velika odgovorno go tud od a t, bro ro os do me o rad za s a lik lik ne ve Otroci so se z i srečni; srečni da bicam. Otroci so ve bi bili njihovi otroc devanja m, dedkom in ba iza da eto pr u, oč so , m, tem k lja ma že ijo ma pa svojim i starši strem to ni recepta, je o čnega človeka. Vs otroci srečni – za temu stremimo tak vzgojiti otroka v sre jati tako, da bi bili ga bro zavedamo. K Vz do ri. vsi jut u av pr em a česar se v to, teg tis se je cu to vrt in j m popotnico srečn še pre na da nje velik korak na o k temu cilju in v ja. Zavedamo se, se, da je že strme in dejanja, ki vodij področjih delovan i starši. Zavedamo h tud rši vse t sta ko na i ri ke ljiv sta lav in jem de strokovne ijo v vrtcu. Starši o biti odprti in do dstavili zavedamo. Znam jega življenja preživ pre svo bro l jim do de so cu lik i ve vrt i roc m Ot roc še . na e. Ot rsikaj naučijo a. jijo sodobne služb čutijo ter se tudi ma ta unikatna darilc življenje staršev kro i v vrtcu dobro po tudi prava, pravca oc rili otr da se po da li, jim iča so b skr vso za alo so se lahko prepr hv i in plese. V za deklamacije, pesm

olarja, Vrtec Manka G enota Negova

USTVARJALNA POMLAD

Vrtec pri OŠ Ribnica na Pohorju, vzgojiteljici Katja Mori in Hermina Ostruh

Vrtec pri OŠ Ribnica na Pohorju

Letošnja pomlad se je tudi v naši skupini začela precej pestro. V začetku meseca smo ob dnevu žena izdelali voščilnice za mamice in starejše krajanke naše Ribnice na Pohorju. Med drugim smo sejali razna semena, se pogovarjali o otrocih vsega sveta, prebujajoči se naravi in njenih značilnostih v tem mesecu in letnem času, izdelovali pirhe in svečnike ter še mnogo drugih stvari. Za materinski dan smo mamice razveselili s posebnim programom, obdarili pa smo jih tudi z ogrlicami, ki smo jih izdelali iz Fimo mase, in s košaricami iz vročega lepila. Večino meseca smo – kot vselej – prepeli in preplesali in tudi na mesec april smo že zelo dobro pripravljeni.

NASTOPALI SMO

Koroša Pantović vzgojiteljica Bernarda i, vc ko nja se Pro ec vrt Dvojezični

i letos ske Toplice nas je tud pnosti Občine Morav sku o se vne sm m pra ou elje ves sam Z ne narodnega praznika.

Svet madžarske narod častitev madžarskega to pripravili na po v elji ost tem čan lak sve Top na il nko povab koreografinjo Ale m, vabilu ter se skupaj s sestavili kratek progra odzvali njihovemu po smo skupaj z Alenko jo . ost top čan nas sve i to otn d sob pre tednov o dobro pripravili na ta dogodek. Že nekaj pridno vadili in se tak ko bodo , so tek oci nu Otr tre i ali. tist il top top nas s katerim smo čakani. Le kdaj bo nas nas so bili otroci zelo neu čili, so se spraševali. Ko Pred samim nastopom paj s teto Alenko nau sku se so kar , prisotnim, kaj vse m ali vse li kaz avi po in dst er pre od se lahko stopili na stopili na oder in ovedala, so korajžno niso želeli z odra. A ker je napovedovalka nap aplavz, zaradi katerega ik vel i žel po so iti. Otroci so top Za svoj nas aplavzu morali umakn zmorejo in kar znajo. , smo se kljub velikemu in seveda čih ce ajo elji top ojit nas vzg , iko nka vel Ale je bilo za nami še bili tudi koreografinja so pa jih otrok. eli svo Ves top el. nas usp i top spremljal bili veseli, da jim je nas starši, ki so ponosno

enjakovci Dvojezični vrtec Pros

POLŽKOV ROJSTNI DAN S KN

JIGO V

ROKI Vrtec Najdihojca, enota Biba, Lju bljana, vzgojiteljici Štefanija Pav lic in Maja Kovačevič

Vrtec Najdihojca, enota Bib a

Na začetku šolskega leta sva s kolegico ugotovili, da je naša knjižna polica nekoliko obrablje ki so bile še na polici, pa so bile na, tiste knjige, večinoma strgane, pogrizene, skratka »strokovno obdelane«. da bodo v skupini v okviru proj Odločili sva se, ekta Vpliv na razvoj pismenosti potekala praznovanja rojstnih roki. Starši naj bi namesto slašč dni s knjigo v ic prinesli nekaj svežega sadja in knjig o, odnesli domov. Med tem časo ki bi jo lahko ob koncu šolskeg m pa bomo mi v vrtcu bogatili a leta svoj besedni zaklad ob listanju, branju knjig. Tako je bila naša pripovedovanju, knjižna polica z vsakim novim praznovanjem bolj polna in se Knjige so zelo vredne in drag še vedno polni. ocene, zato smo se najprej nau čili, kako moramo ravnati z njim pravilno listamo, da je ne strže i in kako jo mo. To nam trenutno gre že skor aj vsem od rok, čeprav smo še prstki še ne ubogajo povsem majhni in nas . Veseli smo, da se našim starim prijateljicam knjigam pridružu nove prijateljice, ki nas popeljej jejo vedno nove in o v čudoviti svet različnih zgo db, pesmi, ob katerih naša dom večjo moč, kar pa zagotovo vpliv išljija dobiva vse a na razvoj našega govora in tudi na razvoj pismenosti.

IGRIVO POPOLDNE V NA

Vrtec Šoštanj, enota Lučka

ŠI IGRALNICI

, vzgojiteljici Dijana Hasan

begović in Simona Koren

Da bi pokazali, kako se odv ijajo nekatere dejavnosti otrok, starih 1-2 leti, smo v našo igralnico povabili na zadnje marčevsko pop starše, brate, sestre, babice, oldne ... Ogledali so si foto album »osebne škatle", v katere našega oddelka, otrokov shranjujeva izdelke in »do e godke«, ki smo jih izdelali Skupaj smo peli, plesali, ob in doživeli v tem šolskem likovnih dejavnostih pa so letu. odrasli iskali ustvarjalnega glino, s prstnimi barvam otro i in z odpadnim materialo ka v sebi. Igrali smo se z m. Izziv je bil sodelovanje otrok in odraslih pri ustvar Z malo spodbude je tud janju.

Poleg dejavnosti je bila to i to uspelo in nastala je čud priložnost za sproščen pog ovita razstava. ovor, izmenjavo mnenj in izkušenj med vzgojiteljic ami Predvsem mamice so se in starši ter seveda med razveselile darila ob koncu. starši.

Mavčni odlitek stopala njih ovih otrok bo unikaten spomin na prva leta njih ovega življenja.

5

Vrtec Šoštanj, enota Lu čka

BABICE IN DEDKI V VRTCU

Vrtec Koper, enota Ribica, vzgojiteljica Davorka

Petelin

V sklopu »Kulturna dediščina slovenskega otroškega izročila« smo povabili babice in dedke. Predstavili smo jim otroške pesmi, izštevanke in igre iz njihovega otroštva, ki smo jih spozn ali. Na koncu smo skupaj zapeli. Nagrajeni smo bili z močnim aplav zom.

Vrtec Koper, enota Ribica

EZANJE ZA ŠPORTNO PL

TARŠE OTROKE IN S erar

jica Tanja C mžale, vzgojitel

Vrtec Urša, Do

anje pridobilo v športno plez o z razvojem vn lativno varna ra re o je al t, st os po v tem, da je nevarno dejavn je g no zlo tega časa v em ra os izj ni pr za e av j mladimi. Gl nekdaj veljalo ivo preživljanj an m je m ni ki o , za al je in m an eni pri OŠ o in ez st i rn Pl ladim se na plezalni ti. Omogoča va encev med m je. Zbrali smo ruktorjev ične dejavnos an št riz in ez . veliko navduš pl t.i v om o č es tn ve or sodi za šp Pod budnim oč irca, so nekateri ji. or kt dejavnost, ki ne ih, ki so posebej opremljena ru št in o plezalni išč Jureta Pezd stični in športn naravi, v plezal in pripravnika magnezijem ari starši, alpini a Janžekoviča st ke v vrečko z eš ši, ro Al ar i , st al , rja ak ci ra m ro Ce po za v, ne vr otovili smo, Ja Rodica: ot no le Ug al . ža ez eh odseka Dom evisnih smer čisto pravo pl pr na in li h za ni nikoli ni ve ič na vp .

Alpinističnega se za plezanje Da vztrajnost v na plezalni pas in nim občutkom viseti na t, gibljivost in je je os iro prvič nataknili iv da pr žlj , s m dr li vz di ko , ro ro usili moč nekateri pokazali ot u. in varno preizk ni ter da so se ali s smermi in tane v spomin bri in pogum jno spoprijem ti za vedno os tra ki vz k, ite se už da smo vsi do so n ki starši, d tlemi posebe ti, so dokazali vrvi visoko na prepozno zače

Vrtec Urša

POPOLDNE Z MAMICAMI

Vrtec Stopiče, vzgojiteljici Ksenija Gajić in Barbara Meglič mamice s svojimi otroki. V V mesecu marcu smo pripravili popoldne z mamicami, ki so se ga udeležile letu. V drugi del srečanja so šolskem tem v prvem delu srečanja so otroci zapeli pesmi, ki so se jih naučili Nekaj pesmi in plesov malčki. svojimi s skupaj plesale in prepevale so ki mamice, tudi se aktivno vključile še masažo in se sprostili izvedli smo druženja delu m zaključne V je z zvoki harmonike popestril dijak David. ki so jih izdelali v vrtcu. ob vodeni vizualizaciji. Ob koncu srečanja so otroci mamice obdarili z vazicami, na očije Druženje je potekalo v prijetnem, veselem in sproščenem vzdušju. No, tudi nismo pozabili, saj pripravljamo srečanje za njih že v prihodnjem mesecu.

Vrtec Stopiče

MAJSKO VPRAŠANJE, ki spet prinaša lepe nagrade devetim srečnežem in enemu vrtcu, se glasi:

»ZAKAJ IMA LAŽ KRATKE NOGE?«

Lino je v aprilu izbral 9 prikupnih odgovorov, ki jih je nagradil z LINO TATUJEM! Nagrajene odgovore poiščite v Ringarajinih iskricah (skrivajo se v oblačkih!), vse odgovore pa lahko najdete na Ringaraja.net.

Nagrajeni vrtec, ki ga bo Lino obiskal, je tokrat Vrtec pri OŠ Milana Majcna Šentjanž.

Na aprilsko vprašanje »Kaj je prijateljstvo?« so odgovorili s prikupno zloženko pobarvank in odgovorov.

Vzgojitelji in učitelji, z otroki odgovorite na MAJSKO VPRAŠANJE in morda bo prav vas OBISKAL LINO ali pa vam podaril TATU!

Odgovore nam pošljite po pošti na naslov

Danu d.o.o., Ulica Franca Mlakarja 32, 1000 Ljubljana ali na e-naslov iskrice@ringaraja.net do 20. maja 2010, s pripisom »Radovedni Lino«.

Vsi nagrajenci bodo obveščeni po telefonu ali e-pošti.

MEDPREDMETNO POVEZO

6

Podružnica Bohinjska Bela, Ale

VANJE

nka Branc Demšar

V mesecu decembru smo na podružnici Bohinjska Bela z učenci, ki obiskujejo anglešk 5. razredom izvedli dve uri e urice, ter s 4. in medpredmetnega povezo vanja pri gospodinjstvu in smo spoznavali zgodovino angleščini. Pri angleščini mafinov, se naučili pesem »Do You Know the Muffin Man Pri gospodinjstvu pa smo spe ?« ter izdelali plakat. kli več vrst mafinov. Bili so zelo okusni!

Podružnica Bohinjska Bela

DAN ŽENA Vrtec Brezno, vzgojiteljica Vera Osvald

kulturnega doma KUD Brezno Podvelka nas je povabil k sodelovanju, ko so 8. marca v dvorani se je predstavil s v Podvelki, pripravili prireditev z naslovom VONJ PO POMLADI. Naš vrtec se dobimo v tedensko Enkrat zboru. pevskem em cicibanov v o šopkom pesmic, ki jih prepevam pesmi. Verjamemo, glasbeni deželi, kjer ob klavirski spremljavi Martine Resnik prepevamo prelepe navzočim na da smo s svojim nastopom skupaj z učenci OŠ polepšali praznični dan vsem udeležili …. niste prireditve se ki tiste, za nastopa prireditvi. Pa še utrinek iz našega

Vrtec Brezno DRUŽINSKO POPOLDNE

ka Lenart

, vzgojiteljica Marin

brovka Vrtec Čebelica, Ga

Vrtec Čebelica

č, doživijo jo na om je ta tema vše o pozornost. Otrok na vse, kar izhaja bn so se i po sn no cu po vrt , v i zu namenimo družin o, saj jim je zelo bli ljiv mentirajo ter um ko raz jo, m rja vse va V mesecu marcu je, se ob njih pogo tven način. To je po rafi ins og ed in fot živetje pa n ske do be o se žin čisto po inašajo dru naveličajo. Posebn Še posebno radi pr kaj časa. A vlog, katere se ne a ne r igr ka i ele tud vz ne iz njihove družine. m sta na . Zelo zanimiva po . Priprave nanj so ah jem pin tel presenetili. ija sku mo pr eh jo bo že ob jih v ka ko jih smo organizirali kazali oziroma ka nje po ča m Sre . rše rši ga na začetku sta o sta s mo sm je srečanje varjali, kaj bo ovali program, ki otroki smo se dogo oziroma . Skupaj smo oblik jem ec tel vrt v ija i pr bil va jim za to nam ni žal. Z po svo ter ponosni, ko so katerimi smo starše s ni (dlan iz a, rje st bil mi va rno ne o zo vz i sm po li oc Izdela podaril še majhno jbolj pa so bili otr m Na rše m. sta rše nju, ki sta jim li če za svo ne srečanja poka o. Vsak otrok je vi in sladkem prese dstavili svojo družin ldne, ki je ženje ob soku, ka po pre dru po im še tn o sko iso dil žin pr sle m dru je o vse o preživeli prijetn o). Po programu pa sm slij i oc mi o otr t lep ko z li se Fimo ma času. Tako odras v dopoldanskem ben pečat. smo ga pripravili v nas pustilo pose

PRAZNOVANJE

Vrtec Dolenja Treb

uša, vzgojiteljici

PRVEGA DNE P

Dragica Obid in

OMLADI

Maja Žmavc

V vrtcu in šoli v Do lenji Trebuši potek zvrstilo do sedaj, a celoletni proje a zadnje praznova kt Prazniki skozi igr nje je bilo namen o, ples in pesem metuljčki, na gla jeno prihodu po . Veliko praznikov ve so si otroci na mladi. Vsa okna v se je že deli rožnate venč pogledovali skoz igralnici smo okras ke. Iz radia je priha i okna, ali se bo od ili z rožami in jala nežna pomlad kod prikazala de je vstopila skozi vra na glasba. Otroci klica Pomlad. In ta v lepi zeleni ob so nestrpno kmalu so jo opaz leki z rožicami, s spomladanskih cv ili. V igralnici je za klobukom na gla etlic, v drugi so bil vršalo. Potiho vi in z dvema ko i bonboni. Mlajši pogovor. Z dekli šarama. Ena koša otroci so bili malo co smo odšli v šo ra je bila polna zadržani, a ne do lo, kjer so nam uč všeč. Skupaj smo lgo. Kmalu je ste enci zaigrali pred zapeli še nekaj pe kel sproščen sta smic. Nato je dekli vo Pozdravljena odhitela naprej. pomlad. Otrokom ca Pomlad obda Preživeli smo lep rila otroke s šopk je bila zelo prvi pomladni da i zvončkov in z bo n. Otroci pa so na nboni, nato pa prijeten način sp oznavali in doživ ljali ta letni čas.

POŠ Trnova

Vrtec Dolenja Trebuša

Kaj ste to pomlad počeli v vaši skupini ali razredu?

Ste ustvarjali, se igrali, naredili kaj za ohranjanje narave in okolja?

Vse to nas zelo zanima in bomo z veseljem objavili v reviji Ringarajine iskrice v rubriki RAZGLEDNICE, zato nam jih še naprej pridno pošiljajte!

VSE razglednice pa so objavljene na www.ringaraja.net!

POIŠČIMO SONCE

Kranjski vrtci, enota Je

žek, vzgojiteljici Ana

7

Zupanc in Tatjana Go

rjanc

Otroci starejše sku pine vrtca na Trsten iku so staršem zaigra sonce. Priprava igr li lutkovno igrico Živ ice nam je vzela ve ali iščejo liko časa, prav tako velikega drevesa iz tudi izdelava prime plastenk, lutk iz pe rne scene: ne in malih instrumento igrice. Otroci so sam v za glasbeno sprem ostojno, doživeto ter ljavo prepričljivo zaigrali prejeli velik aplavz. in zapeli, na koncu pa so

Kranjski vrtci, enota Ježek IZDELALI SMO SKUPINSKO MASKO OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici, Vrtec Sonček, vzgojiteljici Marija Rudolf in Marinka Hojs Naš vrtec je EKO vrtec, zato si prizadevamo otroke ozaveščati in usmerjati k pravilnemu ravnanju z odpadki in k varčevanju z vodo, električno energijo, … V V. skupini smo se odločili, da si bomo za pusta pripravili skupinsko masko. Želeli smo nekaj narediti za naše okolje in v povezavi z nalogo v okviru EKO projekta, ki je vezan na tetrapak in plastenke. Sprejeli smo odločitev, da bomo predstavljali plastenke.

Kar nekaj časa smo imeli priprave, da so naše maske dobile končno podobo. Zbirali smo plastenke, predvsem manjše, ki smo jih lepili na plastično vrečo. Pobarvali smo plastične kanglice, ki smo jih imeli na glavi. Otroci so težko pričakovali pustni torek, ko smo se našemili ter odšli najprej po šoli, kjer domuje naš oddelek vrtca. Nato smo odšli še po vasi, kjer smo obiskali trgovino, občinsko upravo, vrtec, gostilne. Povsod so nas lepo sprejeli in nagradili. Otroci so pustne maske odnesli domov, da so se lahko popoldne predstavili še drugim. Upamo, da so plastenke po končanem pustu našle mesto v zabojnikih za plastiko.

Vrtec Sonček

OGIJO LVICE), ŽELVICE ŽIVIMO Z EKOL ta, oddelek Blok (skupina ŽE va ces VRTEC MIŠKOLIN, enota Rja Tina Hrovatič in rlj vzgojiteljici Mojca Košm

in drevesa. embno je varovati naravo se zavedamo, kako pom vice v nov papir, Žel e ajo pin del sku pre iz o oci ovn Otr ki ga v papirnicah pon irja, pap ega star em irja. anj pap zbir Vemo, da z v izdelavi novega udi sami smo se preizkusili rešimo marsikatero drevo.T

Blok Vrtec Miškolin, oddelek

JE TCA TREBN e R V K O R T O k IZDELKOV Trebnje, strokovne delav RAZSTAVA Vrtec

ki smo ih sklopov, ed tematsk avo izdelkov iz m iz en Ed . in življenja lice in izdel orabimo. šola kot nač padkov, čiščenje oko koristno up troška rojekt Eko d ko p o h v je la li n o či va až lju če ro embal zalo, da o tu smo se vk odpadki, ki zajema lo a marsikate ki. Ponovo se je poka itro šolskem le nanje z ugotovili, d el av no, otroci h d ro R b iz it V letošnjem i kt h ra n o je o el p ro is sm p eu i m v n d o v. d je ko tu ko in ad so je el i p li d li, d et ja iz ti o se jih lo otroških sodi v sm čevanju rali. Nasta eriala. Pri lo v vrtec in se z njim ig naši presoji eriji pripravili razstavo Starc, at o p m ta r a as ka Vl , eg n a aj i jic ek odpad govi gal prinašal ravnatel ata meja. N smo v Bara aterial smo pozdravila ni številnih st ne pozn en. V marcu Odpadni m vi je zbrane ljni, saj smo bili delež inovativno rit am o n in , tv st o ez o d a ln vi N . v vo IV o ili naš trud. o Z n d i az IZ b p za ustvarja Š o o A o d e l N ni materia razstave sm obiskovalcem, ker st ATERIAL – M ad m I p N ko d o is D b in PA o D vali O vom in ostalim uporabijo o poimeno rica. Z odzi staršem in Razstavo sm i naš pevski zbor Mav Hvala vsem l. va h o p d je tu nastopil pa

je Vrtec Trebn

»OČISTIMO SLOVENIJO«

Vrtec Šoštanj, enota Brina, strokov

ne delavke

V okviru projektov »Eko vrtec«, »Vrtec v naravi« in »Očistimo Slovenijo« smo se tudi v naše sodelovati po svojih sposobnos m vrtcu odločili tih. Očistili smo okolico vrtca in igrišča, zasadili grmovnice okrasili ograjo igrišča s pobarva in cvetlice, nimi lesenimi cvetovi, poslikal i steno ob vhodu v vrtec in pob naši priljubljeni poti na Pusti grad rali smeti na . Smeti smo nato na ekološkem otoku razvrstili v ustrezne zabo opravljenim delom smo bili nad jnike. Z vse zadovoljni in zdaj uživamo ob pogledu na lepo okolico.

Vrtec Šoštanj, enota Brina

fotografije

8

Čvekamo

ALEKSA

: osebni a

»S SINČ

rhiv Aleks

NDRA B

KOM SV A

andre Balm

azović

ALMAZO VIĆ: VES ČAS NA

a

Starejša tem

Novejša tema

POTI.«

Aleksandra Balmazović je svobodna igralka z nepredvidljivim urnikom. In čeprav so jo kolegi svarili, da bo zaradi materinstva imela manj priložnosti v svoji karieri, je danes, ko je mamica dveletnega Leva, prepričana, da je bilo materinstvo njena najboljša odločitev v življenju.

Filmska kariera se ji je po rojstvu otroka še bolj odprla in trenutno jo bremeni predvsem dejstvo, da za svojega Leva nikakor ne dobi prostega mesta v vrtcu. Sicer pa vsak dan uživa v radostih materinstva.

Mija22, Včeraj sem morala v službi nenapovedano podaljšati, mož je bil na službeni poti, in pojma nisem imela, kdo bo šel po otroka v 16. 4. 2010, 20:00 vrtec. Zadnji trenutek mi je na pomoč priskočila prijateljica. Še dobro, da je imela čas. Me prav zanima, kako vsak dan pravočasno uspete svoje otroke »dvigniti« v vrtcu!

Pia3, Res ni enostavno, ampak na srečo imam predvidljiv urnik, sem pa že večkrat razmišljala, kako to rešujejo tisti starši, ki so svobodni 16. 4. 2010, 20:14 umetniki in imajo nepredvidljiv urnik.

Malina10, Vse se da. Poznam Aleksandro Balmazović, svobodno igralko, ki veliko dela tudi v tujini, vendar ji s pomočjo in z dobro 16. 4. 2010, 20:16 organizacijo vedno uspe poskrbeti za sinčka. Pravkar se je pridružila naši spletni debati.

Pia3, Aleksandra, ste svobodna igralka. Kako uspete delo z nepredvidljivim urnikom združiti z materinstvom?

16. 4. 2010, 20:17 AleksandraB, V bistvu ne vem, ali je to bolj norost ali pogum biti svobodni umetnik in imeti otroka, ampak ko sem zanosila, sem dobila s strani 16. 4. 2010, 20:23 kolegov same negativne pripombe. Napovedovali so mi, da sem si uničila kariero, ker sem zanosila. Nisem mogla verjeti, da ljudje tako razmišljajo. Res pa je, da so na ta način večinoma komentirali kolegi iz sveta umetnosti. Brez pomoči babic in varušk ne bi šlo.

Moj Lev je zdaj star dve leti in tri mesece, vendar še ne hodi v vrtec, ker zanj še vedno ni prostega mesta. Moja mama živi v Celju in pride v Ljubljano, kadar je treba, druga babica pa živi v Poreču, kar je super, ker lahko Lev veliko časa preživi na morju.

Pia3, Imate stalno varuško ali jih menjate? Ali zaupate varuški, ki jo vidite prvič?

16. 4. 2010, 20:25 AleksandraB, Imam preverjeno varuško, ki čuva otroke tudi mojemu bratu. Vendar sem prav pri njej videla, da ni bistvo v tem, kako je izkušena, 16. 4. 2010, 20:26 saj pred tem ni delala kot varuška. Otrok sam najbolj izrazi, ali mu varuška ustreza ali ne. Bolj kot izkušnje je pomemben odnos do otroka. Pri varuški me zanima predvsem, kako se obnaša do otroka. Če pa se vrnem na vprašanje o mojem svobodnem poklicu, pa lahko povem, da je v Sloveniji na filmskih snemanjih dejstvo, da si doječa mama, problem. In pričakuje se, da ta problem rešujem sama. Ker pa veliko delam tudi v tujini, imam prav od tam tudi drugačne izkušnje. Ko sem snemala film v Nemčiji, so me producenti vprašali, ali imam varuško ali mi jo poiščejo oni. Ko sem jim povedala, da mi bo otroka čuvala mama, so zanjo takoj poiskali primerno nastanitev.

Mija22, Kaj pa naredite, kadar varuška nima časa?

16. 4. 2010, 20:27

AleksandraB, Na pomoč mi priskočijo prijatelji, ki že imajo otroke. Problem pa je spanje, kadar delam zvečer. Otroka ne more dati spat kdorkoli, 16. 4. 2010, 20:28 ampak samo tisti, ki mojega otroka pozna. Ne verjamem v oglase preko časopisa, ampak vedno poskušam najti varuško preko ustnega priporočila. Nekateri pravijo, da je bolje, da je otrok navajen na eno osebo, jaz pa ga poskušam navaditi na to, da se ne boji ljudi, da jih zna sprejeti. Ampak ker moj Lev še zdaj ni dobil odločbe za sprejem v vrtec, imam stalno varuško. Občasno, če tudi partner ne utegne, ga pazi kolegica igralka, že izkušena varuška otrok slovenskih igralcev.

Malina10, Bi sprejela tudi moškega kot varuško?

16. 4. 2010, 20:29 AleksandraB, S tem nimam nobenih težav. Seveda bi sprejela tudi moško varuško, če bi videla, da odgovarja mojemu otroku. Vendar se mi zdi, 16. 4. 2010, 20:31 da jih je pri nas zelo malo ali pa jaz še nisem srečala nobenega. Slišala pa sem, da v vrtcih dela tudi nekaj moških vzgojiteljev, kar pozdravljam. Tudi zaradi neke druge energije, da niso povsod samo vzgojiteljice.

Malina10, Kateri film trenutno snemate?

16. 4. 2010, 20:38 AleksandraB, Trenutno končujem celovečerni film, 16. 4. 2010, 20:41 z dvema pa začenjam. Končujem slovenski film, ki ga režira ena redkih ženskih režiserk Polona Sepe.

Pripoveduje o ženski znanstvenici in o tem, kako je uspešna ženska razpeta med kariero in družino.

Lahko rečem, da gre za film o partnerskem odnosu med žensko in moškim, gledan z ženske plati.

Začenjam pa s snemanjem dveh filmov. En film bom snemala v Sloveniji, in sicer z režiserjem Andrejem Košakom, drug film, komedijo, pa bom snemala v Nemčiji.

Z nemškim režiserjem Trageserjem snemam že tretjič.

Malina10, Bo šel Lev z vami na snemanje v 16. 4. 2010, 20:47 Nemčijo?

AleksandraB, Lev bo med mojim snemanjem v 16. 4. 2010, 20:49 Nemčiji pri očku v Sloveniji. Vendar me bosta zagotovo prišla obiskat.

Sicer pa ne bom odsotna prav dolgo, vsega skupaj me ne bo štirinajst dni, tako da verjamem, da se bosta fanta znašla brez mene. Sicer pa mi je vedno izjemno težko, ko sem službeno odsotna in ga ni ob meni.

Najtežje mi je bilo prvič, ko nisva bila skupaj dva dneva. Mislila sem, da bom umrla, tako zelo sem ga pogrešala. Potem pa je bilo vedno lažje. V vsakem primeru se nekoč moraš ločiti od otroka in če je zaradi službe to takrat, ko je še majhen, ti je pač še toliko težje.

Mija22, Prednost vašega dela pa je tudi v 16. 4. 2010, 20:55 tem, da lahko z Levom preživite več časa takrat, ko ne delate. Kaj recimo počneta, kadar imate prost dan?

AleksandraB, Vedno greva ven, največkrat v naravo.

16. 4. 2010, 20:58 V Tivoli greva redko. Največkrat greva v divjo naravo ven iz Ljubljane, na Katarino, v Tacen, v gozd, včasih na Rožnik, tudi če dežuje. Pozimi greva dostikrat na bazen. Radi gremo v Logarsko dolino, kjer so uredili pravljično deželo za otroke. Tam so igrala, palčki s svojimi zgodbicami, za otroke imajo narejen program, organizirani so rojstni dnevi. Sredi gozda so narejene poti, otroci lahko iščejo zaklad, v zgodbe so vpleteni palčki. Naša priljubljena destinacija je tudi Zbiljsko jezero, tam hranimo galebe in race in se zabavamo na igralih. Lev se rad igra ob vodi.

Pia3, Ali Lev že ve, da je njegova mamica 16. 4. 2010, 21:00 znana igralka?

9

10

Cvekamo AleksandraB, Če me vidi v reviji ali na televiziji, 16. 4. 2010, 21:06 me prepozna. Ko je videl sebe v eni izmed revij, je rekel »Glej, Lev in mami!«. Ker je še premajhen, mu nisem posebej razlagala, s čim se ukvarjam. Mislim, da mu ne bi nič pomenilo, če bi v tem trenutku ponavljal besedo »iglalka«, ker še ne razume pomena te besede.

Razume pa, da kadar mamice ni, je verjetno v službi. Enako velja za očka.

Pia3, Kje pa je Lev najraje, v Ljubljani, 16. 4. 2010, 21:09 Celju ali Poreču?

AleksandraB, Povsod mu je lepo. Vedno je 16. 4. 2010, 21:11 navdušen, kadar mu rečem, da nekam gremo. Z babico v Celju se imata zelo kreativno. Moja mama je bila pred upokojitvijo učiteljica angleščine in se z njim ukvarja na način, da ga preko igre tudi vedno kaj nauči. Kot bivša učiteljica se z vnukom igra z didaktičnim pristopom. V Poreču pa Lev z dedkom in babico veliko časa preživi zunaj, na vrtu in ob morju.

Zelo rad ima morje, vendar ga raje gleda, kot pa se kopa v njem.

Ampak to še pride na vrsto. Moj oče pa živi v Beogradu in tudi tam ga Lev občasno obišče. Tudi tam veliko časa preživi zunaj, dedek ga zelo rad pelje v živalski vrt, tam je tudi veliko jezer in parkov, zato ni težko najti primernega prostora za preživljanje časa zunaj. Lev obožuje beograjski mestni avtobus, ki sicer ni priljubljen, ker je neudoben in je na njem gneča, ampak vedno vztraja, da se peljemo z avtobusom.

Malina10, Kako si razdelita skrb za Leva s 16. 4. 2010, 21:13 partnerjem?

AleksandraB, Glede na to, da je moj partner poslovnež, je večino dneva kje na poti ali ima delo v pisarni. Pogosto mora tudi on za več dni kam 16. 4. 2010, 21:15 na službeno pot. Tu pa tam vseeno ujamemo kak vikend, ki ga v celoti preživimo skupaj, ker sem tudi jaz veliko službeno odsotna.

Z njim je tisti, ki ima čas oziroma mu to dovoljujejo službene obveznosti. Če sva oba polno zasedena nekaj dni, ga odpeljeva v Poreč in ostane pri babici. Lev živi podoben način življenja kot midva, tudi on je ves čas na poti, prilagodil se mu je, ker tudi midva živiva tako.

Malina10, Vas zdaj, ko ste mamica, zanimajo tudi mladinski filmi?

16. 4. 2010, 21:17 AleksandraB, Čeprav sem mama, snemam filme, v katerih vidim dobro zgodbo. Še vedno me zanima zlasti vloga, dobra zgodba ali dober 16. 4. 2010, 21:18 karakter. Če vidim, da lahko iz tega lika nekaj naredim ali sporočim, mi niti zvrst ne more preprečiti, niti ciljna skupina niti slaba zgodba. Zaenkrat še nisem prišla v stik z mladinskimi filmi. Šele zdaj sem tudi dovolj stara, da lahko igram mame. V filmu, ki ga bom snemala z Andrejem Košakom, pa bom odigrala sedemnajstletno hčerko.

Mija22, Ali kdaj sanjate o tem, da bi z družino živeli kje drugje, na primer na deželi ali na morju?

16. 4. 2010, 21:21 AleksandraB, Ja, lahko bi živela na morju, čeprav sem izrazito mestni človek. Odraščala sem v Celju, študirala pa sem v Beogradu. Velika mesta mi 16. 4. 2010, 21:22 ugajajo. Če bi lahko izbirala, bi živela v metropoli. Življenje v Ljubljani mi precej ugaja, čeprav je lahko tudi zaspano mesto. Čeprav sem mama, mi je všeč občutek, da lahko živiš nočno življenje, če bi si to ravno zaželel. Da lahko grem plesat salso, tango, da grem lahko jest v restavracije z različnimi svetovnimi kuhinjami in da lahko srečujem ljudi drugih kultur. To mi v Ljubljani manjka, ampak morje ima svoj čar. Če že, potem bi raje kot na deželi živela na morju.

Mija22, Kdo pa pri vas doma kuha? Kaj Lev rad je?

16. 4. 2010, 21:31 AleksandraB, Lev je izjemen jedec, pojedel bi vse, kar vidi. Pojedel bi še papir, če bi mu dovolila. Trudim se, da mu pripravljam čim bolj zdravo 16. 4. 2010, 21:33 hrano. Kuha tisti, ki je z njim in ki ima čas. Skrbimo, da Lev vsak dan uživa kuhano hrano. Sestavine kupujem v trgovinah z zdravo prehrano ali v Mercatorju na oddelku z bio hrano. Zanimam se tudi za hrano, pridelano na ekoloških kmetijah. Imam nekaj stalnih dobaviteljev, od katerih jemljem sadje, zelenjavo, žita in med. Pridelke mi s svoje kmetije prinaša tudi igralec Pavle Ravnohrib.

Naših otrok ne moremo obvarovati stresa, lahko pa vplivamo na to, kaj jedo. Temu res posvečam veliko časa in mu na primer ne dajem sladkarij. Tukaj ostajam trdna, čeprav sem že slišala očitke na ta račun. Pripravljam mu tudi sveže stisnjene sokove.

Pia3, Na koga pa je Lev bolj navezan, na očka ali na mamico?

16. 4. 2010, 21:35 AleksandraB, Kadar je z mano, ves čas sprašuje po očiju, kadar je z očkom, sprašuje po meni. Dokler je bil dojenček, sem bila seveda jaz prva, 16. 4. 2010, 21:36 zdaj pa se bliža obdobje, ko bo njegova vez z očkom vse bolj pomembna. Zdi se mi pomembno, da otrok dobi moško energijo in moški pristop k vzgoji, tudi če se z vsem ne strinjam. Pomembna je vzgoja z obeh strani.

Pia3, Ste šli z Levom že na kakšno daljše potovanje?

16. 4. 2010, 21:37 AleksandraB, Z Levom sem precej potovala že po službeni dolžnosti. En mesec sem bila z njim v Berlinu, ko sem snemala film, vendar je bila 16. 4. 2010, 21:38 tam tudi moja mama. Družinsko pa smo bili na počitnicah v Grčiji, in sicer tako lansko kot predlansko leto. Obakrat smo obiskali goro Atos, kjer so samostani. Tam je mir in tišina in blažena energija, zato smo se tja vrnili tudi lani, čeprav ne maramo hoditi na dopust dvakrat na isto mesto. Tam smo se tudi kopali, saj je morje v neposredni bližini. V Grčiji smo bili avgusta, vendar ni bilo prevroče in smo res uživali.

Malina10, Se vam zdi, da Lev kot edinec kdaj pogreša družbo?

16. 4. 2010, 21:41 AleksandraB, Tega še ne opažam, ker se veliko druži z drugimi otroki, veliko se druži z mojimi 16. 4. 2010, 21:41 nečaki in otroki mojih prijateljev. Družbe mu zaenkrat ne primanjkuje. Vseeno pa se veselim trenutka, ko bo končno dobil svoje mesto v vrtcu. Menim, da mu bo družba tam koristila in da potrebuje vsakodnevno družbo vrstnikov. Kadar sva šla na obisk v vrtec, je tam silno užival in sploh ni hotel domov.

Malina10, So vaše prijateljice z otroki večinoma igralke?

16. 4. 2010, 21:43 AleksandraB, V glavnem ne. Ker sem nomad, imam prijatelje v različnih državah. Imam precej 16. 4. 2010, 21:44 prijateljev iz otroštva, z nekaterimi od njih smo se spet našli zdaj, ko imamo otroke. Ne vem pa, če sem iskala nova poznanstva med starši ravno zato, ker imajo otroke. Družba, v kateri se gibljem, je mojih let in je med njimi kar nekaj mamic. V glavnem pa gre za ženske zelo različnih poklicev.

Pia3, Kam boste šli letos na počitnice?

16. 4. 2010, 21:46 AleksandraB, Zelo si želim iti na daljše potovanje z Levom. Ne vem pa, ali nam bo to uspelo 16. 4. 2010, 21:48 terminsko glede na vse družinske obveznosti.

Zahvaljujemo se Aleksandri Balmazović za njen čas in prijeten klepet.

Vse osebe, z izjemo AleksandraB, so izmišljene.

Intervju je pripravila Irena Kovač.

11

12

Jesper Juul

Je narobe, če otroke hvalimo?

(2. del)

besedilo: Jesper Juul prevod: Marija Zlatnar Moe

Nadomestite pohvalo s priznanjem. To bo otroku omogočilo, da razvije zdravo samospoštovanje.

13 Jesper Juul je danski družinski terapevt, predavatelj in avtor, pa tudi oče in dedek, ki je že tri desetletja eden vodilnih avtorjev v razpravi o vzgoji otrok ter samosvoj in odločen zagovornik novih in boljših pristopov. Njegova prva knjiga za starše in nasploh odrasle »Kompetenten otrok« je prevedena v dvanajst jezikov in razprodana v več kot 250.000 izvodih. Med skandinavskimi starši še danes, desetletje po izidu, velja za »biblijo«.

V prejšnji številki je mama izrazila skrb za samospoštovanje svoje sedemletne hčerke. Napisal sem, da pohvala ni vedno napačna, kar pomeni, da samospoštovanje zaradi pohvale ne trpi vedno. Pomembno je, kako in zakaj starši hvalijo otroke. ∫ ∫ ∫ ∫ ∫ ∫ ∫

Ne hvalite, da bi si pomirili vest.

Ne hvalite, da bi okrepili otrokovo samospoštovanje.

Ne hvalite, da bi se odkupili za prejšnjo kritiko ali kazen. Pozitivno ne izniči negativnega.

Ne hvalite, da bi posredno uveljavili svojo moč – da bi torej dosegli, kar hočete oz. oblikovali otroka po svoji podobi.

Ne hvalite, da bi potolažili otroka, ki se ne počuti dovolj dobrega.

Ne hvalite tako, kot hvalimo živali med urjenjem – s pretirano mimiko in z glasom.

Ne hvalite, da bi poudarili sami sebe.

Nič ni narobe s pohvalo, kadar menimo, da so otroci resnično naredili nekaj dobrega ali izjemnega. Kadar imajo ljudje – ne glede na starost – slabo samopodobo na enem ali več področjih, potrebujejo povratne informacije v obliki konstruktivne kritike ali pohvale – tudi od staršev.

V odnosu med starši in otroki lahko pohvala hitro postane stereotipen izraz ljubezni. Vendar pohvala ni isto kot ljubezen. Je samo dobra ocena, ki nenazadnje povzroči, da otroci postanejo odvisni od dobrih ocen. Številni odrasli radi vidijo veselje pri majhnih otrocih, kadar jih pohvalijo za risbico, kolač, ki so ga spekli, ali lonček, ki so ga ustvarili v vrtcu. »A ni lep?« vpraša otrok. Istim odraslim pa gre na živce, ko prav ta otrok 10 ali 20 let pozneje porabi vso svojo energijo, da išče potrditev pri prijateljih ali pri nasprotnem spolu. Popolnoma pozabijo, da so sami povzročili, da so otroci nesamostojni in odvisni, ker je pohvala kratkoročno pač »delovala«. Če opažate, da sami stojite na vse bolj majavih tleh, potem vam priporočam naslednje: poslušajte se, kadar hvalite, in si zapisujte svoje izraze. Potem si vzemite nekaj časa, ko gredo otroci spat, in preverite svoje pohvale. Poskusite jih nadomestiti z bolj osebnimi izrazi, v katerih je več vsebine: »Kako lepo si se oblekel!«

lahko npr. izrazimo z:

»Veseli me, da se znaš zdaj sam obleči. Tako mi zelo pomagaš.«

»Kako dobro si igrala danes! Najboljša si!«

morda v resnici pomeni:

»Veseli me, da tako rada igraš nogomet. Jaz kar žarim od ponosa, ko te gledam.«

»Kako lepo si pospravil sobo!«

lahko pomeni:

»Tvoja soba mi je silno všeč, kadar je takšna. Takrat se mi res zdi, da naša družina dobro deluje. Hvala za pomoč!«

V bližnjih osebnih odnosih delujejo povsem druge stvari kot v širših družbenih. Če npr. svojo ženo pohvalim z besedami: »Ti pa res dobro likaš!« to ne prispeva prav veliko k najinemu razmerju. Če pa rečem: »Hvala, da se ti ljubi likati še moje perilo, s tem mi res pomagaš in to zelo cenim,« sem povedal nekaj povsem drugega.

V širšem družbenem okolju – npr. na delovnem mestu – je lahko zelo pomembno, da vas nadrejeni ali kolega pohvali za dobro opravljeno delo, prav tako, kot je dobro dobiti povratne informacije v obliki ocen v šoli in na univerzi.

V bližnjih odnosih – še posebej med starši in otroki – pa obstaja alternativa pohvali in kritiki, ki daje največ možnosti, da otrok razvije zdravo samospoštovanje in zdrave ter enakovredne odnose med odraslimi in otroki. To imenujemo priznanje.

Ko majhen otrok neha jesti, krožnik pa je še napol poln, lahko odrasli reče: »Si že sita?« Ta pripomba izraža voljo, da bi spoznali otrokovo notranjo resničnost in empatijo odraslega – se pravi, sposobnost odraslega, da se postavi v otrokovo kožo. Ne gre za ocenjevanje in ni niti pozitivno niti negativno. Otrok dobi jasno in ljubeče sporočilo, da odraslega zanima – in da je v redu, če je sit. Če se nam zdi, da otrok ni pojedel dovolj, lahko dodamo: »Mislim, da bi bilo dobro, da bi pojedla še malo, če moreš.« Tradicionalni načini izražanja tega sporočila so: ∫ »Pojej do konca.« (samovšečno) ∫ »Bodi pridna in pojej vso to dobro hrano, ki ti jo je pripravila mama.« (posredna kritika in očitek) Samospoštovanje je povezano s tem, da otrok spoznava samega sebe. Ko mu odrasli ponujajo empatične besede in pristope, to otroku pomaga, da se zna izraziti. Pri samospoštovanju gre tudi za odnos, ki ga ima otrok do tega, kar ve o sebi. Ko gre za prvo – razširjanje znanja o sebi –, ne smemo otroka določati po merilih odraslih. Kadar gre za odnos do sebe, so otroci zelo ranljivi – ker skoraj brez odpora prevzemajo sodbe odraslih.

Zato zlahka pomislimo, da so pozitivne ocene (pohvale) boljše od negativnih (kritik). Ampak to velja samo v tistem trenutku, dolgoročno pa ne. Otroci, ki odraščajo s hvalo in/ali kritiko kot najpomembnejšim elementom vzgoje, postanejo negotovi vase in odvisni od sprejetosti in potrditve s strani drugih. Ta način je zapeljiv zato, ker dobijo odrasli pogosto občutek, da jim je uspelo, saj so ustvarili odvisnost, ki jo zlahka razumemo kot bližino.

Vem, da mnogim to ne bo všeč – zato ker tudi sami na vse pretege hvalijo ali pa zato, ker je njihov pogled na otroke bistveno drugačen, kot ga izražam sam. Če se vam zdi razumno, naj vam bo moje pisanje navdih, če pa se vam zdi neumno, ga pač ne upoštevajte.

Prispevek izraža mnenja in stališča avtorja in ne nujno tudi uredništva.

Spremljajte otrokov razvoj v Ringarajinem KOLEDARJU OTROKOVEGA RAZVOJA, poiščite zanimive članke na področju Otrok in povejte svoje mnenje na forumih.

Vse to samo na Ringaraji!

Familylab Slovenija v sodelovanju z zavarovalnico Vzajemna, d. v. z., pripravlja družbeno odgovorno akcijo, namenjeno staršem in družinam s kronično oz. dolgotrajno bolnimi, prikrajšanimi oz. tako ali drugače hendikepiranimi otroki.

Vabljeni na CELODNEVNO DELAVNICO za starše kronično bolnih otrok pod vodstvom Jesperja Juula. Delavnica bo v ponedeljek, 7. junija 2010, od 9h do 17h, v dvorani Knjižnice Otona Župančiča v Ljubljani.

Udeležba je BREZPLAČNA, vendar omejena (sprejeli bomo do 100 staršev), zato so obvezne predhodne prijave na info@familylab.si.

14

Mikroskop

PREPOVEDANO RAZOČARATI OTROKA DA ali NE? piše: Aleksandra Pinterič, Zavod Vista, vodja seminarjev Familylab, www.familylab.si

Žal kratkega odgovora na moderni aksiom »PREPOVEDANO RAZOČARATI OTROKE« ni mogoče dati. Številni starši želijo otroku vedno govoriti »DA« in jim na ta način izražati ljubezen in jih obvarovati pred bolečino. Pa je res glavna naloga staršev ta, da skrbijo, da njihov otrok ne doživlja frustracij, razočaranj?

Katerih razočaranj pa naj bi bilo čim manj? In kdaj temu ni tako?

Razočaranje je treba izkusiti, sprejeti ter razumeti. Neuspeh je tudi spodbuda.

Veliko mladih staršev verjame, da bolečina, ki jo otroci čutijo ob razočaranju, jezi, žalosti in še ob drugih življenjskih popotnicah otroštva, oteži in škodi razvoju otroka. »Otroci morajo imeti srečno otroštvo.« »Otroci ne smejo biti razočarani, ne smejo jokati.« To je pogoj, da bo kot odrasel človek zadovoljen in znal ceniti in spoštovati sebe. To je dokaz, da so starši dobri starši.

Zelo velika je razlika med tem, kaj razočaranje pomeni za starša ter kdaj in kako je otroku to tudi koristno. Starši nekako s »težkim« srcem gledajo dojenčka, kako se steguje po želeni igrači ter ob tem zajoka in to poskuša ponovno. V takih trenutkih marsikatera mama želi potisniti igračo bližje otroku, a ve, da je »dobro« za otroka, da se potrudi. Kaj pa, ko 3-letnik želi več bonbonov ter pri tem joka, cepeta, se celo vrže na tla in na vsak način protestira v želji po še? Ali pa ko si 12-letnica želi nov telefon, ker ga imajo že vse sošolke in bo edina brez, s starim in z zguljenim ne bo »in«. Kaj pa takrat, ko si otrok želi splezati na drevo, pa mu ne uspe takoj ali ko mu ne uspe obuti čevljev? KAKO JE S TEMI »RAZOČARANJI«?

… ko mu ne dovolite gledati še ene risanke? … ko mu ne kupite želene igrače? … ko mu ne morete kupiti dragih superg? … ko odhajate z obiska, on pa mora pospraviti igrače? … ker mu ne boste kupili nove torbe? Itd. IN če se vrnem nazaj k vitaminu N, bi rekla, da so ravno to priložnosti, ko ga otrok dobi. Vsi našteti primeri imajo skupni imenovalec – otrokovo željo. Otrok si nekaj želi in s tem ni nič narobe. Otroci v različnem starostnem obdobju potrebujejo različno »dozo« ali način pozitivne frustracije.

To je zanje spodbudno, vendar ne v vsakem starostnem obdobju na enak način. Trimesečnika je zelo neprimerno puščati samega ponoči v svoji postelji, da neizprosno joče v veri, da to krepi njegova pljuča. Triletnik mora slišati od svojih staršev »NE, ker tako mislim« ali preprosto samo »NE«, ko si želi več bonbonov ali se noče obleči. Kot triletnik bo s tem lažje shajal, kljub vsem izbruhom, kot pa da bi prvo zavrnitev doživel šele v šolskih klopeh s strani sovrstnikov. To bo otroka veliko bolj potrlo.

Primer najstnice: Razočaranja so del življenja. Obvarovati otroka pred njimi, Starši delajo cele dneve, obiskovala je elitno osnovno šolo, pomeni poslati otroka v življenje brez okostja. Življenje vedno je imela vse, kadar pa v šoli ni šlo vse po načrtu, so samo ga bo poteptalo ali pa bo to storil sam v odnosu do priskočili starši. Danes v gimnaziji dobi tudi kakšno dvojko, samega sebe z depresijami, alkoholom, drogami ... Otrok trojko. Deluje zelo samodestruktivno in zapada v vse večjo ne bo razumel sveta, ljudi in življenja. Zakaj ne? Zato, osebno krizo. Starši so jo kaznovali: popraviti ocene in teden ker bo dobil popotnico, ki se dni brez interneta, telefona in televizije. glasi: »V življenju ne doživljamo Biti starš je težko! Še posebej, kadar gre za formulo: bolečine in razočaranj, to ne obstaja, če pa že, so tu drugi, ki 1. vzgoja + želje/predstave staršev + otrok + želje otroka = priden otrok = dober starš poskrbijo za bolečino.« 2. vzgoja + vrednote staršev/starši + otrok + družina = odrasel, ki ceni sebe In kako z lahkoto razumejo to starši pri majhnem otroku in njegovem poseganju po igrači ter vreščanju, joku, Mogoče se morajo starši vprašati, kakšen rezultat želijo: jezi ob tem. Sledi pomembno sporočilo: »Razočaranje biti dober starš ali otrok kot odrasel, ki ceni sebe? Vredno je treba izkusiti, sprejeti ter razumeti. Neuspeh je tudi bi bilo razmišljanje, kaj lahko danes sami kot starši spodbuda.« naredimo, da otroku damo popotnice, ki zares najbolj Kako to, da vse to nekako razvodeni na poti odraščanja, bolijo. Največjo bolečino otroci (in odrasli) doživljamo ko je izkušnja »doživeti, sprejeti, predelati bolečino« ob besedah, ki nam dajejo občutek ničvrednosti, kadar še posebej pomembna. Odgovor leži v prepričanju in čutimo, da kot ljudje niso dobri. Mislim, da je to edino predstavah staršev samih. Nekje sem nekoč zasledila, razočaranje ali bolečina, pred katero so starši vedno dolžni da je otrokom treba dajati dovolj vitamina N. Rabijo ga obvarovati otroka in prevzeti odgovornost za svoje besede veliko, vedno v pravi dozi, z mirnim tonom in jasnim in dejanja. To bolečino, razočaranje pa otrok doživlja ob ljubečim sporočilom – NE. Samo »NE« – brez umetnih zmerjanju, pretepanju, poniževanju z izjavami: dodatkov, kot so: zakaj se spet dereš, kako si tečen, nehaj »Kako si lahko tako butast, neroden! Zakaj si nič ne me spravljati v sramoto, kako si tega ne moreš zapomniti, zapomniš? Hodiš po svetu, kot da ne bi imel oči! Kako si ti tolikokrat sem ti že povedala, daj že enkrat mir, moraš težak, trmast, smotan, neumen?« vedno nekaj stikati itd.

Kar pomeni, da so starši tisti, ki so odgovorni za ton, A obstaja velika razlika med tem, kdaj je bolečina atmosfero in ČUSTVENO STANJE v družini, še posebej pozitivna spodbuda in kdaj negativna. takrat, kadar otrok kaj ušpiči pomotoma ali v igrivosti.

Vsa ostala »razočaranja« pa mu bodo samo pomagala, Kaj pa če otrok zajoka, ko pade, si želi zavezati vezalke, da postane človek. splezati na drevo, voziti kolo, rolerje, se opeče na štedilniku, sveči ali likalniku itd.?

V naštetih primerih je popolnoma naravno, da otrok zajoka, saj svet preizkuša in se o njem uči. Pomembno je, kako ob tem reagirajo starši, kaj otroku govorijo, kako se vedejo in kaj sami čutijo. Mislim, da je pomembno otroku povedati, da bo bolečina minila in da je kljub dogodku vse v redu. Čeprav otroka boli, je pomembno, da to čuti in tako razumeva svet in svoje telo ter občutke. Gre vsekakor Delite svoje izkušnje, za pozitivno spodbudo. svetujte drugim in Kaj pa če otrok joka, … ko ne dobi še enega bonbona v trgovini?

hkrati poiščite oporo na Ringarajinih forumih.

15

16

Družina brez nasilja

»To ni fer!« O pravičnosti in poštenosti ter enakosti in enakovrednosti piše: Simona Iglič, univ. dipl. sociologinja in dipl. vzgojiteljica predšolskih otrok, voditeljica Familylabovih seminarjev za starše, www.familylab.si

Mamica treh otrok je družinskemu svetovalcu pojasnjevala, kako različni so njeni trije otroci. Sploh najmlajša deklica je čisto drugačna od starejših dveh. Mamico je zanimalo, ali je primerno, da ima za najmlajšo drugačna pravila kot za ostala otroka. Npr. glede odhoda v posteljo in podobnih družinskih opravil.

Terapevt je pozdravil njeno željo po individualnem pristopu. Mamica je nadaljevala, da se ji zdi vseeno malce nenavadno, da bi imela za vsakega otroka drugačna pravila – trije otroci, trojna pravila. To pa je lahko naporno! Že zapomniti si jih, kaj šele pregovarjati se z otroki, ki bodo zagotovo ugovarjali zaradi neenakosti.

Nato je mamica razmišljala na glas: »Morda pa ne bi bilo slabo, da sploh nimam pravil in samo skušam čim bolj slediti individualnim potrebam svojih otrok. Bi to šlo ali bi v družino vneslo več konfliktov?« Kadar skupaj biva več ljudi, se kaj hitro ujamemo v zanko poštenosti. Na vse kriplje se trudimo, da bi bilo za vse pošteno in pravično.

Pošteno oz. pravično pomeni v odraslih možganih enako za vse. Vse to v želji, da bi se imeli lepo, da bi funkcionirali kot celota, a se vseeno vsi dobro počutili.

Pojem enakosti še zdaleč ne vnese občutka poštenosti za vse. Pravzaprav na abstraktno-pojmovni fazi, ki se je že predšolski otroci, ki sicer razmišljajo povsem konkretno, hitro naučijo, ja, v bolj eksistencialnem pogledu – v smislu zavedanja in občutenja sebe – pa ne.

Priznani ali izbrisani Čeprav nismo enaki, smo enakovredni (enako vredni). Pojem enakosti sodi v pravosodni sistem, pojem enakovrednosti pa vsepovsod, kjer se želimo počutiti vredne in spoštovane, in sicer na tak način, da naši občutki, naša hotenja ostajajo opažena in niso na mah izbrisana – za voljo navidezne, splošne pravičnosti!

Primer: Deklica je v vrtcu hotela oditi v drugo igralnico. To običajno

ni zaželeno. Ko ji je vzgojiteljica ugodila, se je oglasilo še nekaj otrok.

Ker je bila njihova prošnja zavrnjena, so protestirali: »To ni fer, ona pa lahko! Zakaj pa ona lahko gre?« Vzgojiteljica se je pošalila: »Ker je ona lev, kralj živali!« Otroci so se zasmejali in se šli naprej igrat. Njihov protest je bil zgolj naučen ugovor, ki ni povezan s pojmom poštenosti. Da so bile potrebe deklice v tem trenutku drugačne od njihovih, so pokazali s tem, ko se z dogodkom niso ubadali več kot nekaj sekund.

Povsem drugačen izziv bi bil pred vzgojiteljico, če bi eden od otrok ugovarjal še naprej in užaljen obsedel za daljši čas ali kako drugače izrazil svoje nesoglasje. To bi bil namig, da je njegova želja resnična. Ta otrok potrebuje odraslega, ki bo to opazil.

Kar pa ne pomeni, da je njegovi želji treba takoj ugoditi. Dovolj je že, če otroku povemo: »Ti si pa res želel iti v drugo igralnico, kajne.« In potem po lastni presoji: »Mogoče greš lahko čez pet minut.« Ali pa: »Žal mi je, ker ti ne morem uresničiti želje.« Otrok, ki bo na ta način opažen, bo v trenutku opravil s pojmom nepoštenosti, saj je dobil nekaj veliko bolj dragocenega kot pravičnost v smislu enakosti. Dobil je občutek vrednosti. To, kar je doživel, je namreč nekdo opazil. Njegovi občutki niso bili zanemarjeni, z njimi nismo le na hitro pometli. Seveda bi bilo za otroka čudovito, da bi mu tudi ugodili.

In kadar lahko, zakaj ne! Vsakič, ko sledimo otrokovim vzgibom, mu pomagamo ustvarjati zdravo zalogo priznanja samega sebe, samospoštovanja. In v trenutkih, ko se bo moral odreči sebi zavoljo skupnega dobrega, bo imel v sebi še veliko občutka zadovoljstva in pomirjenosti.

Primer: Skupina otrok se je zbrala pred trampolinom. Zaradi varnosti je

vzgojiteljica spuščala le enega otroka na ponjavo, ostali so čakali v vrsti.

Opazovali so svojega prijateljčka, kako sproščeno skače, se smeji, vriska. Tudi gledalci niso ostali pri tem ravnodušni, kar se je videlo po nasmehih in hipnotiziranem čakanju ob ograji. Skupini se je pridružila še druga vzgojiteljica, ki naj bi zamenjala predhodno pri varovanju otrok. Čakajočim otrokom je predlagala, da skakajočemu štejejo deset skokov in potem naredijo menjavo, da bo pošteno do vseh. Skakajoči se je seveda takoj vznemiril, ostali otroci so bili tiho. Časa za skakanje je imela skupinica na pretek, saj so komaj prišli na vrt in do kosila je bilo še dolgo.

Vzgojiteljici sta se spogledali in začeli spontano klepetati o tem, kaj je »fer«?! Je pošteno, da vsakemu otroku odmerimo čas?

Trenutek sproščenosti, ugodja, ki ga pokvarimo z nadzorom za skupno dobro. Ali pustiti otroka, da sam pokaže, kdaj je dovolj in dati na preizkus poštenost? Pa naj otroci protestirajo, če občutijo krivico! Časa je bilo dovolj, zato sta poskusili.

Verjeli ali ne, ampak niti en otrok se ni vznemiril, ker nista določili enakega časovnega intervala za vse.

Pravzaprav je bilo vse skupaj tako sproščeno, da ne bi mogli verjeti, kako pošteno je lahko vse skupaj, tudi če ni navodil ali dogovorov.

Otroci, ki niso mogli več čakati v vrsti, so stekli stran, se pogugati, na tobogan, nato pa pritekli nazaj.

Menjava pa je bila takrat, ko je bila

npr. deklica tako zadihana, da ni mogla več skakati, ko je fantek začel kašljati in se je moral umiriti, ko je punčka sama rekla, da ima dovolj, ko je bil čas za kosilo.

Odrasla oseba je imela v vsej tej zgodbi še vedno zelo veliko vlogo, ki je otrok nikakor ne bi mogel prevzeti. Otroci niso potrebovali odraslega, ki zna šteti do deset (to bi mogoče zmogli tudi sami), ampak so potrebovali odraslega, ki zna videti otroka in ki mu lahko sporočajo: »Še – uživam! Dovolj – zadihan sem! Strah me je – hočem dol!« Naše doživetje trampolina nam je ponudilo še sproščeno »otroško debato« o enakosti oz. enakovrednosti. »Kajne Ana, da ti nisi enaka kot Gašper?

Martin, si ti enak kot Alina? Sem jaz enaka kot Maja?« Otroci so odgovarjali in se smejali, saj jim je povsem jasno, da se med seboj močno razlikujemo po videzu, vedenju, potrebah, željah, vzgibih, … Zakaj bi potem morali vsi enako skakati?!

A odrasli jim počasi in nezavedno brišemo to zdravo in prirojeno toleranco do drugačnosti (različnih potreb, želja).

Mi odrasli smo tisti, ki potrebujemo številne propagandne oglase, ki sporočajo: »Vsi drugačni, vsi enakovredni!« Da se spet spomnimo, kar smo nekoč davno že čutili. Mali ljudje pa dobro vedo, kar piše na velikih jumbo plakatih, čeprav ne zanjo brati ali šteti do deset!

17

18 Pravljico piše: Eva Žnidar

2. del Kuga jo je zgrabila pod roko in ji prišepnila: »Peljem te v svoje temačne sobaneeeee!« Evelin se ji ni upirala. Poslušno se je pustila voditi v kletne prostore gradu. V kleti so bila majhna vratca, ki jih ni še nikoli poprej videla.

Odpeljala jo je skozi vrata v temačen rov, ki je vodil v mračne in vlažne prostore brez oken. Voda je curljala iz stropa. »Top, top, top, top, top, top,« je donelo. Evelin ni vedela, ali se trese od mraza ali od strahu.

Kuga jo je potisnila v eno izmed sob in ji zabičala: »Ostani tu in le glej, da ne boš skušala pobegniti!« Evelin se je prestrašila, stisnila se je v kot mrzle sobe in zaprla oči. To je postal Evelinin novi dom.

Kuga je z njo ravnala grdo in ji vsak dan govorila, da ne bo nikoli več srečna. »Bila si poredna punčka in zato sem te vzela v svoje sobane, da te kaznujem,« je nadaljevala. Sprva ji Evelin ni verjela, toda počasi je zagrenjenost prevzela tudi njo. Nehala je ugovarjati kugi, želela si je, da bi kmalu prišel dan, ko bo vse daleč za njo.

Tako so se dnevi zavlekli v tedne, tedni so postali meseci in Evelin je zrasla v lepo mlado damo. Vsak dan je razmišljala, kako bi se rešila iz temnega zapora. Upala je, da bo nekoč uzrla vrt, v katerem se je igrala, in da bo zopet videla svojo sobo, ki jo je tako pogrešala. Bala se je, da se nikoli ne bo rešila ječe. »Le kako me bodo našli, če pa sploh ne vedo, kje sem?« je razmišljala.

Nekega dne, ko je najmanj pričakovala, je priletelo upanje. Ko je kuga odprla vrata, da bi pogledala, kaj počne princeska, je s svetlobo priletela majhna kresnička. »Bzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzz.« Evelin je pogledala naokoli. Bila je popolna tema. »Verjetno sem narobe slišala,« si je rekla.

Toda tokrat je bil zvok glasnejši: »Bzzzzzzzzzzzzzzzz.« »Kdo je?« Tišina. »Kdo je tam?« Tišina. »Čudno.« Nato pa je v daljavi zagledala majhno lučko. Previdno se ji je približala in zagledala kresničko. Ta se ji je usedla na nos in jo prisrčno pozdravila: »Bzzzzz, pozdravljena Evelin, bz, bz, bzzzzz.« Kako nenavaden prizor. Evelin se je po dolgem času nasmehnila. Le kako se ne bi, če jo je pa obiskala tako ljubka, majhna stvarca. »Kdo pa si ti, ki tako letaš okoli mene?« »Jaz sem kresnička, prinašam ti upanje.« »Kako si me našla?« »Slišala sem tvoj glasek, kako kliče na pomoč. Ponoči mi je potrkal na vrata in mi prišepnil, da si zaprta v grajski kleti, kjer ti kuga ne prizanaša.

Zbala sem se zate in se odločila, da ti pridem pomagat, bzz, bz,« ji je odvrnila kresnička. »Jaz sem pa mislila, da me nihče ne sliši.« »Sliši, sliši. Bzzz. Še dobro, da si tako dolgo vztrajala, da je glas prišel do prave osebe. Bzzz,« ji je odvrnila kresnička, medtem ko si je z velikimi dolgimi tipalkami čistila lučko. Evelin je začutila olajšanje. Zdaj ne bo več tako sama, družbo ji bo delala majhna kresnička.

Dnevi so minevali hitreje in novi zaveznici sta se skupaj veliko presmejali. Pogovarjali sta se tudi o težkih časih, ki jih je preživljala Evelin, in kovali načrt, kako se rešiti. Kresnička je Evelin dan za dnem bodrila, naj ostane močna. »Izhod je, le najti ga je treba,« ji je bzzzala. Evelin je bila presrečna, da ni več osamljena v temni kleti, in da ji noč razsvetljuje kresničkina majhna lučka, ki jo je vestno nosila na hrbtu. »Tako sem vesela, da te imam,« je šepnila kresnički na uho. »Tudi jaz sem vesela, da sem s tabo,« se ji je nasmehnila.

Kugi se je zazdelo nenavadno, da se je Evelinina zagrenjenost na obrazu spremenila v upanje. »Le od kod upanje?« se je jezno spraševala kuga. »Le kdo ji vliva upanje?« je renčala. »Temu bom naredila konec!« je kričala kuga in še bolj udrihala po Evelin. Odtegnila ji je celo hrano. Vse, kar je Evelin odslej dobila, je bil kozarec vode. »V moji hiši ne bo smeha! Ne prenesem radosti! Trpela boš z mano! To si zaslužiš! Rešila sem te pred smrtjo, ki je opustošila cel grad! In mojo dobroto boš večno plačevala,« je še bolj kričala kuga.

Za Evelin je bil to hud udarec, toda imela je vsaj kresničko, ki je pazila nanjo. Ne da bi zares vedela, ji je prihod kresničke obetal razburljivo avanturo.

Pravljica o Evelin je sestavljena iz 7 delov in je na trenutke lahko malce temačna, vendar z dobrim namenom. Otroke želi poučiti o obstoju dobrega in zlega in predvsem o tem, da lahko o vsem veliko govorijo in se zato manj bojijo.

Obiskali smo ...

Vesela sobota pred Postojnsko jamo Zaključek natečaja »KRAS v očeh otrok in mladostnikov« besedilo in fotografije: Petra Prelec Na dan, ki ga je zaznamovalo množično čiščenje Slovenije, 17. aprila 2010, je bilo živahno tudi na promenadi pred Postojnsko jamo, kjer se je ob zaključku natečaja odvijala prireditev »Kras v očeh otrok in mladostnikov«. Natečaj že več let zapored razpisuje Turizem KRAS, d. d., kot nosilec projekta UČILNICA V NARAVI – Vivarij Proteus skupaj z Zavodom RS za šolstvo in s podjetjem ZEOS, d.o.o.

Učenci iz številnih slovenskih osnovnih šol in nekaterih vrtcev so ves dan predstavljali aktivnosti, na katere so se zavzeto pripravljali več mesecev. Tako smo lahko spremljali plesne nastope, humoristične igrice, folklorno skupino, razstave različnih izdelkov iz kamna, lesa, rastlin ipd. Ponovno se je pokazala izjemna ustvarjalnost naših otrok in njihovih mentorjev.

V Vivariju Proteus so se vrtele predstavitve, ki so jih pripravile osnovnošolske skupine in tudi nepozabni posnetki z Ringarajinega eko izleta v Postojno, skupaj z otroki iz Vrtca Šmarje pri Jelšah.

Vzporedno pa sta v okviru natečaja potekali še dve družbeno odgovorni aktivnosti: zbiranje elektronskih odpadkov na parkirišču pred hotelom Jama, za odvoz katerih so poskrbeli v podjetju Zeos, ter čiščenje reke Pivke v domeni potapljačev iz Društva za podvodne dejavnosti RAK.

Vsi sodelujoči so poleg dobrega razpoloženja in rahle utrujenosti s seboj domov odnesli tudi praktično nagrado. Tri skupine, ki so zaradi svoje inovativnosti še posebej izstopale, so si prislužile tudi lepo nagrado: brezplačen obisk Postojnske jame in Vivarija. Prvo mesto so osvojili učenci OŠ Vižmarje Brod, ki so si zamislili, zapeli in zaplesali »Postojnska jama«, drugo mesto so zasedli učenci iz OŠ Srečka Kosovela Sežana s foto zgodbo prireditve, tretje mesto pa učenci kamnoseškega krožka iz OŠ dr. Bogomirja Magajne iz Divače, ki so s kamnoseško delavnico navduševali obiskovalce.

Mentorji in organizatorji si zaslužijo pohvalo za aktivno spodbujanje otrok k ohranjanju našega naravnega okolja in kulturne dediščine.

Prav gotovo je zgled, ki ga otrokom dajemo odrasli vsak dan, ne le ob posebnih priložnostih, najbolj učinkovit način poučevanja.

KRAS V OČEH OTROK IN MLADOSTNIKOV

Vrtec Vodmat, enota Klinični center, vzgojiteljici Fanči Jagunič, Marijana Furlan Na sončno soboto, 17. aprila, smo otroci skupine Veverice pred Postojnsko jamo sodelovali na prireditvi »Kras v očeh otrok in mladostnikov«. Na velikih panojih smo prikazali dejavnosti in aktivnosti, ki smo jih preko leta izvedli v projektu TURIZEM IN VRTEC. Raziskovali smo Ljubljano, spoznali ljubljanskega zmaja Lakotaja, veliko zanimanja pa je v nas zbudil tudi postojnski zmajček Jami. Seznanili smo se z legendami, zgodbami o zmajih, obiskali smo muzeje, gledališče in stari del Ljubljane. Spoznali smo zanimivosti mesta Postojna, najbolj pa nas je pritegnil zmajček Jami, kapniki in vožnja z vlakom.

Prireditev je spremljal tudi sam Napoleon, ki nam je za sodelovanje poklonil zmajčka Jamija in knjigo z naslovom Zmajček Jami v Postojnski jami.

Sklenili smo, da se v prvih dneh meseca maja ponovno vrnemo v Postojno.

Srečali se bomo z Jamijem, nato pa v prijetni družbi prijateljev, otrok skupine PIKAPOLONIC z Elviro in Tino preživeli nepozabno popoldne.

19

Cikcak

pripravlja: Uredništvo Flaška Na slovenskem trgu je nov izdelek, ki je po zasnovi enostaven, funkcionalen in ekološki. To je osebna steklenička za vodo, ki smo jo poimenovali kar Flaška.

Za vsakodnevno pitje vode verjetno uporabljate različne plastenke, ki niti za zdravje niti za ekologijo niso najboljše. Te probleme odpravlja Flaška, ki je izdelana iz stekla in je namenjena večkratni vsakodnevni uporabi. Uporabljate jo lahko doma ali v službi, v avtu ali na sestanku, pri športu ali na dopustu.

Z uporabo Flaške boste pili boljšo vodo in prihranili denar, saj je voda iz pipe od 250-krat do 1000-krat cenejša od vode v plastenkah, njena kakovost pa v večini Slovenije enaka ali bistveno boljša od kakovosti vode v plastenkah.

Vendar Flaška ni navadna steklenica, saj je informirana. Če vanjo natočite vodo iz pipe, se po petih minutah spremeni v t.i. živo vodo, ki je po svoji strukturi podobna izvirski vodi in je tudi bistveno mehkejša.

Vse skupaj na prvi pogled zgleda kot čaranje, v resnici pa zgolj prenašamo informacije preko kvantnega polja vode. S to tehnologijo se vaša voda bistveno izboljša (manjša genotoksičnost vode, manjša površinska napetost vode, nižji redox potencial).

Flaško lahko kupite v trgovini Vitacenter v Naklem (www.vitacenter.si) ali jo naročite na e-naslovu voda@flaska.si (pripišite svoj naslov). www.flaska.si

Lahkotno, barvito, očarljivo Modne zapovedi letošnjih toplejših mesecev dopuščajo tako romantično zasanjanost kot energično poigravanje z močnimi barvnimi kontrasti. Ciciban je v ta namen razširil paleto otroških čeveljčkov in s tem zagotovil, da bo prav vsak korak malih navihančkov zdrav, zanesljiv in modno očarljiv.

V pravljični svet očarljive princeske bodo deklice popeljali čeveljčki, odeti v roza, viola, lila in druge bleščeče barve.

Dodaten pridih nežnosti bodo na čeveljčkih ustvarili razni našitki, rožice, metuljčki in drugi modni dodatki. Fantki se bodo vsekakor razveselili sončnih barv, v katere je Ciciban odel udobno in lahkotno obutev, ki prenese vse vrste vragolij.

V Cicibanu se trudijo razumeti tako otroke kot njihove starše, zato je obutev igriva, barvita, vesela in duhovita, predvsem pa je udobna, kakovostna ter upošteva različne zahteve obutve glede na starost in vsakodnevne aktivnosti malčkov. www.ciciban.info

Pomlad v prodajalnah MASS Kot vsako leto doslej so se v MASS-u potrudili in police prodajaln popestrili z novimi, nadvse privlačnimi blagovnimi znamkami.

Tokrat so poskrbeli za še pestrejši izbor obutve za najmlajše. Poleg že obstoječih blagovnih znamk kot so so Barbie, Ciao Bimbi, MASS, Josh, Fisher price, Superfit, Nike, Benetton in še mnogo drugih, lahko sedaj pri njih kupite tudi dve vrhunski blagovni znamki otroške obutve-Ciciban in Geox.

Obe znamki se odlikujeta po kvalitetni in praktični obutvi, v kateri bodo naši najmlajši uživali v prihajajočih pomladanskih in poletnih mesecih. Obutev je udobna, prožna, mehka in narejena iz zračnih materialov. Vse te pomembne lastnosti obutve pripomorejo, da se stopala naših malčic in malčkov pravilno razvijajo.

V prodajalnah MASS se nedvomno najde obutev za vsak okus, pri čemer vam pomagajo tudi usposobljene in prijazne prodajalke.

Vabljeni v MASS, mesto priznanih blagovnih znamk.

Igralne blazine Akrobat Bi radi uredili otroški kotiček in otrokom priskrbeli mehko, toplo podlago za igro in počitek? Blazine in igralni bloki Akrobat so narejeni z veliko skrbjo in posluhom za otroke in njihove potrebe. V naši ponudbi boste našli široko paleto igralnih in telovadnih blazin ter igralnih blokov po vaši izbiri. Akrobat vam omogoča, da si ustvarite igralnico z mehko podlago in kreativnimi igrami ali pa zapolnite prostor z igralnim kotičkom. Akrobat materiali so antibakterijski, enostavni za čiščenje in vzdrževanje in prijetni za otroke. Ustvarili bodo kreativen in varen prostor za igro. Na voljo so vam tudi različne barve, glede na prostor, ki ga želite opremiti.

Pokličite za katalog na 07/30 80 060 ali nas obiščite na spletni strani www.akrobat.si.

Princeske

Ana je nenavadna deklica. Ona je princeska, njena najboljša prijateljica je mala žabica Kvakica, obe pa se najraje vozita s kolesom. Ane ne zanima princeskasto življenje, vse dokler ji strašni zmaj ne odnese male Kvakice. Da bi jo rešila, se odpravi na pravo pustolovščino – potuje iz pravljice v pravljico in srečuje druge princeske. Le kaj vse se jim bo pripetilo na poti?

Zavod Margareta Schwarzwald predstavlja zgodbo o princeskah, ki so ukanile zmaja, in o tem, kako je mesto Ljubljana dobilo svoje ime.

Predstava za prince in princeske od 3. leta dalje!

Igrajo: Maruša Kink, Nika Rozman, Lidija Sušnik in Tina Vrbnjak Kdaj? V nedeljo, 9. in 23. maja, ob 11. uri na Ljubljanskem gradu.

Informacije na e-naslovu info@margareta.si ali 041 852 516.

Promocijska sporočila

20

Ogromno koristnih informacij najdete tudi v rubriki Družinske finance na Ringaraja.net.

Osveščena družina Dragi starši, vzgojitelji in učitelji!

piše: Uredništvo, Gregor Beguš, www.vzajemci.com

OBVESTILO O NAPAČNI INFORMACIJI V MARČEVSKIH ISKRICAH

Obveščamo vas, da smo v marčevskih Iskricah objavili napačno informacijo o Varni hiši v Grosupljem. Pisali smo namreč, da zbirajo oblačila za bratca, dvojčka. Iz KCO Palčica so nas obvestili, da že dve leti kroži ta napačna informacija, tudi po elektronski pošti, in nam hkrati zaupali, da imajo zaradi srčnih ljudi in njihovega odziva dovolj oblek in igrač. Vsi tisti, ki bi vseeno želeli darovati odvečna otroška oblačila, obutev in igrače, lahko le-ta podarite Karitasu, Humani, Rdečemu križu.

RAČUNATE NA POKOJNINO?

Pošljite nam vsa svoja vprašanja in dvome v zvezi z zakonodajo in mi se bomo potrudili in poiskali odgovore za vas! Podrobno opišite svojo situacijo oz. definirajte vprašanje in nam ga pošljite na e-naslov iskrice@ ringaraja.net, kot »zadevo« pa navedite Osveščena družina. vanje je lahko individualno ali kolektivno in predstavlja zbiranje denarnih sredstev na osebnih računih zavarovancev z namenom, da se jim ob dopolnitvi določene starosti ali v drugih primerih, določenih v pokojninskem načrtu, zagotovijo dodatne pokojnine ali druge določene pravice.

Plačila v sistem prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja so davčno spodbujena. Plačnik premije namreč uveljavlja davčne olajšave za podjetja in posameznike v smislu znižanja osnove za odmero davka od dohodka pravnih oseb oziroma znižanja osnove za odmero dohodnine.

3. steber Ostale oblike varčevanja

Zmanjševanje razmerja med zavarovanci in upokojenci

V tretji steber pokojninskega zavarovanja uvrščamo vse ostale oblike varčevanja, katerih vplačila niso davčno spodbujena. Sem sodijo rentna varčevanja, življenjska zavarovanja, varčevanja v vzajemnih skladih in delnicah, ki jih posameznik izbere glede na cilje, tveganje, dolžino varčevanja in finančne zmožnosti. Z obsegom namenskega varčevanja in s preudarno izbiro varčevalnih oblik si lahko vsak posameznik znotraj tretjega stebra sam določi način, s katerim si bo povečal kakovost življenja v pokoju.

Vzajemni skladi so ob upoštevanju trenutne ureditve pokojninskega zavarovanja predvsem z vidika možnosti prilagajanja naložbenega portfelja znotraj obdobja varčevanja eden bolj zanimivih in največkrat uporabljenih instrumentov pokojninskega varčevanja, predvsem kadar gre za daljše obdobje. Zanimivi so predvsem za mlajše generacije, ki si lahko zaradi daljše dobe varčevanja privoščijo večje tveganje in s tem pridobijo več možnosti, da v času varčevanja dosežejo zastavljene cilje.

1. steber Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje

Modernizacija pokojninskega sistema po 2015

Statistični podatki kažejo, da se poleg Slovenije veliko svetovnih gospodarstev sooča z upadanjem rodnosti in s staranjem prebivalstva, kar negativno vpliva na vzdržnost obstoječih pokojninskih sistemov. Z drugimi besedami, kot starši malih otrok morate (na žalost) o svoji pokojnini razmišljati že zdaj! Zato vam predstavljamo nekaj pomembnih dejstev.

Zmanjševanje števila zavarovancev oz. delovno aktivnega prebivalstva v primerjavi z upokojeno populacijo iz leta v leto vrši izjemen pritisk na javnofinančno vzdržnost obstoječega 3-stebrnega pokojninskega sistema, ki ga imamo v Sloveniji. Danes je razmerje med delovno aktivnim in upokojenim prebivalstvom le 1,7, kar pomeni, da pokojnino enega upokojenca pokriva le 1,7 zaposlenega s svojimi prispevki.

Pod pojmom prvi steber pokojninskega zavarovanja razumemo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, določeno z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki temelji na načelu medgeneracijske solidarnosti. To pomeni, da delovno aktivno prebivalstvo vplačuje v pokojninsko blagajno v upanju, da bo tudi samo v starosti dobivalo pokojnino na podlagi vplačil tedaj delovno aktivnega prebivalstva. Če ste zaposleni, te prispevke za vas plačuje vaš delodajalec.

2. steber Dodatno pokojninsko zavarovanje

V drugi steber uvrščamo obvezno in prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Pogoj za sklenitev zavarovanj v drugem stebru je vključenost v prvega, torej v obvezno pokojninsko zavarovanje.

Izvajalci prostovoljnih dodatnih pokojninskih zavarovanj po potrjenih pokojninskih načrtih so pokojninski skladi, ki se lahko oblikujejo kot vzajemni pokojninski skladi ali pokojninske družbe.

Obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje je nadomestilo nekdanje beneficirane delovne dobe in pripada vsem tistim, ki opravljajo težaška ali zdravju škodljiva dela. Prostovoljno dodatno zavaro-

Modernizacija pokojninskega sistema bo potekala v dveh fazah in bo v obstoječo 3-stebrno strukturo vnesla še četrti, ničelni, steber. V prvi fazi, ki se bo začela 1. januarja 2011 in bo trajala do 31. decembra 2014, se bo skušalo odpraviti ključne pomanjkljivosti obstoječega pokojninskega sistema ter postaviti trdno osnovo za vzpostavitev novega pokojninskega sistema, ki bo zagotavljala ustrezno dolgoročno javnofinančno vzdržnost in stabilnost. Le tako bo namreč mogoče dostojne pokojnine zagotoviti tudi prihodnjim generacijam.

V drugi fazi je predvidena vzpostavitev novega pokojninskega sistema, ki bo predvidoma stopil v veljavo 1. januarja 2015. Po spremembi pokojninskega sistema se prvi steber, to je obvezno zavarovanje, ne bo kaj dosti spremenil. Drugi steber, predvsem obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, pa bi vlada do leta 2015 rada preoblikovala v učinkovit sistem poklicnega varčevanja, ki bi financiral predčasne pokojnine delavcev na težkih in zdravju škodljivih delovnih mestih.

Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje oziroma tretji steber naj bi v tem času postal krovni vzajemni pokojninski sklad z višjo donosnostjo, ki bi zavarovancu omogočil tudi izbiro bolj tvegane naložbene politike, pri čemer je treba omeniti, bi dopuščal tudi možnost zajamčene donosnosti.

21

22

Povej mi, kaj ješ, in povem ti, kdo si

Kuhinja po prleško besedilo in fotografije: Aleš Pirc

Ozek svet med Dravo in Muro je pokrajina, ki je mnogi Slovenci ne poznajo. Kdor pa Prlekijo pozna, je vanjo zaljubljen. Srečanje s tamkajšnjo naravo, prehrano in ljudmi je izkušnja, ki je ne pozabiš … Nizko gričevje, ki se spušča proti prekmurskim ravnicam, ponuja razgled in nepozabna doživetja. Izlet v Prlekijo je enkratna priložnost za otroke in starše, ki se želijo sprostiti in napolniti z novo energijo. Kopanje v termalni vodi, pohodništvo, ogled kasačev, vožnja po razgibanih kolesarskih poteh so le nekatere aktivnosti, ki jih nudi pokrajina.

prihodnje poleg vinskih kleti ter vrhunskih vin zagotavljajo visok standard ter bogato preskrbo ljubiteljev ekološko osveščenega načina prehranjevanja. Prleška kulinarika lahko na unikaten način popestri ponudbo in prispeva, da Prlekijo obišče več ljudi, ki poleg dobre hrane tudi uživajo v naravnih vrednotah in gostoljubnosti domačinov.

Redki ljudje so tako sproščeni, vedri, duhoviti, družabni, gostoljubni. Ne zasledim pokrajine v Sloveniji, ki bi dala narodu toliko pomembnih ljudi v umetnosti, znanosti, politiki in religiji.

S Prleki je tako kot z rodovitno zemljo: samo vržeš seme in že vzklije. Vsaka rast, tudi človeka, nosi v sebi moč zemlje in moč polnokrvnega življenja. Življenje Prlekov pooseblja prleška kulinarika, ki je osnovana na tradicionalni hrani tega področja. Razvito vinogradništvo, živinoreja, sadjarstvo in poljedelstvo sta prleško prehrano spremenila v čudovito kulinarično izkušnjo, ki se razlikuje od prekmurske in štajerske kuhinje, ki jih Slovenci bolje poznamo.

Stara prleška kuhinja ohranja tradicijo bogate hrane, saj je bilo v preteklosti to območje pretežno kmetijsko. Značilno za te kraje je obujanje različnih praznikov, ki jih slavijo ob obilici dobre hrane. Najbolj uporabljena živila v prleški prehrani so: ajda, skuta, smetana, siri, prleška tünka, čurke, kumare (murke), grozdje, jabolka, orehi, svinjsko, perutninsko ter divjačinsko meso, krompir, bučno olje, …

Kulinarična Prlekija je poleg tünke poznana vsaj še po treh jedeh: prleški gibanici, ki jo sam raje imenujem prleška pogača, saj je povezava na prekmursko gibanico prevelika, po slanih ali sladkih ajdovih krapcih ter po postržjači. Jedi se vedno najdejo na bogatih jedilnikih prleških kosil. Naj naštejem nekaj tradicionalnih nedeljskih ali prazničnih jedilnikov. ∫ Prava goveja juha iz ledvenega govejega dela – »tafelspitza« z domačimi rezanci in jetrnimi cmočki, svinjska pečenka, ocvrt piščanec, pražen krompir, solata, zlevanka ∫ Smetanova juha s krompirjem, kuhana govedina v hrenovi omaki s smetano, pražen krompir, solata, sirov retaš ∫ Goveja juha z jetrnimi žličniki, prleška bržola, kruhova rulada, solata, prleška pogača ∫ Gobova juha iz jurčkov in z ajdovo kašo, kmečki krožnik (prekajena vratovina, pečenica, kislo zelje, slan krompir), kvasenica ∫ Krepka kokošja juha z govedino in domačimi rezanci, pečena kokoš, mlinci, solata, koruzna zlivanka ∫ Juha iz svinjskih nogic, mrežna pečenka, ocvrt puranji zrezek, pečen krompir, riž z grahom, solata, ajdov krapec ∫ Kisla mesna juha, prleški zrezek, dušena zelenjava z maslom, pečena jabolka, polnjena z orehi V današnjem času, ko je zdravo prehranjevanje na pohodu, je velika priložnost, ki jo pokrajini nudita čudovita narava ter prleška rodovitna gruda, predvsem ekološko poljedelstvo in sadjarstvo ter pestra bio prehrana. Ekološke kmetije so tiste, ki lahko Prlekiji v

POSTRŽJAČA Z BUČNIM OLJEM Sestavine: ∫ 1 vrečka suhega kvasa ∫ 400 g moke ∫ 2 žlici olja ∫ 1 jajce ∫ 2 ½ dl mleka ∫ 1 čajna žlička sladkorja ∫ ½ čajne žličke soli

Nadev: ∫ 100 g zaseke (bele prekmurske) ∫ 100 g sira za pico ∫ 1 dl bučnega olja

Čas priprave: 30 minut Priprava: Iz moke, kvasa, jajca, soli, sladkorja, olja in mleka zgnetemo testo in ga položimo v pomokano posodo, da vzhaja. Vzhajano testo položimo na desko, rahlo pregnetemo in zvaljamo ½ cm debelo in v velikosti ploščatega pekača. Pekač namastimo, položimo testo (kot za pico). Testo namažemo z zaseko in prelijemo z bučnim oljem ter posujemo s sirom. Klasični postržjači dodamo namesto bučnega olja štiri stroke drobno sesekljanega česna. Preden položimo obloženo testo v peč, jo segrejemo na 220 °C. Postržjačo pečemo kot pico.

Prehrambena vrednost porcije: ∫ Energija: 884 kcal ∫ Beljakovine: 18,92 g ∫ Maščobe: 76,52 g ∫ Ogljikovi hidrati: 14,33 g ∫ Vlaknine: 0,23 g

Prleška pogača (prleška gibanica) Sestavine: ∫ 500 g moke za vlečeno testo ∫ 1,5 dl mlačne vode ∫ 0,8 dl olja ∫ sol ∫ 100 g sladkorja ∫ 10 g vaniljevega sladkorja ∫ 100 g masla ∫ 1 kg suhe skute ∫ 1 l smetane

Čas priprave: 120 minut Priprava: Na pomokano desko stresemo moko in vanjo izdolbemo luknjo.

Mlačno vodo, ki smo jo posolili, počasi vlivamo v moko, vendar ne vse naenkrat, ter začnemo gnesti. Testo gnetemo toliko časa, da je gladko in mehko. Ko je zgneteno, naj počiva 30 minut. Z oljem namastimo pekač. Testo položimo na prt, da ga lahko dobro razvlečemo tako po širini kot po dolžini. V pekač prenesemo prvo plast razvlečenega testa tako, da je na vsakem robu dovolj testa za prekritje nove plasti. Na prvo plast potresemo skuto, sladkor, vaniljo in koščke masla, nato jo prekrijemo z novo plastjo razvlečenega testa, ki ga prelijemo s smetano. Vse to še enkrat ponovimo. Naredimo štiri plasti. Zadnjo plast prelijemo s smetano in dodamo koščke masla. Pekač damo v pečico in jo pečemo 45 minut na 180 °C. Prleško pogačo – gibanico serviramo toplo ali hladno tako, da jo potresemo s sladkorjem v prahu.

Prehrambena vrednost porcije: ∫ Energija: 678 kcal ∫ Beljakovine: 12,15 g ∫ Maščobe: 46,32 g ∫ Ogljikovi hidrati: 31,84 g ∫ Vlaknine: 0,13 g

Recepte za vsako družino poiščite v rubriki Prehrana in recepti.

24

Povej mi, kaj ješ, in povem ti, kdo si Ajdov krapec Sestavine: ∫ 200 g ajdove moke ∫ 100 g pšenične moke ∫ sol ∫ 2 dl vrele vode ∫ koruzni zdrob

Nadev: ∫ 500 g domače skute ∫ 2 dl kisle smetane ∫ 1 jajce ∫ 1 dl kisle smetane za premaz ∫ sol, po želji sladkor

Čas priprave: 100 minut Priprava: Ajdovo moko oparimo s slano vročo vodo.

Premešamo in počakamo, da se malo ohladi, nato ji primešamo pšenično moko in vgnetemo v gladko testo. Na pomokani deski testo tanko razvaljamo na velikost loparja.

Lopar potresemo s koruznim zdrobom in nanj položimo testo. Premažemo s pripravljenim nadevom iz skute, smetane, jajca in sladkorja.

Pečemo v krušni peči. Lahko spečemo tudi v pečici, vendar okus ni enak. Krapec ponudimo topel.

Mnogi dobrojedci prisegajo, da je topel ajdov krapec eden najboljših prigrizkov, ki se izvrstno poda prleškim predikatnim vinom.

Prehrambena vrednost porcije: ∫ Energija: 412 kcal ∫ Beljakovine: 19,52 g ∫ Maščobe: 33,35 g ∫ Ogljikovi hidrati: 23,22 g ∫ Vlaknine: 1,12 g

Za otroke kuhajmo zdravo

besedilo in fotografije: Petra Prelec Zadnjo soboto v aprilu smo se pridružili mojstrici kuhanja Emiliji Pavlič in njenim malim prijateljem na Solinarskem prazniku v Piranu. Imeli smo se lepo, se naučili marsikaj novega in opazovali otroke, kako zavzeto sledijo navodilom svoje mentorice pri čiščenju orehov, gnetenju in valjanju testa in tudi pri pospravljanju po končanem opravilu. Še posebej najmlajši so naravnost uživali, ko so oblikovali svoje prve žemljice. A kakšen mladi udeleženec je bil morda razočaran, ker iz njegove žemljice ni nastal pravi zapečeni kruh. Drugače pač ni šlo, saj sredi Tartinijevega trga nismo imeli na voljo krušne peči.

v zelo mrzli osoljeni vodi? Tako oprana riba ostane dlje časa sveža, postane bolj čvrsta, po kuhinji ni neprijetnega vonja in jed je bolj okusna.

Emilija Pavlič je zagovornica domačih pridelkov, vendar opozarja, da naj bodo živila pravilno pripravljena in shranjena. Kis naj bo narejen iz jabolčnih ali vinskih tropin in vode, ne pa iz vina, ki ni bilo porabljeno pravočasno. »Preveč kisla zelenjava otrokom ni všeč, zato se lahko namesto kisa uporabi limonin sok,« dodaja Pavličeva.

Odrasli moramo poskrbeti, da otroci ne pojedo preveč sladic in čokolade – te okuse lahko ustrezno nadomestimo s suhim, doma posušenim sadjem. Ko pa pripravljamo sladice, naj ne vsebujejo alkohola, če so namenjene otrokom do 15. leta.

Ne smemo pa pozabiti tudi na starejše generacije, na naše stare starše, ki nimajo več svojih zob. Jasno je, da njim ne ponudimo testenin »al dente«, ampak jih kuhamo dlje.

Znanje, ki ga gospa Pavlič predaja mlajšim generacijam, je neprecenljivo. Vidi se, da ima pri delu z najmlajšimi dolgoletne izkušnje, v zadnjem obdobju pa se posveča tudi kuharskim delavnicam, ki so namenjene odraslim. Ogromno staršev je uspela in jih zagotovo še bo uspela prepričati, da je za otroke treba kuhati drugače kot za odrasle, saj je to ključnega pomena za njihovo zdravje in razvoj.

Pravo veselje je opazovati navdušenje v otroških očeh, ko v praksi spoznavajo nekaj novega, nekaj, kar jim bo v življenju prišlo še kako prav, ko sprašujejo svojo mentorico, ali delajo prav, in prejmejo pohvalo. Otroci so se preko igre učili kuharskih veščin, na koncu pa jih je gospa Emilija tudi pogostila z odličnimi sardelami brez kosti v marinadi. Delavnice, ki jih je kuharica vodila z navdušenjem, pa niso pritegnile le številnih otrok, ampak tudi starše in mnoge druge obiskovalce, ki so prisluhnili razlagam gospe Pavlič in tudi sami kaj povprašali. »Poskusite tole zrno soli, to je naravna sol in ne peče toliko, kot tista, ki ste je vajini iz trgovine,« je povedala gospa Pavlič. In res je tako. Piranska sol z geografskim poreklom ni mleta, ni rafinirana in je milejšega okusa.

Izpostaviti velja še nekaj zanimivih napotkov izkušene kuharice.

Ali ste vedeli, da se ribjih lusk najlažje in najhitreje znebite, če morske ribe operete

Organizatorjem letošnjega Solinarskega praznika smo lahko hvaležni, da so otroške kuharske delavnice gospe Pavlič del njihovega programa. Vse nas je obogatila s svojim znanjem. Tradicionalno prireditev ob prazniku zavetnika Pirana svetega Jurija pa so poleg piranske soli in otroških kuharskih delavnic zaznamovali tudi folklora, pester kulturni program, izdelki domače obrti in predvsem ponudba domačih istrskih dobrot na številnih stojnicah.

25

26

Čas z otrokom

Družinski album piše: Mojca Maher Pirc

Trenutki, ki so vredni fotografiranja, se v vsakodnevnem življenju družine kar vrstijo, še več zanimivih in nenavadnih priložnosti pa je med počitnicami. A za dobro fotografijo oziroma všečen družinski album ni dovolj samo fotoaparat in dovolj velika spominska kartica. Pomembno je, da fotografirate pogosto, nato pa kritično ocenite kakovost posnetih fotografij. Pred uporabo fotoaparata skrbno preberite navodila za uporabo in razlago posameznih funkcij, predvsem pa imejte fotoaparat vedno pri roki. Podajam vam nekaj namigov za uspešnejše fotografiranje, ki vam bodo že ob naslednjem fotografiranju prišli prav in hitro boste opazili razliko v kakovosti posnetkov.

PRAVILO TRETJIN

Osnovno pravilo pri fotografiranju je t.i. pravilo tretjin.

Predstavljajte si, da sliko, ki jo nameravate fotografirati, razdelite na tri vodoravne ali tri navpične črte. Potem postavite bistveni element, ki ga želite na fotografiji izpostaviti, na eno od presečišč teh črt. Nekateri fotoaparati imajo tudi možnost izrisa take mreže na ekranu fotoaparata, ki fotografiranje olajšajo.

SVETLOBA

Svetloba da sliki prave barve in ta je najboljša zjutraj in zvečer, ko sonce ni premočno, zato načrtno ujemite svetlobo ob sončnem vzhodu ali zahodu. Ob sončnem vremenu si čez dan, če je le mogoče, poiščite dovolj svetlo senco. Če ne gre drugače in ste na direktnem soncu, poskrbite, da to ne bo sijalo osebam, ki bodo na sliki, naravnost v obraz, saj bodo obrazi zaradi gledanja v sonce skremženi in popačeni. Bodite pozorni tudi na to, da bodo obrazi, predvsem oči, v celoti obsijani s svetlobo, zato raje naredite nekaj korakov okoli oseb, preden pritisnete na sprožilec. Preverite tudi, kaj se zgodi, če uporabite bliskavico ob močnem soncu. Tu je torej ena pozitivna stvar oblačnega vremena – v takem vremenu ne boste imeli težav z bleščanjem.

IZVABITE NASMEH

Pri fotografiranju družine je glavna osredotočenost na družino oziroma njene posameznike, najpogosteje otroke. Fotografiranje otrok je prav poseben izziv, saj jih največkrat težko ujamemo ali pa sploh prepričamo, da bi se fotografirali. Ali nam obrnejo hrbet ali pa pobegnejo, takoj ko zagledajo fotoaparat. Zakaj ne bi iz fotografiranja naredili zanimive igre? Spodbudite otroka, da naredi kakšno neumnost, npr. da pokaže jezik, oponaša opico ali da se nasmeji do ušes. To se otrokom zdi prav zabavno in začnejo sodelovati. Ob tem lahko dobimo zanimiv in prav poseben niz nasmejanih fotografij. Ne pozabite preveriti in uporabiti funkcije zaporednega fotografiranja, če vam fotoaparat to omogoča.

enega od sledečih načinov: samo obraz, od glave do prsi in osebo v celoti. Preden pritisnete na sprožilec, pomislite, kaj želite poudariti.

VSI SKUPAJ

Pri fotografiranju cele družine prav tako izberite nemoteče in enostavno ozadje; še posebej bodite pozorni, da osebam ne gledajo iz glave kakšni stebri, žice, drevesa in podobno.

Da boste tudi sami na fotografiji, ne pozabite, da ima vsak fotoaparat možnost samosprožilca. Fotoaparat položite na čvrsto podlago in se pridružite svoji družini. Osebe postavite v obliki trikotnika ali polnega kroga, da boste lepo zapolnili sliko in ne bo na njej preveč praznega prostora. Objemite se ali si dajte poljub na lica, saj bo fotografija veliko bolj simpatična. Če pa želite bolj nagajivo sliko, naj na primer bratec potegne sestrico za lase ali pa naj ona bratcu skuštra lase. Pozabavajte se tudi ob enotnem izgovarjanju različnih besed in opazujete na slikah, kako se spremenijo obrazi, ko izrečete na primer besedo sir ali džem ali marmelada in podobno.

Dobro je vedeti ∫ Preden pritisnete na sprožilec, se vprašajte: »Kaj želim slikati?« ∫ Ko fotografirate otroka, počepnite, da bo fotoaparat v višini otrokovih oči, saj bo z vrha videti pomanjšan, od spodaj pa povečan. ∫ Ko fotografirate več oseb hkrati, naj bodo oblečene barvno usklajeno, kar bo pripomoglo, da bodo obrazi še bolj zažareli. ∫ Osebe, ki se resnično ne želijo fotografirati, spodbudite, da ne gledajo neposredno v fotoaparat, ampak v levo ali desno mimo fotoaparata oziroma če je oseb več, naj se na primer objamejo. ∫ Sprostite domišljijo in fotografirajte drugače kot običajno. ∫ Slabo vreme je lahko velik izziv, zato izkoristite dežne kaplje za izvirne družinske posnetke.

UJEMITE ČUSTVA

Na počitnicah se izraža največ pozitivnih čustev – npr. veselje, presenečenje, ljubezen, varnost, pripadnost, zanimanje, ... Ujemite vso to paleto čustev s fotoaparatom.

Na primer izraz na otroškem obrazu, ko polžek pokuka iz hišice, ko prvič potopi glavo v vodo z masko ali brez, ko dobi veliko porcijo sladoleda, ko ga najdemo pri igri skrivalnic, ko se otrok stisne k mami oziroma očetu, ... Obraze posnemite od blizu, da bodo čustva zares izstopala.

EKSPERIMENTIRAJTE

Uporabite različne kote fotografiranja. Ulezite se na tla, počepnite, splezajte na stol ali še višje na lestev, nagnite fotoaparat in podobno. Osebam dajte v roke različne predmete, na primer mehurčke, kredo za risanje po asfaltu, regratovo lučko ali marjetico, ... Spodbudite jih, da jih uporabijo tako ali drugače. Nastal bo niz inovativnih fotografij in vsaka bo posebna. Da bo prišlo eksperimentiranje do izraza, naj bo ozadje enostavno in če je le mogoče enobarvno – npr. travnik ali stena domače hiše. Pri fotografiranju portretov ni potrebno, da fotografija zajame človeka od glave do pete. Največkrat se uporablja

PREVERITE: ∫ ∫ ∫ ∫ ∫

baterije fotoaparata, prostor na spominski kartici, oddaljenost oseb na fotografiji, prazen prostor nad ali pod osebami, moteče elemente na sliki.

27

28

Zdravje

PREBAVNE MOTNJE PRI OTROCIH piše: Neli Bizjak, dr. med.

V junijski številki bomo pisali o zdravju na počitnicah.

Driska in bruhanje sta poleg zaprtja najpogostejši prebavni motnji pri otrocih. Pri otrocih nastane driska največkrat zaradi akutne črevesne okužbe.

Najpogostejši povzročitelji so virusi, bakterije in paraziti. Lahko pa jo povzročita tudi alergija na hrano in zdravljenje z antibiotiki. Pri zaprtju gre za manj pogosto odvajanje blata in odvajanje trdega, zasušenega blata, ki ga ponavadi spremlja bolečina. Poleg premalo gibanja je najbolj pogost vzrok za zaprtje nepravilna prehrana.

DRISKA

Driska je glavni znak nalezljivih črevesnih okužb, ki jo pogosto spremlja slabost, bruhanje, bolečine v trebuhu in vročina. Driska je posledica vnetja tankega ali debelega črevesa in pomeni pogosto (tri ali več kot trikrat) odvajanje kašastega ali tekočega blata. Blatu je lahko primešana sluz ali kri ter ima včasih spremenjeno barvo in smrdeč vonj. Najpogostejši povzročitelji driske in bruhanja so virusi, bakterije in zajedavci. Pri nas so najpogostejši povzročitelji infekcijskih drisk pri otroku rotavirusi, kalcivirusi, salmonele, kampilobakter in nekateri zajedavci. Najpogosteje se prenašajo z umazanimi rokami, z okuženo hrano ali vodo, virusi pa lahko tudi po zračni poti. Bakterijske črevesne okužbe so pogostejše v poletnih mesecih, virusne pa v hladnejših mesecih leta.

Driska pa lahko nastane tudi zaradi jemanja nekaterih zdravil (predvsem širokospektralni antibiotiki), saj lahko porušijo normalno črevesno floro in s tem omogočijo razrast

patogenih bakterij. Driske, povezane, z antibiotičnim zdravljenjem preprečujemo s preudarno rabo antibiotikov. Neredko pa je driska lahko tudi znak alergije na določeno vrsto hrane.

Bolezenski znaki pri otroku z drisko

Otrok večkrat dnevno odvaja tekoče blato s primesmi ali brez njih. Ob tem pa tudi toži za slabostjo, bolečinami v trebuhu, lahko ima tudi vročino, odklanja hrano in pijačo, nima teka, je utrujen, poležava ter veliko spi.

Največja nevarnost driske in bruhanja je dehidracija ali izsušenost. Znaki izsušenosti se pojavijo zaradi prevelike izgube tekočine ali premajhnega vnosa tekočine, ki je otrok ni sposoben nadomestiti s pitjem. Izsušen otrok je žejen, ima razpokane in živo rdeče ustnice, manj vlažen, lepljiv in obložen jezik, ustna sluznica je suha, slina pa gosta. Oči so temno obrobljene in upadle. Koža je bleda in hladna, kožna guba se počasneje izravna (rečemo,

da je zmanjšan turgor kože). Ponavadi otrok manj lula kot običajno, urin pa je temno obarvan, gost in neprijetnega vonja. Izsušen otrok tudi hujša oziroma izgublja na telesni teži.

Kako zdravimo drisko?

Pri driski moramo nadomeščati tekočino in elektrolite, prilagoditi prehrano in lajšati neprijetne simptome. Le redkokdaj je primerno zdravljenje z antibiotiki. Bistvo zdravljenja črevesnih okužb je nadomeščanje vode in soli. Za to uporabljamo raztopino oralne rehidracijske soli (ORS) ali v težjih primerih intravenozne infuzije v bolnišnici. Rehidracija z ORS omogoča nadomeščanje začetne izgube tekočine in elektrolitov ter vzdržuje ravnovesje, dokler traja driska. Sestava temelji na povprečni elektrolitni sestavi iztrebkov pri driski, glukoza pa pospešuje absorpcijo vode in soli.

Otroci pogosto odklanjajo raztopino ORS. Takrat jim ponudimo čaj ali vodo, elektrolite pa je treba nadomeščati s soljo v hrani (mesne in zelenjavne juhe, slano pecivo, porjavela jabolka, banane). Otrok naj pije po požirkih. V primeru hude driske potrebuje otrok v prvih 4–12 urah 50–100 ml tekočine na kilogram telesne teže. Ravnovesje črevesne mikroflore, porušeno zaradi driske, lahko obnovimo z uživanjem kapsul z naravnimi mlečnokislinskimi bakterijami, ki ponovno poselijo črevesje in tako obnovijo porušeno ravnovesje črevesne mikroflore.

Kapsule so primerne tudi za otroke, uživamo jih še en teden po prenehanju driske.

Kakšno hrano naj uživajo otroci z drisko?

Pri infekcijski driski dieta ni potrebna, ker poteka driske niti ne ublaži niti ne skrajša. Kadar otrok bruha, ga ne silimo s hrano, ponudimo mu le tekočino.

Prehrana mora biti uravnotežena, lahko prebavljiva, nemastna, nezačinjena in normalno sladkana z običajnim sladkorjem. Priporočljive so lahke, rahlo slane mesne in zelenjavne juhe, belo meso, zelenjava, kompoti in sadne kaše, še zlasti banane, ki vsebujejo veliko kalija, probiotični mlečni izdelki ter slane palčke. Večji otroci naj pijejo tekočine, ki jih imajo radi. Trudimo se, da popijejo toliko tekočine, kolikor so je izgubili. Odsvetujemo pitje gaziranih pijač, ker napenjajo.

29

30

PREPREČEVANJE ČREVESNIH OKUŽB

Virusi so prisotni tudi v izbruhanini in blatu okuženih oseb. Prenašajo se z neumitimi rokami. Ob bruhanju ali previjanju bolnega dojenčka se virusi lahko širijo tudi po zraku in se usedajo na bližnje površine, od koder se z rokami prenesejo na druge predmete, na hrano ali neposredno z rokami v usta. Zato je pomembno, da izvajamo ukrepe preprečevanja in širjenja črevesnih nalezljivih okužb, zlasti s primerno higieno in z natančnim ter s pravilnim umivanjem rok s tekočim milom pod tekočo toplo vodo.

Uporabljamo papirnate brisače, ki jih po uporabi zavržemo. Vsak družinski član naj ima svojo pralno brisačo, ki jih vsakodnevno menjamo. Umazane plenice za enkratno uporabo takoj po previjanju odvržemo v vrečo za smeti ali v posodo za umazane plenice. Igrače, s katerimi se je igral bolan otrok, operemo v pralnem stroju na 60 °C ali pa jih namočimo in očistimo v vroči vodi z detergentom za posodo. Nepralne igrače obrišemo z alkoholnimi robčki, ki jih kupimo v lekarni. Dokler ima otrok drisko, naj ne obiskuje vrtca. Otroke, mlajše od 6 mesecev, je mogoče zaščititi pred rotavirusnimi okužbami s cepljenjem.

Cepivo je v obliki tekočine, ki jo otrok zaužije. Cepi se dojenčke po šestem tednu starosti z dvema odmerkoma ter v razmiku vsaj enega meseca. Cepivo se lahko daje skupaj z vsemi ostalimi otroškimi cepivi.

Tudi bakterijske okužbe se prenašajo z neumitimi rokami ter z okuženo hrano (najpogosteje meso, jajca), zato je zelo pomembna pravilna termična obdelava hrane in pravilno shranjevanje hrane.

ZAPRTJE PRI OTROCIH

Zaprtost je motnja v odvajanju blata.

Večina zdravih otrok po drugem letu starosti odvaja do trikrat dnevno ali enkrat na dva dneva. Vendar pri zaprtosti ni pomembno število odvajanj, temveč simptomi in znaki, ki nastanejo zaradi nerednega odvajanja.

Gre za odvajanje trdega blata, ki ga spremljajo bolečine v trebuhu, napenjanje, pojavljanje sveže krvi na površini blata zaradi poškodb predela zadnjika, uhajanje blata (enkopreza) ali celo bruhanje in t.i. paradoksne driske, ko ob trdem čepu blata uhaja tudi redko blato.

Ločimo dve vrsti zaprtja:

• ORGANSKO ZAPRTJE – zaprtje je posledica bolezni prebavil, presnove, bolezni žlez z notranjim izločanjem, živčno-mišične in druge bolezni, ki lahko motijo polnjenje in praznjenje zadnjega dela črevesa.

Otrok z boleznimi prebavil ima lahko mehansko zaporo, ki je prirojena ali nastane po rojstvu, motnja pa je lahko tudi v gibanju črevesa (peristaltiki).

• FUNKCIONALNO ZAPRTJE – vzroka za zaprtje ne odkrijemo. Eden izmed vzrokov za neorgansko zaprtje je nepravilna prehrana, ki vsebuje premalo vlaknin, zaradi česar je sestava blata nepravilna in količina premajhna.

K motnji v prebavi pripomore tudi nezadostno uživanje tekočin, uživanje večjih količin mleka in čokoladnih sladkarij, zadrževanje zaradi različnih vzrokov (igre, neustreznih sanitarij, hitrega življenjskega utripa, globljih psihičnih zavor). Na manjšo krčljivost črevesja vpliva tudi premalo gibanja, kar je značilnost sodobnega življenja.

Vse to povzroči začaran krog. Zaradi zaprtosti je blato trdo, njegovo Kdaj otroka odpeljemo k zdravniku: odvajanje je boleče in ga pogosto ∫ če ima znake izsušenosti in odklanja spremljajo manjše poškodbe sluznice danke, kri na blatu, končno pa tudi tekočino in hrano; nehoteno uhajanje blata. Končni del ∫ če ima bolečine v trebuhu; danke se zaradi zadrževanja blata ∫ če je v blatu primes krvi; ∫ če je otrok mlajši od šestih mesecev; razširi, izgubi normalen občutek za polnost in za potrebo po odvajanju ∫ če ima visoko temperaturo; blata. Zato otrok še bolj zadržuje ∫ če poležava, veliko spi in se ne odvajanje blata in simptomi se zanima za okolico; stopnjujejo. ∫ če pogosto bruha ali odvaja tekoče blato; Zdravljenje ∫ če ima znano osnovno bolezen (sladkorna bolezen, srčna napaka, ...); Zdravljenje je odvisno od vzroka. Če je zaprtost organskega vzroka, je ∫ vedno, kadar se stanje slabša, treba zdraviti osnovno bolezen, ki je in smo zaskrbljeni.

povzročila zaprtost. Pri otrocih, pri katerih ne najdemo organskega vzroka za zaprtost, je zdravljenje odvisno od starosti otroka. Pri otroku, ki že uživa vso mešano prehrano, in pri večjem otroku uvedemo v prehrano dovolj vlaknin, kar imenujemo balastna dieta.

Vlaknine rahljajo blato in skupaj z vodo večajo volumen ter s tem okrepijo raztezanje črevesja. Med hranila z visokim deležem vlaknin spadajo stročnice, laneno seme, ovseni kosmiči, soja in podobno.

Svetujemo tudi veliko tekočine, predvsem sadnih sokov, veliko svežega sadja (npr. kivi, slive, hruške, fige, mandarine, pomaranče) in zelenjave.

Otroci imajo radi tudi kompot iz suhih sliv ali fig. Odsvetujemo banane, korenje, čokolado, riž, čokolino, čokolešnik. Obenem poskrbite, da se bo malček veliko gibal na svežem zraku, dovolj počival in spal ter jedel večkrat, v manjših obrokih in hrano dobro prežvečil. Otrok in starši morajo skrbeti za vsakodnevno odvajanje blata. Če s spremembo prehrane in načina življenja zaprtja ne odpravimo, se odločimo za zdravljenje z zdravili.

Pri otrocih uporabljamo zdravila v obliki sirupa, ki vsebujejo laktulozo.

Laktuloza zagotavlja hitrejši prehod hrane, tako da pospešuje vezavo vode v črevesju in s tem zagotavlja večji volumen blata. To je zdravilo, ki običajno nima stranskih učinkov in na katero se črevo ne navadi. Pri zelo trdem blatu naj bolniki uporabijo še glicerinske svečke, ki mehčajo blato in jih v lekarni dobimo brez recepta. Če pa z nobeno izmed naštetih metod nismo uspešni, je treba izprazniti črevo s pomočjo enega ali celo več klistirjev.

Kdaj obiskati zdravnika?

Skrb vzbujajoči znaki, ki kažejo na organsko zaprtje in zaradi katerih moramo nujno k zdravniku, so: ∫ izguba telesne teže, ∫ bruhanje, ∫ kri v blatu, ∫ krvava driska, ∫ napihnjen trebuh, ∫ povišana telesna temperatura.

Več o prebavnih motnjah otrok si lahko preberete v rubriki in na forumu Otrok, samo na Ringaraja.net.

UJETI TRENU T K I V GIBANJU Gibanje

piše: Tina Pustovrh, diplomantka Fakultete za šport, specialistka za kondicijski trening in ustanoviteljica studia za osebno trenerstvo BODY & BODHI

Za mano je diploma na športni fakulteti, cela vrsta izobraževanj s področja športa in drugih sorodnih ved, a nihče me o učenju novih gibov ni toliko naučil kot moj 2,5-letni sin. Mar ne bi moralo biti obratno?

Sem mama, ki daje svojemu otroku popolno svobodo, kar se tiče gibanja. Nikoli ne silim in nikoli ne omejujem. Pri meni »Ne naredi tega, ker boš padel in se udaril!« ne boste slišali. Dovolim mu, da mu kdaj spodleti. Le tako se bo lahko naučil, spoznal svoje meje in znal oceniti, kaj je sposoben in česa ne. Če se mi kdaj v resnici zdi kakšna situacija bolj tvegana in nevarnejša od ostalih, stopim bližje in ga varujem na tak način, da sam tega niti ne opazi. In tako se uči novih gibov. Uspešno.

Včasih izvede tehnično tako pravilen gib, da se resnično sprašujem, kje je videl ta popoln vzorec in kako mu to uspe skoraj v prvem poizkusu, ko pa se ga nekateri odrasli učijo celo več mesecev.

Odgovori so v resnici preprosti.

Pravilna tehnika je v športih zaželena z razlogom. Takrat je namreč optimalno dosežen namen – moč, ki jo zmoremo, je največja, poleg natančnosti, varnosti in vsega tistega, kar sodi zraven. Učenje športne tehnike je bistveno težje pri odraslem kot otroku, saj ima večina zaradi slabih gibalnih navad napačen vzorec, ki se ga je treba najprej odvaditi in nato naučiti znova. Pri otrocih je drugače. Nimajo še izkušenj, so nepopisan list, zato jih je lažje učiti pravilnega gibanja,

gib pa je hitreje pravilno izveden.

Otroci še nimajo toliko moči, da bi kompenzirali z drugimi mišicami, zato jim preostane le ... pravilna tehnika (če jim motorična in fizična sposobnost to omogoča, seveda).

In tako prihaja obdobje, ko moj sinček že pravilno izvaja udarec na gol, servira zgornji servis pri odbojki, ima popolno tehniko teka in skokov ter neopisljivo dobro ravnotežje pri učenju kolesarjenja. Brez posebnega učenja. Vidi in poskusi. Pozna tudi strah in pozna vztrajnost. Ne odneha, če mu enkrat ali dvakrat ne uspe, a odneha, če čuti, da tisti dan ni pravi za določeno aktivnost. Čudovita lastnost. Ni vsak dan pravi za vse in pravico ima do izbire.

Trenutno se pri nas zadnji dnevi vrtijo okrog kolesarjenja.

Dogodivščina in pol. Včasih je le pasiven kolesar v svojem stolčku zadaj, ko ga vozi naokoli eden od naju, vse večkrat pa je »kolesar« že sam. No, kolesari, kot to počnejo majhni otroci na trenutno modnih kolesih brez pedal. Moje mnenje – odlična pogruntavščina, ki smo mu jo kupili za 2. rojstni dan. Priznam, nekoliko prezgodaj, saj kolesu takrat še ni posvečal pozornosti, ga je pa toliko večji užitek gledati danes. Dan za dnem. Kako napreduje, uživa, premaguje strah pred hitrostjo, si

postavlja nove izzive, ... Ravno v dneh, ko pišem to kolumno, imamo treninge kolesarjenja na bližjem klancu pred hišo. Trenira svoj nadzor nad hitrostjo, ravnotežje, samozavest in vse, kar sodi zraven.

Izgleda takole ... Postavi se na vrh, se pripravi in odžene. Ko je hitrost že zares velika, samozavestno dvigne noge, drvi navzdol in se pri tem smeji na ves glas. Ni lepšega od veselega otroka. Obenem pa je to odličen trening za starša, ki teče zraven in se ga ravno toliko dotika, da mu pomaga nadzorovati hitrost.

Vsako jutro posebej se veselim dneva, ki prihaja. Nikoli ne vem, kaj me čaka, s čim me bo sinko razveselil. Mogoče jutri že skočimo po novo kolo s pedali, kdo ve. Čas (pre)hitro teče in otroci se hitreje učijo, kot jim sploh uspemo slediti.

Prečudovito je ujeti večino teh trenutkov, ki bodo kmalu le spomin.

Izkoristite jih, čeprav ni vedno enostavno. Tudi sama se zavedam, da ima dan premalo ur, da se včasih ne da narediti vsega, kar bi si želeli. A preprost nasvet – bodite z otrokom, kar se da veliko, se z njim ukvarjajte, pogovarjate in vse, kar sodi zraven, a nikoli ne pozabite nase in na stvari, ki vas osrečujejo.

Saj veste, kako gre – srečen starš, srečen otrok.

31

32

Urbani podvig

Rovinj za prvi maj besedilo in fotografije: Lidija Dragšić

Kam bomo letos šli na morje? Najprej smo želeli v Grčijo, ki jo z Vladanom obožujeva in kamor sva hodila, preden sva dobila otroka. Ker sva mnoge grške otoke že obiskala, sva letos želela na Thasos, ki ima zelo dobre ocene in velja za bolj družinski otok. Ko pa sva že skoraj rezervirala hotel, sva pomislila še na avtomobil, ozke kamnite ulice, mesta na vrhu hribov – neprimerno za vožnjo z vozičkom. Čeprav je Sofia takrat že naredila nekaj korakov, je bil voziček še vedno nepogrešljiv. Po tehtnem premisleku sva se odločila, da bova Grčijo pustila za kasneje, letos pa smo se odločili za pot v bližnjo Istro.

Več namigov za potepe z družino poiščite v rubriki Izleti in počitnice na Ringaraja.net.

ISKANJE PRENOČIŠČA

Mesto Rovinj smo že nekaj časa nameravali obiskati. V Rovinju sem preživela študijski teden pred desetimi leti. Takrat smo za predmet Barvne študije slikali stari del mesta z barvitimi fasadami in ozkimi ulicami. Bila je pozna pomlad in večinoma smo se zadrževali v središču mesta, kopali se nismo. Od tedaj je minilo že precej časa, da sem mesto že skoraj pozabila. Nastopil je čas, da ga ponovno spoznam.

Pred odhodom je bilo treba poiskati primeren apartma. Tega sem se lotila preko raznih spletnih ponudnikov.

Letos sem bila malo bolj izbirčna, saj sem želela, da nam prve skupne počitnice ostanejo v lepem spominu.

Na žalost so bile vse rezervacije, ki sem jih naredila, zavrnjene, saj je bilo vse že zasedeno. Velika zasedenost me je precej presenetila, saj so vsi ves čas omenjali recesijo in manj gostov. Nazadnje smo našli apartma preko prijateljice, ki ima v Rovinju znance, ki oddajajo različne nepremičnine. Z lastnico stanovanja smo se slišali samo po telefonu, fotografij nismo videli, zato nismo vedeli, kaj nas bo čakalo. Ker pa nismo imeli druge izbire, smo se odločili za to varianto.

Stanovanje smo lahko najeti samo za en teden, zato so bile tudi naše počitnice bolj kratke.

POT V ROVINJ

Na pot se nismo posebej pripravljali, saj je Istra precej blizu in nismo pričakovali kakšnih zapletov. En dan pred Rovinjem smo se ustavili še pri prijateljih v Izoli, kjer smo tudi prespali. Naslednje jutro pa smo se vsi skupaj odpravili proti Rovinju.

Pot je trajala dobro uro in že smo prispeli.

Lastniki stanovanja so nam razkazali hišo s stanovanjem za prihajajoči teden.

Lokacija hiše nam je ustrezala, saj je bila zelo blizu starega mestnega jedra, pa vendar umaknjena v mirni del. Pred hišo smo imeli tudi zaprto parkirišče, tako da nas za avto ni skrbelo. Zunanjost hiše me ni preveč navdušila, notranjost pa je bila nekoliko boljša. Stanovanje je bilo sicer precej veliko, vsebovalo je velik dnevni prostor s kuhinjo in z jedilnico, precej veliko spalnico z majhno kopalnico ter še eno ločeno kopalnico. Z Vladanom sva bila sicer mnenja, da bi bila raje v manjšem, a bolj urejenem stanovanju, toda takrat ni bilo več izbire. Glede na to, da smo bili cele dneve zunaj, v stanovanju smo samo prespali, je bilo čisto v redu.

RAZISKOVANJE MESTA

Prvi dan smo se razgledali po mestu in se ob morju sprehodili do plaže. Izbrali smo

mirnejši del v senci, kjer je bilo primerno tudi za otroke. Komaj smo prišli, že si je Sofia našla prijatelje na plaži. Ko je zagledala tuj bazenček in pisane igrače, je odkobacala na drugi del plaže ter se igrala z deklico iz Makedonije. Novo okolje je prineslo toliko novih atrakcij, da ji ni bilo dolgčas.

Naslednji dan je bilo precej oblačno vreme, zato smo se odločili, da se sprehodimo ob obali in si podrobneje ogledamo mesto. Mesto Rovinj je eno najbolj fotogeničnih mest na hrvaški obali. Stari del mesta se nahaja na hribu polotoka. Zanj so značilne ozke srednjeveške kamnite ulice in barvite hiše. Znamenitost mesta je cerkev sv.

Evfemije na vrhu hriba, ki spada med lepše baročne stvaritve v Istri in od koder se odpira prelep pogled na obalo in sosednje otoke.

OBALA

Sprehod ob obali, južno od centra, poteka mimo številnih hotelov, nanizanih ob ogromnem gozdnem parku Zlatni rt.

Na najlepšem delu obale se nahaja tudi nov, eksluzivni hotel Monte Mulini, ki velja za enega najbolj luksuznih hotelov na Hrvaškem. Obala Rovinja je razgibana, sestavljajo jo številni zalivi, uvale in rti.

Prostrani borovi gozdovi in številne plaže, ki se raztezajo več kilometrov daleč, so izjemen primer neokrnjene narave. Turistom ponujajo tudi rekreacijo in številne kampe. Slikovito obalo obdajajo številni otočki, med njimi sta najbližja in najbolj znana Crveni otok (otok sv. Andrije) in otok Sv. Katarine, na katera večkrat dnevno vozi turistična ladjica iz Rovinja.

TURISTI

Zanimiva obala, romantično okolje, borovi gozdovi in prijetno podnebje so vplivali, da se je mesto razvilo v priljubljeno destinacijo turistov z vseh koncev sveta. Letos so prednjačili turisti iz severnega dela Evrope, predvsem Nizozemske in Nemčije, mnogo turistov pa je bilo tudi iz sosednje Srbije in Avstrije. Zanimivo je, da se večina domačinov med seboj pogovarja v italijanskem in ne hrvaškem jeziku, zato italijanski turisti ne izstopajo.

BIVANJE

Naslednji dnevi so potekali po ustaljenem vrstnem redu. Zjutraj smo v stanovanju pripravili zajtrk za Sofio in še en zelenjavni obrok za kasnejše kosilo.

Ko smo se odpravili, je bila ura že okrog enajstih, zato je Sofia kmalu zaspala v vozičku. Midva pa sva ta čas izkoristila za obisk tržnice in nakup istrskih dobrot

za najin zajtrk ter kavo ob morju. Po tem smo se počasi odpravili na sprehod do plaže. V tem času se je tudi Sofia že zbudila in bila pripravljena na kopanje.

Prvi del dneva smo običajno preživeli pod borovo senco na družinski plaži.

Sonce je bilo takrat že precej močno, zato nam je senca zelo ustrezala. Sofii ni bilo nikoli dolgčas, vsak dan si je našla kakšnega novega otroka, s katerim se je družila. Ko se je utrudila, je nastopil čas za njeno popoldansko spanje.

Takrat smo se z vozičkom sprehodili do naslednjega rta in med potjo je vedno zaspala. Midva sva ta čas izkoristila za kopanje na prelepi, zelo znani kamniti plaži, imenovani Škaraba, z ogromnimi prirezanimi skalami, odličnimi za sončenje, vendar neprimernimi za otroke. Ko se je Sofia zbudila, smo pot nadaljevali do ene od bližnjih peščenih plaž, kjer smo se kopali na prijetnem popoldanskem soncu. Po plaži smo se običajno ustavili v eni izmed restavracij na večerji. Zvečer pa smo se sprehodili po središču mesta, kjer smo se ustavili še na kakšni sladici. Če je Sofia zaspala že v vozičku, smo lahko ostali zunaj dlje časa, sicer pa smo se vrnili domov.

NAVAJANJE NA MORJE

Sofia se je morja in valov sprva precej bala, zato je v vodi ostala le kratek čas. Če so bili valovi močni, se vodi sploh ni približala in je takoj planila v močan jok.

Z dnevi se je malce navadila in šele zadnji dan se je toliko sprostila, da je ostala v vodi nekoliko dlje.

ODHOD

Teden je hitro minil in že je bilo treba nazaj domov. Zjutraj smo zapustili naše počitniško stanovanje, nato pa smo se zapeljali še do plaže v bližnjem kampu.

Tam smo ostali do popoldneva, ko smo se počasi odpravili na pot. Na cesti ni bilo gneče, zato smo hitro prispeli domov. Naslednje leto pa bo verjetno še zanimivejše, saj bo Sofia že starejša in še bolj pripravljena na nove dogodivščine.

33

34

Družinski fant

Očki in hčerke besedilo in fotografija: Družinski fant

Moja hčerka je neverjetna. Že kot majhna punčka je bila samosvoja, zelo bistra in ves čas neskončno samostojna.

Kombinacija divje in neustrašne smrklje mi je bila vedno všeč. Hkrati sem vedno videl njeno prihodnjo žensko lepoto, skrito pod štrenastimi neubogljivimi lasmi, umazanimi od pšeničnega zdroba, ki si ga je z umazanimi ročicami nanesla na lase v neenakomernih plasteh. Lase je na srečo podedovala od moje zapeljive temnolaske, ne od mene. Pravzaprav sem si svojo hčerko vedno predstavljal kot eno napol fantovsko divjakinjo divje lepote. Glavni besedi moje smrklje v prvih sedmih letih njenega življenja sta bili »Ne!« in »Sama!«. Moji vzgojni ukrepi, ki so tako simpatično delovali pri obeh prvorojencih (seveda) moškega spola, so bili pri njej popolnoma brez moči.

Moja starševska doslednost se je vedno razblinila, ko me je hitro ovila okoli prsta s toplim objemom in z vlečenjem za prst še globlje v blato na razmočenem travniku, kjer smo nabirali spomladanske rože. V športni disciplini navijanja fotra okoli prsta je bila nepremagljiva. Na srečo je moja najdražja poznala tovrstne zvijače in poskrbela za primerno vzgojo naše divjakinje.

Našo punčko smo kot najmlajšo in še dekle po vrhu vsi razvajali in imeli radi.

Pravzaprav je prav zanimivo, da se je razvila v tako simpatično mlado damo z glavo in s srcem na pravem mestu.

Vedno je bila najbolj zagrizena športnica, potrpežljiva glasbenica, vsestranska učenka, amaterska poliglotka, zvesta prijateljica, super sestra in staršem prijazen otrok. Nekega dne, ko je bila stara že precej več kot osemnajst let, je naša ta mala ugotovila, začutila in se začela zavedati svoje ženskosti in ženske lepote. Pred tem je hodila naokoli s svojim kul fotrom, od takrat naprej pa

samo še s fanti. Veslaški žulji na rokah so ji počasi izginili, ampak s svojim ta starim je vseeno še šla na kakšno nedeljsko veslanje po Ljubljanici …

Pravi moški ni tisti, ki je kosmat po hrbtu, ki ima močne bicepse, košate obrvi in rigne po kosilu. Pravi moški mora imeti hčerko. To je dejstvo, ki me pogosto spreletava zadnja leta. Pravi moški je namreč tako navdušen nad lepoto svoje življenjske sopotnice, da to lepoto želi ovekovečiti. In ker nas ima malo moških zadosti pesniškega ali kiparskega daru in si že same zgradbe sonetnega venca skoraj niti predstavljati ne moremo, kaj šele da bi ga napisali, za klesanje kipov klasične grške lepote pa smo premehkužni in daleč premalo spretni s kladivom, si moramo poiskati druge načine za ovekovečenje svojih privlačnih žensk. Eden najbolj učinkovitih pristopov so seveda hčerke. Te naj bi bile (vsaj v teoriji) najmanj tako privlačne

kot njihove mame. Jaz imam doma dva prestolonaslednika. Oba sta imela pred rojstvom že izbrani ženski imeni, vedra z roza barvo pa so že čakala v otroški sobi.

Ampak oba sta se rodila z lulčkom in tako sta otroški sobi danes v zeleni in modri barvi.

Ker sem za dodatno razširjanje družine že malo utrujen, predvsem pa že prestar, lahko zaključim, da hčerk ne bom nikoli imel. Kar je svojevrstna škoda, saj sem se že zelo veselil večerov, ko bi pri nas pozvonil petnajstletni mozoljasti dolgin z mastnimi lasmi in vprašal po moji hčerki. Najprej bi ga pošteno prestrašil in prisilil, da bi mi izdal vse o sebi, svojih starših, velikosti njihovega stanovanja ter številu njihovih lovskih psov, vikendov in plovil. Potem bi se ga usmilil in ga nežno povabil naprej, kjer bi me moja draga smrklja prestreljevala s pogledi. Jaz pa bi si pomirjeno mislil, še dobro, da je tako pametna, tale suhec ne bo zdržal niti dva tedna z njo …

Berem, bereš, berimo!

Vila Jezerka Anton Komat Založba DZS

Nekoč pred davnimi časi, ko je imel Krim še sedem vrhov, je bilo Ljubljansko barje širno jezerišče, ki so ga krasili številni otoki in poplavne samote. Sredi med njimi, v senci mogočnih hrastov, starikavih vrb in zablatenih jelš je vijugala reka Ljubljanica. Globoko v barjanskem podzemlju pa je tiho žuborela ponikla voda in šepetala skrivnost davnih časov in starodavnih bajk. Barje jih skriva na tisoče, in ta je ena izmed njih.

ZA KRAT KOCASENJE

ZA MALE IN V ELIKE

pripravlja: Uredništvo

Kdo so pravzaprav starši? Kje in kako pridejo na svet živalski mladiči? Kako odraščajo sesalci? Kateri mladiči so dejavni podnevi in kateri ponoči? Kako ravnaš, če najdeš mladega kosa, srnjačka ali mucka? Mali radovedneži bodo odkrivali različne živalske vrste in njihove mladiče. Naučili se bodo, kako se razmnožujejo in kako skrbijo za svoje mladiče.

Za male in velike! www.dzs.si

Učenje na zabaven način! www.modrijan.si

In s Tango smo trije

Abeceda idej s Suzi – otroška slikanica

Justin Richardson, Peter Parnell, Henry Cole Založba Modrijan In s Tango smo trije je ljubka slikanica za otroke, ki imajo radi pingvine.

Zgodbica pa je še posebej prikupna zato, ker je resnična. V živalskem vrtu Centralnega parka v New Yorku sta se leta 1998 našla in zaljubila pingvina Roy in Silo. Ko je njun skrbnik Rob Gramzay opazil, da sta v gnezdo položila kamen, posnemajoč druge pingvinje parčke, ki v gnezdih grejejo jajca in se pripravljajo na zarod, jima je sklenil pomagati.

Slikanica In s Tango smo trije ima v ZDA prav neverjeten rekord.

Od leta 2005, ko je izšla, se je največkrat znašla na seznamu knjig, ki bi jih po mnenju Američanov morali prepovedati, češ da je »protietična, protidružinska, homoseksualna in neprimerna za to starostno skupino«. Vendar je kljub temu prejela več pomembnih nagrad in nominacij. www.modrijan.si

SE V EDNO NAJLEPSA ...

Sylvie Baussier Založba Modrijan

Pametna knjiga s trakovi, ki jih je treba povleči, z zavihki, ki jih je treba obračati, in še druga presenečenja.

Sarino veliko srce Peter Carnavas Založba Sanje

»Sara je vedela, da bo srce vselej nosila s seboj.

Ko le ne bi bilo tako težko.« Iskreno očarljiva zgodba o deklici, ki hrepeni po prijateljstvu in ljubezni.

Krenimo po Sarini poti in se pustimo srčno očarati.

Slikanica nagrajenega mednarodnega avtorja Petra Carnavasa se je v letu 2009 nepričakovano in izjemno povzpela na sam vrh najbolje prodajanih knjig v Avstraliji. www.sanje.si

EKO JE ZAKON

S V EZE !

Pravljična zgodba vpleta v enovito dogajanje nekatere bajeslovne in legendarne like, kot so Divji mož s Krima, dobrohotni Zeleni zmaj, varuh življenja Barja, Argonavti z Jazonom in Medejo ter vili Akvilis in Ekvorna.

Živalski mladiči

Veronika Repinc Bajrič Samozaložba

Smej se ob šaljivih pesmicah in duhovitih ilustracijah.

Ustvarjaj iz vsakdanjih preprostih materialov, ki te obdajajo.

Zabavaj se pri delu in hišnih opravilih.

Igraj se s stvarmi, ki so jih izdelale tvoje roke.

Knjiga je namenjena otrokom, ki so v sodobnem potrošniško naravnanem času že skorajda pozabili, da lahko sami s svojimi rokami ustvarjajo čudovite stvari. Stvari iz čisto navadnih predmetov, ki nas obdajajo, za katere ne potrebuješ posebnih pripomočkov in ki z malo domišljije oživijo.

Knjiga je zanimiva in uporabna tudi za vzgojitelje in učitelje, saj so preproste ideje za popestritev pouka urejene po abecedi.

Ob vsaki ideji je podroben opis postopka.

Knjiga daje možnost staršem, da se smejijo, ustvarjajo, zabavajo in igrajo s svojim otrokom. www.suzi.si

35

NAVODILO

:

ZA MALO MANJŠE: V IGRI SUDOKU SE POJAVLJA ŠEST BARV. POSAMEZNA BARVA SE V VSAKI VRSTICI, V VSAKEM STOLPCU IN V VSAKEM OD ŠESTIH PRAVOKOTNIKOV POJAVI NATANKO ENKRAT. IZPOLNI PRAZNA POLJA. ZA MALO VEČJE: V IGRI SUDOKU SE POJAVLJAJO ŠTEVILKE OD 1 DO 6. POSAMEZNA ŠTEVILKA SE V VSAKI VRSTICI, V VSAKEM STOLPCU IN V VSAKEM OD ŠESTIH PRAVOKOTNIKOV POJAVI NATANKO ENKRAT. IZPOLNI PRAZNA POLJA.

CILJ: OTROK REŠUJE ENOSTAVNE RAČUNSKE NALOGE, PROSTORSKO IZKLJUČUJE IN RAZVIJA LOGIČNO MIŠLJENJE.

NAVODILO: POBARVAJ IN POVEŽI PREDMETE V SKUPINE PO TRI TAKO, DA JIH OBKROŽIŠ.

CILJ: OTROK ZNA ZDRUŽEVATI PREDMETE PO SKUPINAH.

NAVODILO:

CILJ:

POBARVAJ SLIČICE IN JIH POIMENUJ TAKO, DA IZ RAZMETANIH ČRK SESTAVIŠ BESEDE. UPORABLJENE ČRKE PREČRTAJ. OSTALO TI BO ŠE 6 ČRK, IZ KATERIH SESTAVI BESEDO IN JO VPIŠI NA ČRTICE POD SLIČICO.

OTROK MED ČRKAMI POIŠČE PRAVE ČRKE ZA POIMENOVANJE SLIČIC, IZ PREOSTALIH ČRK PA SESTAVI BESEDO.

o

A

o z

o

T B

A

B

A

S

N

K

E

S

K

R

E

K L

K

U

B o C

NAVODILO: PREŠTEJ SADEŽE IN V KVADRAT VPIŠI ŠTEVILO SADEŽEV.

CILJ: OTROK ŠTEJE DO 6.

LINO NAGRAJENCI IZ APRILSKE ŠTEVILKE, KI PREJMEJO LINO CLICS, SO

Opaka Nejc, Domžale; Reher Rok, Tržič; Pirc Žak, Pragersko; Skitek Nestl, Ljubljana; Herceg Domen, Šalovci; Vrtec Urša, enota Čebelica, petelički, Domžale; Gašparič Ela, Ptuj; Drenik Tim, Trebnje; Sagadin Nika, Makole; Hudej Loti, Šoštanj.

GRIFFIX NAGRAJENCI IZ APRILSKE ŠTEVILKE, KI PREJMEJO ROLLER GRIFFIX, SO:

Vezjak Cita, Loče; Semenič Špela, Ljutomer; Vidrih Saša, Dobrnič; Poje Gal, Stara cerkev; Vidmar Taja, Šempeter pri Gorici; Rojs Vita , Zg. Korena; Hajdinjak Diana, Ljubljana; Borovnik Julija, Markovci; Žlebnik Filip, Ljubno ob Savinji; Vujasinović Lara, Topolšica.

Nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti.

NAVODILO: POBARVAJ HIŠICO IZ SLAŠČIC.

NAVODILO

:

POVEŽI SLIKE S PRAVILNO SENCO SLIKE.

ALI VEŠ?

NA NOVI ZELANDIJI ŽIVIJO TUDI ČRNI LABODI, NE SAMO BELI KOT PRI NAS.

CILJ: OTROK PRAVILNO POVEŽE SENCO.

CILJ: OTROK OPAZI RAZLIKE MED ZMAJI.

NAVODILO: POIŠČI RAZLIKE MED ŠTIRIMI ZMAJI IN OBKROŽI ZMAJA, KI STA ENAKA.

NAVODILO: RAZVRSTI PREDMETE PO VELIKOSTI TAKO, DA POD SLIKO NAPIŠEŠ ŠTEVILKE OD 1 DO 3.

CILJ: OTROK RAZVRŠČA PO VELIKOSTI.

LINO IMA RAD NARAVO IN ŽIVALI. POMAGAJ LINU PRITI SKOZI LABIRINT DO METULJA, DA MU POKAŽE POT NA PROSTOST. SVOJE REŠITVE POŠLJI DO 25. MAJA. LINO BO IZŽREBAL 10 LINO BRISAČ.

O—————

(SN

—————

(ČIŠČENJE)

KAKO ČE SE IMENUJ EM M SE N E JEZ ZMERA O LAST NO JD IM IN S PO OBRE VO ST, ZITIV NIMI LJE, Ž I V V I M S MISL SAJ S I ?

IMI EM O ME IMAJO D P R T IMIST AD —— ŽE PO I, —— NAVA —— DI. ——

——

——

P ——

—— — — — T VO)

KAKO IMENUJE SE DEJANJE, S KATERIM POSKR BIM, DA ČISTA BO DEŽ ELA, V KATERI S TEBOJ ŽIVIM?

DLOČIM O E S O VOLJN ČIM. PROSTO OMOČ PRISKO LAČILA IN NA P OTREBUJEM P TILA. OMES O NE P ZA DEL RŠNEGA NAD ETI K IN NIKA D POBIRAM SM STISKE LJUDI. RA OVATI G A M E R AGAM P M O P IN JANJE, E D E S ANJA, NUJE G E I R M I P O E KAK DELU N NOS K E Č H I PO N KO ME OČETU SEM V ?

KO ARI KOS V T S I K — IN VSA ———

——

OVOLJS (PROST

(OKOLJE)

ZA ČISTO OKOLJE S SE Z METLO ZA SM KRBIM, ETMI PO SMETIŠNICO NASTA DIM, VIM IN ODPADKE NAN JO SPRAVIM.

Č——

ČE VZ STA RAK NJ U J EP EV O E ČE PA VLAŽ IMEN LIKO OK NO UJ PA TEM U S RE OLJE ST, EMO RE, — ČEM JE ČI STO U — — , — — — —.

T)

ME OBDAJA, PROSTOR, KI , ČILNOSTI IMA A N Z E N E Č O DOL SELIM, ČE PA SE PRE AGODIM. VO PRIL SE MU NA NO AHAJAM, N U J L E Ž E D ČE SE NA PO PREHAJAM, S I M L A IV Ž I AČIM SE MED DOM SOD PA JE LEPO, VSEPOV O IN ČISTO. ČE JE UREJEN

OS

ustvarja: Manja Žugman Širnik

PREBERI UGANKE IN POIŠČI REŠITVE. PRAVILEN ODGOVOR VPIŠI NA ČRTICE.

AŽ N

EKO KOTIČEK

NAVODILO:

ST )

LJNO

(D

OBRO VO

NAVODILO:

OVNICO. L S A N J A V R A POB