ALEKSANDRA BALMAZOVIĆ: S SINČKOM SVA VES ČAS NA POTI.« PREPOVEDANO RAZOČARATI OTROKE? OČKI IN HČERKE Strpnost … je v filozofiji in družboslovju sposobnost mirnega sožitja z osebami ali s skupnostmi, ki živijo po verskih, etičnih in političnih pravilih, ki so različna ali celo nasprotna od naših. V tem primeru je lastno prepričanje nominalna vrednost, pravila ostalih so dejanska vrednost. To pomeni, da morajo biti lastna prepričanja postavljena pod vprašaj prav zaradi dejanskega obstoja drugačnih ali nasprotnih teorij. (Wikipedia) Torej se moramo na določeni točki soočiti z vprašanjem: »Kaj so moja pravila?« Pravila so nekaj, kar določa, kar omejuje, kar zavezuje. Že v začetku, ko določamo pravila, ki so za nas sprejemljiva, omejimo »gibanje« nekoga drugega. Če so njegova pravila malo drugačna, se lahko kaj hitro zgodi, da je on za nas »drugačen«. Zato stroga pravila (govorim o vsakem posamezniku in njegovih lastnih, subjektivnih pravilih, ne pravilih družbe) prevečkrat sprožijo nestrpnost. Samo zato, ker slepo gledamo nase, marsikdaj prizadenemo nekoga v bližini (saj je vendarle treba biti sebičen v življenju, da si popolnoma srečen, kajne?!). In zakaj pišem o tem … Ker ste starši. Ker imate otroke. In ker so otroci kot goba, ki vsrkavajo vse okoli sebe, še posebej pa tisto, kar slišijo od svoje mamice, očka, babice, dedka. Ker ste vi tisti, ki morate vzgojiti otroka v samostojno odraslo osebo, ki ima svoja pravila, vendar vsekakor dopušča tudi obstoj drugačnih pravil. Opazujte otroke do 3. leta starosti. Oni ne delajo razlik med ljudmi, tudi nobene živali se ne bojijo. Mogoče pa bi lahko njim pustili, da nas naučijo strpnosti?
Anja