Ringarajine iskrice MAREC 2011 by Danu d.o.o.

3/2011

revija z odgovori za velike in izzivi za male

DAN VSEH ŽENA, VSEH MAMIC ... KAKO PODPRETI OTROKOV RAZVOJ? BRALNA KULTURA V VRTCU IN ŠOLI

Ne spreglejte

Ne spreglejte:

Uvodnik:

KOLOFON Ringarajine iskrice - revija z odgovori za velike in izzivi za male Številka 3; letnik III, marec 2011 Naklada: 30.000 izvodov 1855-2838 Izdajatelj: Danu d.o.o. Direktor Danu d.o.o.: dr. Jaka Lindič Ul. Franca Mlakarja 32, 1000 Ljubljana Vodja Danu Slovenija: Krešo Gotovac kreso.gotovac@ringaraja.net Odgovorna in izvršna urednica: Anja Pelan anja.pelan@ringaraja.net 041-667-077 Spletna stran: www.ringaraja.net/iskrice Oblikovanje: Andreja Vekar andreja.vekar@ringaraja.net Fotografije: iStockphoto Lektura: Danijela Cigale Oglasna sporočila so lektorirana s strani oglaševalcev. Otroške iskrice ustvarja: Damjan Alešnik

Vodja oglasnega trženja: Maruša Najger, marusa.najger@ringaraja.net, 031-223-077 Oglasno trženje: iskrice@ringaraja.net Petra Prelec, petra.prelec@ringaraja.net, 041-894-303 Andreja Kočar, andreja.kocar@ringaraja.net 040-723-676 Tisk: DZS d.d. Distribucija: Tali, Barbara Novak Koritnik s.p. Seznam ustanov, kjer najdete revijo »Ringarajine iskrice«, si lahko ogledate na www.ringaraja.net/iskrice NAROČILA Vrtci, OŠ, ZD in druge ustanove lahko revijo naročite na tel. št.: 01 600 51 80 ali na e-naslov iskrice@ringaraja.net.

Razglednice – 4 Čvekamo z Danijelo Cigale – 8 Tema meseca: Dan vseh žena, vseh mamic – 12 Fit mamica: Pilates – 14 Psihologija: Kako podpreti otrokov razvoj? – 16 Dobra praksa: Bralna kultura – 20 KnjigaRajanje – 22 Zdravje: Norice – 24 Urbani podvig: München – 26 RR strokovnjaki – 29 KuhaRajanje: Pustne dobrote za dan žena – 30 Samo za očke: Prehitro odrasli – 34 Otroški kotiček – 35

Zmehčajte se! Sem razmeroma svojeglava oz. drugače rečeno samostojna ženska. Rada delam pet stvari hkrati, vseh pet odlično in v najkrajšem možnem času ☺. Velikokrat raje naredim sama, kot da nekomu razlagam in potem tvegam, da nekaj ne bo narejeno tako dobro kot ponavadi. Tudi z opravili, ki so označena kot »moška«, nimam težav. Vesela sem, če me kdo prosi za pomoč, ker vedno rada zmorem vse in še več. Pa ni bistvo v dokazovanju drugim, ampak v dokazovanju sami sebi. Bodi trdna! Pa te ja ne bo tole zlomilo? Da tega ne zmoreš?! Nekaj časa sem celo živela v prepričanju, da imajo fantje še posebej radi take punce, ki zmorejo in znajo vse same in ne potrebujejo nikogar. Kako zelo naivno od mene, kajne? In vedno sledi spoznanje ... »Vseznanje« in pretirana samostojnost lahko vodita v super samsko življenje, partnerska idila pa je nekaj drugega. Ugotovila sem, da je v odnosu dobro biti mehak, pustiti, da tudi kdo drug zmore kaj namesto mene, ali da naredi kaj po svoje, ne po moje. Z mehkobo pridobivam tudi tisti prijetni občutek varnosti in predanosti, ker dopuščam, da nisem za vse sama. Hkrati pa ugotavljam, da sem sama lahko še toliko boljša, ko imam nekoga, ki me mehča in mi pomaga, da brzdam svoj ego. Vsem partnerkam in partnerjem, mamam in očkom, vzgojiteljem in učiteljem svetujem: »Zmehčajte se!« Naj gre za partnerja ali otroka, celo v odnosu do svojih staršev se zmehčajte, pustite, da kdo drug pokaže svoj prav, četudi se sprva niti slučajno ne strinjate. Dajte možnost in hkrati ne sodite. Občutek, da ste mehki, je neverjeten, vsekakor pa ga lahko dosežete samo z vajo in veliko volje. Poskusite lahko na preprost način, da se odločite in en dan na nobeno (niti eno!) stvar ne odragirate jezno, ampak samo z nasmehom. En cel dan. Poskusiti ni greh!

Anja

Razglednice

Svoje dogodivš čine, aktivnost i, delavnice, izlet e, pogovore in še marsikaj drug ega,kar počnet ez otroki, lahko de lite s širno Slov enijo! Pokažite, kako lepo se imate in nam pošljite razgle dnico!

Vr tec pr i

OŠ Šalo

vci

Kratek tekst in eno fotografijo pošljite na iskr ice@ringaraja.n et.

DRAGI VZGOJITELJI IN UČITELJI

Vr te c OŠ A pri r tiče OŠ Miklavž pri Ormožu

g cA

Vr tec Šoštanj

te Vr

Vr t e

Vr tec p ri na Poh OŠ Ribnica orju

ras t

nik

čevje

o Vr tec K

onče

cS Vr te

STARŠI RAZVESELILI OTROKE

Vrtec pri OŠ Šalovci, vzgojiteljici Suzana in Tina

Vsi, ki smo kakorkoli povezani s predšolskimi otroki, smo že na začetku šolskega leta razmišljali, kako bi najbolj razveselili otroke ob prihodu Božička. Vzklila je ideja, da bi skupaj s starši otrok, ki obiskujejo vrtec, pripravili predstavo in starši so bili za. Novembra smo staknili glave in začeli s pripravami. Vaje smo imeli zvečer v prostorih vrtca. Nakupili in izdelali smo kostume in sceno. Bolj ko se je bližal dan nastopa, bolj smo bili vznemirjeni. Bodo otroci zadovoljni? Bodo prepoznali svojo mamico ali očka v kostumu? Bo morda pritekla kakšna solza? Vznemirjenost je minila, ko smo opazovali naše otroke pri ogledu predstave DIDL, DIDL, DAJA, BOŽIČEK ŽE PRIHAJA. Toplo nam je bilo pri srcu, ko smo videli iskrice v otroških očeh, ko so z odprtimi usti spremljali predstavo, ko so sodelovali in na koncu zaplesali z nastopajočimi. Naslednji dan so otroci hiteli pripovedovati vse o predstavi, kaj so videli in slišali. Od takrat je minilo že kar nekaj časa, ampak otroci še pripovedujejo, kaj je delal volk, medved, lisica, zajček in miška. Vse to je poplačalo naš trud za vloženi čas, ki ga imamo iz leta v leto manj. Ampak kljub vsemu, še so starši in smo strokovni delavci, ki želimo otrokom dati nekaj več, nekaj nepozabnega. Nam je to uspelo.

ZAJTRK Z OČETI V VRTCU

Vrtec pri OŠ Artiče, vzgojiteljica Tina Čimžar

V skupini Sončki (5-6 let) smo 19. 1. 2011 pripravili v igralnici zajtrk z očeti. Za to priložnost so se z otroki odpravili že nekaj dni prej v gozd in nabrali šopke zelenja, izdelali pa so tudi vaze in prtičke, s katerimi so nato okrasili mize. Očetje so se zajtrka udeležili v velikem številu, prišlo jih je kar dvanajst. Otroci so zjutraj naredili zelenjavni namaz iz skute, ki so ga potem ponudili. Navdušenje je bilo veliko, očetje so otroke posadili kar na kolena in skupaj so pozajtrkovali in veselo kramljali. Nato so se tudi očetje pridružili jutranjemu krogu. Zapeli in zaplesali so, skupaj pa so izvedli tudi sprostitvene minute, tako da so si na hrbet risali vzorce, zraven pa poslušali mirno instrumentalno glasbo. Nato so se očetje poslovili, nasmejani in zadovoljni, da so s svojim otrokom preživeli malo drugačen dan v vrtcu.

RADI BEREMO IN USTVARJAMO

OŠ Miklavž pri Ormožu, mentorici Janja Horvat in Simona Tomažič

Na OŠ Miklavž v času podaljšanega bivanja zelo radi pridno ustvarjamo. Zato smo se odločili, da nekaj fotografij pošljemo tudi vam. Vsak dan se po kosilu zberemo v krogu in z učenci preberemo pravljico po izboru učiteljic ali učencev. To je bil tudi glavni razlog, zakaj smo se odločili, da bomo ustvarjali na temo RAD/-A BEREM PRAVLJICE IN PESMICE. Tokrat smo izbrali pravljico z naslovom Vesel sem, ker si moj prijatelj. Pripoveduje o severnem medvedu Snežku, ki bi si rad poiskal prijatelja, s katerim bi se lahko igral. V pravljici se sreča tudi s pingvinčki, ki si vsi želijo postati njegovi prijatelji. Tako smo tudi mi rekli: Zakaj pa ne bi mogli severni medvedje in pingvini postati prijatelji, pa čeprav samo v pravljici?! In tako smo se lotili izdelave pingvinčkov in severnih medvedov. Ker smo nagnjeni k ekološki porabi materiala, smo se odločili, da bomo izdelovali pretežno iz odpadnega in eko materiala. Pingvinčki so tako nastali iz tulcev toaletnega papirja, severni medvedi pa iz kartona in vate. Nato smo jim iz odpadnih škatel naredili še »ledeno deželo«, kjer lahko sedaj veselo prijateljujejo. Otroci so razstavili tudi preostale pingvinčke in severne medvede, ki so sedaj pravi prijatelji v naši garderobi. Pošiljamo vam lep prijateljski pozdrav od učencev podaljšanega bivanja 1., 2. in 3. razreda OŠ Miklavž pri Ormožu ter mentoric Janje Horvat in Simone Tomažič.

ZIMSKA PRAVLJICA

Vrtec Šoštanj, enota Barbka, vzgojiteljice Mateja, Andreja, Darja in Iva

December je mesec pričakovanj. Takrat se prepletajo zgodbe o treh dobrih možeh in v vrtec pripeljejo nepopisno veselje in iskrice v otroške oči. Iz igralnic se sliši prepevanje različnih pesmi, drugi se igrajo zunaj na snegu, na stenah visijo risbe z zimsko tematiko in v igralnicah se bohotijo lepo okrašene jelke, ki so jih okrasili otroci. Da pa je bilo praznično vzdušje še bolj praznično, smo v vrtec povabili cvetličarko, ki je skupaj z otroki ustvarjala novoletno dekoracijo, frizerko, ki jim je oblikovala svečane pričeske, ter glasbenike, da smo ob koncu leta skupaj zaplesali. In ko se na zadnji decembrski dan v vrtcu pogasijo luči in izpojejo zadnji toni pesmi, takrat tudi mi hitimo novemu letu naproti z novimi idejami in željami. Tudi vam želimo obilo dobre ustvarjalnosti in vse dobro v letu 2011.

POKLICI

Vrtec Agata, vzgojiteljice Špela Režen, Kristina Strmec in Mateja Matjašec

V skupini »zvezdic« predstavljajo starši otrok svoje poklice, predvsem tiste, ki so otrokom zanimivi. Eden od teh je tudi poklic policista, saj ga vsi dobro poznajo. Otroci so si ogledali ter preizkusili opremo in pripomočke, nato je sledil še pogovor. Pričakujemo še kuharja, medicinsko sestro, reševalca, …

MEDICINSKA SESTRA NA OBISKU

Vrtec Hrastnik, vzgojiteljica Ana Učesanek

26. januarja 2011 je otroke skupine Žogice-nogice obiskala Hanina mamica, ki je po poklicu medicinska sestra in je zaposlena v porodnišnici v Ljubljani. V okviru teme »Moja družina« smo starše povabili, da predstavijo svoj poklic. Hanina mamica se je povabilu ljubeznivo odzvala in s sabo prinesla pripomočke, ki jih uporabljajo pri delu. Najprej je otrokom povedala, kaj vse počne v službi, nato pa jim je predstavila pripomočke, ki jih pri delu uporablja. Otroci so nato navdušeno preizkušali pripomočke in ugotavljali, kakšno oskrbo potrebujejo novorojenčki in kako jim sestre pomagajo.

PRAZNOVANJE 30. ROJSTNEGA DNEVA

Vrtec Kočevje, enota Mojca, Stara Cerkev, vzgojiteljica Ana Žagar

V našem vrtcu smo 20. januarja praznovali 30. rojstni dan. In kaj vse smo pripravili? Vrtec smo praznično okrasili z baloni, lampijoni, raznimi otroškimi izdelki in risbicami. Za obujanje spominov na prejšnja leta smo pripravili tudi razstavo slik. Na praznovanje smo povabili nekdanje delavke, starše, babice in dedke, sodelavke iz drugih enot in tudi gospoda župana. Po pozdravnem govoru in nastopu otrok smo se posladkali z veliko in zelo slastno torto in se imeli zelo lepo.

PRISTALA JE VESOLJSKA LADJA

Vrtec pri OŠ Ribnica na Pohorju, vzgojiteljici Alenka Urnaut in Špela Hrastnik

V mesecu decembru smo izvedli projekt VESOLJE. Hitro smo se lotili dela. Iz velikega balona smo najprej kaširali marsovsko glavo, nato smo izdelali vesoljske ladje. Čeprav so otroci še majhni, so ob delu zelo uživali. Ko smo z delom končali, smo naredili vesolje. Naenkrat je skozi vrata priplula vesoljska ladja z marsovcem. Otroci so bili zelo navdušeni in presenečeni. Skupaj smo zaplesali in naredili lepe fotografije.

»LJUBEZEN JE NEŠTETA, HVALEŽNOST JE ENA«

Vrtec Sonček, Sv. Jurij ob Ščavnici, vzgojiteljica Andreja Majcen

27. januarja 2011 smo v našem vrtcu pripravili tradicionalno vsakoletno druženje oziroma prireditev za dedke in babice, s poudarkom dveh vrlin: ljubezen kot najmočnejše čustvo in hvaležnost kot ena največjih kreposti. Vse skupine vrtca smo navzoče navdušile z deklamacijami, s pesmimi in plesi. Na koncu so otroci dedke in babice obdarili z darilci, ki so jih izdelali sami. Naše prijetno druženje se je končalo s klepetom ob dobrotah, ki smo jih prav tako pripravili v vrtcu.

Vrtec Šmarje pri Jelšah Vr t e

eza

nje

vci

Vr tec Šoš t

anj

Vrtec pod Gradom

Vr tec Jadvige Golež, Maribor

c pri Vr te

lšane

OŠ Je

Vr tec Se m

edela

7 ČAJANKA S STARŠI, Z DEDKI IN BABICAMI Vrtec Šmarje pri Jelšah, vzgojiteljici Tanja in Sonja V mesecu januarju poteka v našem vrtcu projekt Svet zaznavam z vsemi čutili. V skupini številka 6 imamo poudarek na čutilu, s katerim razvijamo okus. V ta namen sva povabili starše, dedke in babice na čajanko. Z otroki sva jim pripravili kratek program in jih tako popeljali v čudoviti svet okusov različnih vrst čajev. Otrokom je najbolj všeč sadni čaj, mamicam in babicam pa zeliščni čaj. Povabilu se je z veseljem odzvala naša kuharica Jožica, ki nam je prinesla prigrizek, s katerim smo potešili željo po sladkem. Čajanko smo zaključili v prijetnem vzdušju in z dobrim okusom.

NAŠI MALI PRIJATELJI Vrtec Šoštanj, enota Lučka, vzgojiteljici Simona Koren in Alja Žunter Mokri in megleni dnevi, ki jih v septembru ni manjkalo, so nam postregli s čisto posebnim presenečenjem. Dež je pregnal deževnike iz njihovih podzemnih rovov, na plano so prilezli polži. Ti so še posebej zanimivi. So različnih oblik, velikosti in barv. Vedno znova smo se ustavljali ob njih in jih opazovali. Odločili smo se, da jih odnesemo v igralnico in jih bolje spoznamo. Nabrali smo mivko, zemljo, kamenje, sekance, veje, travo, storže in v terariju pripravili polžem in deževnikom novi dom. Vsak dan smo se z njimi igrali, jih opazovali, nekateri smo premagali strah in jih prijeli v roke. Skrbno smo čistili terarij in dodajali sveže solatne liste. Ugotovili smo, da so nekateri polži zares hitri, drugi pa cele dneve leno spijo. Nekateri se skrijejo v hiško, drugi je sploh nimajo. Najbolj veseli pa smo bili polžjih jajčec, saj vemo, da se bodo iz njih izlegli čisto pravi polžki.

SKRB ZA PTICE POZIMI

Vrtec Cezanjevci, vzgojiteljici Brigita Petek in Simona Bratušek Za prednostno nalogo smo si izbrali skrb za ptice pozimi. Prijavili smo se na natečaj Modri Jan in ravno v času, ko smo prejeli Zeleni nahrbtnik, smo prejeli tudi paket z vsemi pripomočki za izdelavo lesene ptičje krmilnice. Skupaj z otroki smo izdelali krmilnico, jo pobarvali in nato obesili na drevo, ki ga lahko opazujemo skozi okno igralnice. S skupnimi močmi smo naredili krmilnico, otroci so jo z različnimi barvami pobarvali, kasneje pa smo jo obesili na bližnje drevo. Izdelali smo tabelo in dnevno opazovali in beležili, kateri ptički so obiskali krmilnico. Otroci so redno opazovali krmilnico in lepili sličice v tabelo. Ugotovili smo, da se v naši krmilnici največ prehranjujejo vrabčki, nekaj je bilo tudi siničk. Naučili smo se Vrabčkovo zimsko pesem in slikali ptičjo krmilnico in ptičke z ogljem. V literaturi smo iskali informacije o pticah, ki prezimijo zimo pri nas. Odpravili smo se tudi na daljši sprehod, kjer smo opazovali in poslušali ptice. Videli smo siničke, vrabčke in golobe. Dogovorili smo se, da bodo otroci redno prinašali hrano za ptičke. Ob prinašanju hrane so otroci tudi ugotovili, s čim se ptički najraje prehranjujejo. Ob izvajanju nalog so otroci spoznali pomen skrbi za ptičke. Večina otrok ima tudi doma krmilnico in za ptičke redno skrbi.

KAKO POSKUŠAMO OSTATI ZDRAVI

Vrtec Jadvige Golež, Maribor, enota Betnavska, vzgojiteljici Jasna Herga in Metka Vernik V novembru smo se v naši skupini posvečali ohranjanju in krepitvi zdravja, zdravi prehrani, predvsem pa temu, da naše telo zaužije dovolj vitaminov. S tem se poskušamo izogniti nekaterim obolenjem v zimskem času. V ta namen smo obiskali bližnjo tržnico, si jo ogledali in kupili nekaj sadja. Naslednji dan so se otroci preizkušali v igri vlog – branjevke in kupci, saj smo naredili svojo tržnico. Ob tem smo obnavljali vljudnostne izraze in vključevali matematične odnose (štetje, tehtanje, več – manj, težje, lažje, količinski odnosi). Pripravili smo si vitaminski napitek iz limon in pomaranč. Tudi otroci, ki ne marajo sadja, so bili ob pripravi napitka dovolj motivirani, da so ga poskusili. Otroci so od doma prinesli svoj najljubši sadež in naredili smo sadna nabodala. Sadje so sami umili, ga narezali in natikali na palčke. Z veseljem so pripravljeno tudi pojedli. Različno sadje smo tudi naslikali, izdelke pa razstavili v garderobi. Vsak dan smo pridno telovadili in s telovadbo skrbeli za kondicijo in zdravo telo. Izvajali smo številne gibalne aktivnosti, tudi na prostem (poligoni, rajalne igre, sprehodi v bližnjo okolico). Spoznali smo deklamacijo o angini, ki so jo otroci zelo hitro osvojili. Otroci so spoznali, da lahko sami pripomoremo k temu, da ne bomo zboleli in da lahko telo ohranjamo zdravo s tem, da zaužijemo veliko sadja, vitaminov in da se dosti gibamo. In s tem tudi nadaljujemo …

IGRA Z ODPADNIM MATERIALOM

Vrtec pod Gradom, enota Stara Ljubljana, vzgojiteljica Ivica Stanič V naši skupini Žogice sva otrokom v kartonastih škatlah ponudili različen material (tulce iz kartona, škatle, plastenke, lesene obroče, blago, ...).Otroci so z zanimanjem pričeli raziskovati, bili so soočeni samo z materialom, ki je bil ponujen, saj sva s pomočnico vse druge igrače umaknili iz igralnice. Ob igri so bili domiselni in aktivni. Igra je potekala brez prepirov, otroci so se med seboj družili, pogovarjali in si med seboj pomagali. S škatlami so gradili mesto, plastične kolute so kotalili in jih nato uporabljali za štedilnik, dodajali so tudi blago, ki je služilo kot pekač, nanj pa so dajali lesene kolute, ki so postali piškoti. Kartonaste tulce so uporabili za daljnoglede. Vsak dan sva jim dodajali oziroma podtikali dodatne materiale, ki so nadgradili igro. Dodali sva naravni (alternativni) material (plodove in semena), ob tem so uporabljali plastenke, lončke in tulce za pretakanje in pretresanje. Ves ta material je spodbudil domišljijo, ustvarjalnost in kreativnost. Hkrati so ob tem razvijali fino motoriko.

EKO SNEŽENI MOŽ Vrtec pri OŠ Jelšane, vzgojiteljici Irena Tomšič in Martina Katern Tomažič Snega ni in ni, pa smo se odločili, da bomo sneženega moža naredili po svoje. Že vrsto let smo EKO vrtec pri Osnovni šoli Jelšane. Smeti ločujemo in večina naših izdelkov je iz odpadnega materiala. Izpraznili smo naš koš s suhimi smetmi in nastal je pravi EKO SNEŽENI MOŽ, ki se nikoli ne stopi. Na hodniku našega vrtca nas vsak dan spomni, da zime in zimskih radosti še ni konec.

KAJ JE PROSTOVOLJSTVO?

Vrtec Semedela, enota Ankaran, vzgojiteljica Valentina Šukljan Letos smo v naš oddelek povabili v goste prostovoljko Rdečega križa in predsednico komisije za mlade pri Območnem združenju Rdečega križa Koper, gospo Marijo Jereb. Na otrokom primeren način je predstavila delo prostovoljcev ter spregovorila tudi o pomenu darovanja krvi. Otroci so prisluhnili zgodbi o Križem kapici. Skozi likovno zanimivo in vsebinsko čutečo zgibanko so otroci spoznali temeljna načela RK. Posebno zanimanje je požela risanka Prostovoljček Rdečega križa, ki na hudomušen način prikaže obseg dela prostovoljcev. Risanka jih je spodbudila k razmišljanju o tem, ali so oni lahko prostovoljci, kaj lahko sami naredijo in kako. Z otroki smo se po srečanju z gospo Marijo še pogovarjali o prostovoljstvu. Otroci so povedali, da je prostovoljec človek, ki pomaga ljudem. Opisali so ga kot zelo prijaznega človeka in ga največkrat povezali z nekom, ki nudi zdravstveno oskrbo. Ponujamo vam nekaj zanimivih izjav oz. trditev otrok: Kristal je na glas razmišljala tako: »Mene ni strah. Jaz bi pomagala ljudem.« Tjaše ni prepričalo: »Jaz ne želim biti prostovoljka, jaz bi bila mama in hodila v službo!« Svoj dvom je izrazila Lara: »Jaz še ne znam biti prostovoljka.« Nik je razmišljal tako: »Jaz bi dal drugemu otroku svojo igračo ali majico, če je ne bi več potreboval.« S tem obiskom in pogovorom smo želeli otrokom ne le popestriti dopoldanski čas v vrtcu, temveč tudi spregovoriti o nečem velikem in plemenitem, in sicer v upanju, da svoje obzorje širimo tudi v humanitarno smer.

Čvekamo Čvekamo Danijela

Cigale

»VESOLJE, MALDIVE, PREŠERNA IN DINOZAVRE MI PRIBLIŽAJO KNJIGE!«

Nazaj

Naprej

Danijela Cigale je lektorica, ki skrbi, da so Iskrice brez napak. Zase pravi, da »lovi« prave besede, »kroti« pobegle vejice in »frizira« nejasne misli in slovnične zablode. Mamica dveh fantov, Oliverja Svita (5 let) in Oskarja Tita (1 leto) ter ene sestrice ali bratca na poti, je z otrokoma doma, otroka pa sta z njo v službi. Dnevi Danijeline družine imajo nek ustaljen urnik, a so vseeno polni ustvarjalnosti, igre in knjig. Danijela se lahko pohvali z dejstvom, da je našla ravnovesje med delom in družino v polnem pomenu besede, saj dela doma, hkrati pa je tudi varuška in vzgojiteljica svojih otrok.

Žabica, 16. 2. 2011, 20.01

Razmišljam o tem, da bi delala od doma in morda celo pazila svojega leto in pol starega sina, ki je trenutno v varstvu pri tašči. Ima katera kaj izkušenj s tem, kako to izgleda v praksi?

Ancika, 16. 2. 2011 , 20.03

Jaz poznam mamico dveh otrok, ki pazi oba, dela od doma, in to ne malo, poleg vsega pa je ponovno noseča. Mislim, da bi nam Danijela lahko vsem malo razložila, kako je sploh sprejela to odločitev, da otroka ostaneta doma. Je bilo to načrtovano, ali je šlo za splet okoliščin?

DanijelaC, 16. 2. 2011, 20.10

Jaz sem z otrokoma doma, otroka pa sta z menoj v službi. Na prvi porodniški dopust sem se podala z mislijo, da bom ta čas izkoristila za »karierno spremembo«. Ko se je porodniški dopust iztekel, sem ustanovila svoje podjetje in od takrat naprej sem sama svoj šef. Z Oliverjem sva zelo uživala, zato sem želela ta čas podaljšati. Seveda naju je z možem skrbelo, kako nam bo šlo, ali bo Oliver postal »mamin sinček«, se me bo držal za krilo, se bo bal otrok in odraslih, ali bo nekomunikativen, ... Skratka, kar precej pomislekov. Zaenkrat ugotavljava, da je ravno nasprotno.

Poletje2010, 16. 2. 2011, 20.18

Kako se zagovarjata pred očitki, da je otrok doma izoliran, da je socializacija v vrtcu še kako pomembna za njegov razvoj?

DanijelaC, 16. 2. 2011, 20.20

Pomisleki se pojavljajo predvsem pri tistih, ki niso v neposrednem stiku z nami in nas ne poznajo prav dobro. Nekateri menijo, da bo imel Oliver zaradi neobiskovanja vrtca velike težave v šoli, velike primanjkljaje, ne bo znal dovolj pesmic, bo nekomunikativen, nedružaben, nesocializiran, … Nekateri zbodejo, da mu ne privoščiva vrtca, drugi so prijetno presenečeni, da kakšna družina živi drugače. Seveda se me tovrstna modrovanja na slab dan dotaknejo, na dober pa jih vržem čez ramo in si pravim, da so le zavistni zaradi našega načina življenja. Vse je odvisno od staršev in otroka. Na značajske lastnosti ne moreš vplivati. Otrok bi lahko obiskoval vrtec, pa bi bil kljub temu introvertiran.

Ancika, 16. 2. 2011, 20.25

Torej, se ti zdi domača vzgoja enako kakovostna kot vrtčevska?

DanijelaC, 16. 2. 2011, 20.28

Seveda. Otroka sta doma deležna vseh dejavnosti: igranja, plesa, petja, deklamiranja, branja, ustvarjanja, kuhanja, … Nič nimam proti vrtcu, nisem pa naklonjena temu, da se v vrtec polagajo taki upi, kaj vse se bo otrok naučil tam. Vsega tega se otrok nauči tudi doma. Nekaterih stvari se nauči mimogrede, z dobrim zgledom, za nekatere pa se je treba malce bolj potruditi, pripraviti, organizirati. Če se izrazim bolj v vrtčevskem duhu, imamo vsak dan projekt »Naučimo se kuhati«, projekt »Ločevanje odpadkov«, projekt »Preživimo dan s knjigo«, projekt »Ustvarjalno in zabavno«, projekt »Spoznavajmo svet preko atlasa«, … Še največji primanjkljaj ima Oliver na športnem področju oz. telesni motoriki, vendar za to ni kriva najina vzgoja, ampak hud nižji mišični tonus, ki se mu še danes pozna. Pri teku se še vedno kdaj spotakne, ne zna skakati po eni nogi, ne obvlada vožnje s kolesom, tudi samostojno rolanje mu ne gre. Intenzivna fizioterapija je pomagala, da je shodil. Zdravnica na zavodu Soča nam je dejala, da Oliver nikoli ne bo profesionalni športnik, rekreativec pa bo lahko.

Žabica, 16. 2. 2011, 20.30

Kakšna sta Oliver in Oskar značajsko? Kaj so njune posebnosti? Velikokrat mi pišeš o Oliverjevih zabavnih, humornih izjavah. Kot vem, tudi zelo rad kuha in bere?

DanijelaC, 16. 2. 2011, 20.32

Oba sinova sta zelo odločna, čeprav mlajšega še spoznavamo. Oliver je zelo trmast in vztrajen, ima jasno zastavljene cilje, je bister, skratka vodja. Nenehno potrebuje akcijo in intelektualne izzive. Morda ga dobro opišejo tudi besede »huronski smeh in huronski jok«. Z možem včasih praviva, da je patetik ali pa bo igralec, čeprav trdi, da bo služil denar z računalnikom in da bo odkopaval dinozavre, če pa bo imel še kaj časa, bo vozil velike tovornjake. Oliver je vesel fant, rad riše in ustvarja, obožuje knjige. Je zelo družaben in si hitro poišče družbo, v stiku z drugimi ljudmi (npr. prodajalci, zdravniki) pa je pogumen in zgovoren, prav nič sramežljiv. Oliver še ne obiskuje najrazličnejših dejavnosti, ker nisem zagovornik »kariere v plenicah«. Menim, da se iz ustvarjalnega materiala, knjig, kock in skupnega časa lahko veliko stori, gospodinjska opravila (predvsem peka, kuha in pranje) pa so otrokom zelo zanimiva, le vključiti jih je treba vanje. Čeprav sinova preživita z mano večino dneva, sta izjemno navezana tudi na očeta in se jima mož kar največ posveča, vendar ker je tisti, ki nosi največja finančna bremena, služba terja svoj davek. Vendar smo se navadili tudi na njegova številna službena potovanja. Večinoma je odsoten po nekaj dni, včasih pa tudi teden ali dva. Oliver že razume, koliko je npr. 7 dni, razume pojme jutri, pojutrišnjem, v petek, v atlasu pogledamo, kje je Šanghaj, Koreja, obdelamo vsa prevozna sredstva in letališča, … Seveda smo v tistih dneh povezani preko telefonov in interneta.

Tinka, 16. 2. 2011, 20.35

Kako pa se razumeta z Oskarjem? Kako sta Oliverju povedala novico, da bo dobil bratca? Je imel težave z ljubosumjem?

DanijelaC, 16. 2. 2011, 20.38

Oliver je do Oskarja zelo zaščitniški, čeprav mu včasih nagaja. V skrbi, da ne bi česa strgal ali uničil, mu jemlje predmete iz rok. Se pa mlajši zna zelo dobro postaviti zase in hitro pokaže, če mu kaj ne paše. Oliver je že prej zelo navijal za bratca ali sestrico in je bil seveda zelo vesel novice. Drugič sem rodila decembra 2009, ko je veljala prepoved obiskov, zato me Oliver ni smel obiskati. Zelo je bil razočaran. Pripravljali smo ga na mojo odsotnost in obiske, izbral je tudi darilce za Oskarja. Ravno zaradi teh okoliščin sem šla 48 ur po porodu domov. Mož je v popolni tajnosti pripravil vse potrebno doma, saj ni želel vzbujati prevelikih upov. Oliver je bil v varstvu pri mojih starših in res je bilo popolno presenečenje za vse. Zelo ganljiv trenutek. Ljubosumje se je pokazalo mnogo kasneje, vendar kot posledica vseh sprememb. Jezen je bil na očeta, ki je bil zaposlen z urejanjem stanovanja, pogrešal je sprehode z njim, … Jezo je stresal predvsem name. Potem je sledila še selitev. Stvari se v novem domu umirjajo.

Žabica, 16. 2. 2011, 20.40

Kako izgleda vaš dan doma, kako uspeš delati, kuhati, pospraviti, zraven pa še paziti dva otroka?

DanijelaC, 16. 2. 2011, 20.42

Delo, gospodinjske obveznosti in skrb za otroka se nenehno prepletajo in sem se navadila na to »jadranje«. Na srečo potrebujem zelo malo spanja. Če vstanem ob petih zjutraj, opravim do osmih že skoraj polovični delovnik, čeprav ne delam samo osem ur. Med peto in sedmo zjutraj dvakrat podojim Oskarja, oddam »jutranja« besedila, odgovorim na prva sporočila. Okrog sedmih se mož igra z otrokoma, pogledajo prva jutranja poročila, se po fantovsko pomenijo o dinozavrih, mož zalepi kakšen pokvarjen avto. Nato je čas za kavo, zajtrk, previjanje, … Potem se otroka samostojno igrata, včasih Oliver pogleda kakšno risanko. Nato sledi malica, pravljica, Oskar v lupinici zaspi za 20 minut. Ob 11.30 zaprem prenosnik in se preselimo v kuhinjo. Živila nabavlja mož enkrat tedensko. Kosilo je vsak dan opoldne na mizi in tudi mož pride domov na kosilo, kar se mi zdi v današnjih časih pravi privilegij. Po kosilu se malo igramo in pospravimo kuhinjo. Če je lep dan in če me ne preganjajo roki, gremo na sprehod. Po vrnitvi domov sledi previjanje, lulanje, umivanje, preoblačenje, malica, igranje, risanje. Jaz grem ponovno v službo. Janoš pride domov in se zabava s fantoma. Nato sledi večerja ter večerni obredi. Jaz grem tretjič v službo – običajno do zgodnjih jutranjih ur. Tudi preko vikenda imam(o) podoben ritem. Nekateri vikendi so bolj umirjeni in ležerni, nekatere pa preživim z miško in računalnikom v roki. Vsakokrat, ko se namenim proti računalniku, rečem, da grem v službo, da naredim neko mejo med družinskim in poslovnim življenjem.

Žabica, 16. 2. 2011, 20.45

Kaj pa sedaj, ko pričakujeta tretjega otroka? Kaj je na to rekel Oliver?

DanijelaC, 16. 2. 2011, 20.47

Zaradi obilice dela konec leta in ker Oskarja še vedno dojim, nisem bila pozorna na spremembe, težav pa tudi nisem imela. Ker sem huda kavopivka, je mož opazil spremembo in začel namigovati. Nosečniški test je bil pozitiven. Seveda je bil šok. Prva dva otroka sta bila načrtovana, tretji se je zgodil, vendar ni zaradi tega nič manj zaželen. Je sicer prezgodaj, ampak nič zato. Vse se zgodi z namenom. Oliver mi je pred kratkim rekel, da je zdaj že čas, da mu rodim še sestrico. Ko se je na testu prikazal plusek, sem bila res šokirana, naslednji dan sem že razmišljala, kaj bomo storili z vozičkom, sedaj čutim umirjenost. Moj mož je pa sploh vesel in praktičen človek. Skrbi ga le, kako bo v avtomobil namestil tri otroške sedeže.

Ancika, 16. 2. 2011, 20.50

Po poklicu si bibliotekarka in slovenistka, osnovnošolce si poučevala slovenski jezik, delala si v knjižnici, sedaj pa se ukvarjaš izključno z lektoriranjem. Te je delo z otroki veselilo, ali bolj uživaš sedaj, v svetu besedil?

DanijelaC, 16. 2. 2011, 20.53

Vsako delo ima prednosti in pomanjkljivosti. Rada sem bila v družbi, med ljudmi. Ker so nekateri najstniki zelo naporni, celo žaljivi in nesramni, je delo z besedili, ki ne jezikajo, mnogo bolj mirno. Čeprav so pritiski naročnikov, časovni roki in druge okoliščine ravno tako stresne. Moja obzorja se sedaj intenzivneje širijo. Naročniki poskrbijo za besedila s področja vzgoje, medicine, zdrave prehrane, arhitekture, ustvarjanja, elektrotehnike, strojništva, … Kaj počnem z besedili? »Lovim« prave besede, »krotim« pobegle vejice in »friziram« nejasne misli in slovnične zablode.

Ancika, 16. 2. 2011, 20.55

Veliko bereš? Kaj ti pomenijo knjige?

DanijelaC, 16. 2. 2011, 20.57

Po službeni dolžnosti ogromno berem, za svojo dušo pa malo manj. Na žalost. Za težja literarna dela, ki potrebujejo premislek in poglobljeno analizo, nimam niti časa niti energije, včasih pa preberem na mah lažje delo. V vesolje poletijo le redki, tudi Maldivov verjetno ne bom doživela na lastne oči, Prešernov glas so poslušali redki srečneži, dinozavrov na srečo ne bom srečala, … – vse to mi približajo knjige. Potešijo mojo radovednost in hrepenenje, razjasnijo neznanje, odženejo dvome, …

Žabica, 16. 2. 2011, 21.03

Kaj pa otroka? Rada bereta, poslušata pravljice?

DanijelaC, 16. 2. 2011, 21.08

Otroka sta podedovala naklonjenost do knjig. Obožujeta knjige in pravljice. Kadar je mož doma, on opravi večerni obred. Trenutno se moji fantje zabavajo z dogodivščinami Pike Nogavičke. Zvečer preberejo eno poglavje. Oliver potem nadaljuje z večernim »študijem« literature, dokler mu eden od naju ne zagrozi, da bo ostal brez žarnice v svetilki.

Ancika, 16. 2. 2011, 21.10

Katero knjigo bi morala po tvojem mnenju prebrati vsaka mamica? Kaj pa vaša najljubša otroška knjiga?

DanijelaC, 16. 2. 2011, 21.13

Vzgajanje bralca (Paul Kropp) je knjiga, ki si zasluži večkratno branje mame in tudi očeta, saj je za pridobivanje jezikovnega znanja in splošne razgledanosti zelo pomembna tudi očetova prisotnost in glasno branje. V prispodobi bi rekla, da oče poskrbi za zgradbo in »tehnične povezave«, mama za bogastvo izražanja. Imamo tri metre najljubših otroških knjig, zato bi težko izpostavila najljubšo oz. če odgovorim z Oliverjevimi besedami, je »najljubša tista knjiga, ki jo trenutno držim v rokah«.

Ancika, 16. 2. 2011, 21.16

Kako pa sta potekali tvoji prvi dve nosečnosti? Sedaj doživljaš tretjo, najbrž je precej drugače kot prvič? Je morda kakšna stvar, ki ti je ostala v spominu, da si jo doživela v vsaki nosečnosti?

DanijelaC, 16. 2. 2011, 21.20

Prva nosečnost je bila v vseh pogledih posebna. Posvečala sem se vsem občutkom, prisluhnila sem vsaki bolečini, slabosti, … Veliko sem počivala. Po porodu sva z Oliverjem uživala, veliko sva se potepala. V drugi nosečnosti sem storila eno neumnost, in sicer sem dvignila Oliverja. Pretegnila sem si nekaj mišic, nekaj časa so sumili celo na kilo. Po tem pripetljaju sem stalno čutila krče. Resnično nisem želela izzivati prezgodnjega poroda. Druga nosečnost je bila malce bolj naporna. Obema nosečnostma je skupno, da sem čez noč zmanjšala količino kave, ko so se začeli prvi gibi, sem imela občutek morske bolezni in mi je bilo sprva skrajno neprijetno, ter da sta se oba otroka nonstop prevračala v nočnem času. Oliver se je celo toliko obračal, da je imel trikrat ovito popkovnico okrog vratu – na srečo se je srečno končalo. V vsaki nosečnosti sem imela zelo zanimive sanje. Prvič sem sanjala, da nosim dvojčka, drugič, da sem rodila doma. Nič od tega se ni uresničilo. V tretji nosečnosti je prvo trimesečje neopazno švignilo mimo mene, zato vam kakšnih posebnih občutkov še ne morem zaupati.

Zabica, 16. 2. 2011, 21.23

Si v prvi nosečnosti prebrala vse, kar ti je prišlo pod roke in skušala upoštevati vsa »pravila«, ali si bolj poslušala samo sebe?

DanijelaC, 16. 2. 2011, 21.28

V prvi nosečnosti sem imela nekaj revij o nosečnosti, drugič sem že pred nosečnostjo po službeni dolžnosti vsrkala vse skrivnosti Vodnika po nosečnosti, zato sem pred dnevom D obnovila samo še nekaj člankov. Včasih pokukam na kakšen forum, v debatah pa ne sodelujem. Zavedam se vseh morebitnih zapletov, po nepotrebnem pa si ne zapletam življenja. Mogoče bom v očeh drugih mam čudna, vendar nisem nikoli opravila nuhalne svetline. Če bi bil rezultat slab, bi otroka obdržali, če bi bil rezultat mejen, bi povzročil samo zaskrbljenost. Prepuščava se skrivnosti življenja oz. zaupava, da bo vse v redu, ker sva midva zdrava in najini geni neobremenjeni.

Ancika, 16. 2. 2011, 21.33

Kakšne so tvoje sanje oz. želje za prihodnost?

DanijelaC, 16. 2. 2011, 21.36

Moje želje so nematerialne, skromne, hkrati pa neskončno velike. Želim si, da bi bili zdravi in da bi midva imela delo, da bi bila midva dobra partnerja in starša, da bi se Janoš srečno vračal domov, da bi otroci odrasli v samostojne osebe, ki bodo sledile svojim ciljem in se preživljale s poštenim delom svojih rok, bile strpne, sočutne, ljubeče, iskrene, srečne, da bodo spoznali pravega partnerja, da nama bo dana milost, da bova dočakala vnuke, ...

Zabica, 16. 2. 2011, 21.40

Boš kdaj napisala svojo knjigo?

DanijelaC, 16. 2. 2011, 21.36

Čeprav imam čut za jezik, prevladuje kritičnost, ker nekaj čutečih in poetično nanizanih besed še ni poezija in vsaka pripoved ni zametek romana. Pridno si zapisujem Oliverjeve pametne izjave in jih bom nekoč za potrebe naše družine »izdala«. Moji knjigotrški načrti so torej zelo skromni. Morda me bi zanimala Kuharica za zaposlene mame, knjige z instant nasveti o lažjem življenju ali nasveti zaposlene mame pa niso po mojem okusu. Vsak je svoje sreče kovač in mora poiskati svoj »recept« in iz sestavin, ki mu jih ponudi življenje, skuhati okusno enolončnico.

Danijeli se zahvaljujemo, ker nam je razkrila velik del sebe. Vse osebe, z izjemo DanijeleC, so izmišljene.

S Danijelo sem klepetala Anja Pelan. Fotografije: osebni arhiv Danijele Cigale

Tema meseca

Dan vseh žena, vseh mamic ... piše: Petra Logar

Nekoč smo praznovali dan žena, danes praznujemo materinski dan. Še vedno so lepi spomini na dan, ko smo kot otroci nastopali, peli pesmice in ko so se oči naših mater solzile od ponosa in ljubezni. Danes je materinski dan tisti, ki mu naši otroci v vrtcu in šoli posvečajo več pozornosti. Prav pa je, da se ohrani tudi praznik vseh žena. Vsaj enkrat letno si vsaka ženska, pa naj bo mamica ali ne, zasluži cvet, objem in nasmeh. Zbrali smo nekaj misli žensk, mamic. Povedale so nam, kako se spominjajo praznovanja dneva žena v otroških letih in kako praznik žensk ter materinski dan vidijo danes.

Pevka Romana Krajnčan o materinskem dnevu in dnevu žena: »8. marca ne praznujem. Veliko bolj se me dotaknejo družinski prazniki, kot je na primer božič. To mi res nekaj pomeni, da si vzamemo čas drug za drugega, da pride starejši sin Kristijan iz tujine, da nimamo obveznosti, da smo le drug z drugim. Pravzaprav si praznik naredimo vedno, ko smo skupaj. Zdaj so tovrstni trenutki bolj redki in zato toliko bolj dragoceni. Ženske pa si moramo prav tako vzeti čas zase, pa ne samo 8. marca. Tudi pozornost moža mi je dragocena vsak dan in ne samo enkrat na leto. Zdaj smo ženske enakopravne, vsaj tu v Evropi, in ne vidim razloga, da bi praznovale in se poveličevale. Bolj bi bilo pomembno, da bi ženske pocrkljali v tem smislu, da če se odloči za družino, naj ima porodniški dopust tri leta, da je z otrokom, da si lahko vzame čas zanj, za družino, za partnerja, ... In moški naj bi zaslužil toliko, da s plačo normalno preživi družino. Ženske si sploh ne upamo ostati doma, ker samo z eno plačo v tej gospodarsko smrdljivi državi ne moreš preživeti in zato so odnosi v družinah napeti, stresni, vse se vrti okrog denarja, preživetja, ... Pa saj smo vendar na svetu zato, da uživamo drug z drugim, da se imamo lepo, da se naužijemo vseh, ki jih imamo radi, da živimo polno iz trenutka v trenutek, iz dneva v dan. Vesela sem, da sva vzgojila otroka tako, da se me spomnita večkrat s kakšno pozornostjo in seveda tudi na materinski dan.«

Bilo je nekoč in je danes … Anita Banič, mamica devetletnega Leona in šestletnega Erika: »Spominjam se, ko sem bila otrok, da je mami vedno dobila za dan žena v tovarni rdeč nageljček. Tistega dne je mama s sodelavkami vedno šla po službi na čokoladni ali jajčni liker. Še danes ima moja mami spravljeno vizitko, ki sem ji jo naredila za ta dan, ko sem bila v prvem razredu osnovne šole. Danes mi 8. marec kot praznik ne pomeni veliko, sem pa vesela, če dobim kakšno rožico. Na materinski dan mi ogromno pomeni tista mala čestitka, ki jo naredita otroka. Pa kakšne bonbončke mi kupita. Običajno sem ravno na materinski dan nekje v tujini, ker so takrat razni sejmi, zato mi doma čestitko poslikajo in pošljejo po MMS-u.« Petra Plaznik, mamica sedemletnega Nika: »Moj prvi spomin na 8. marec sega v vrtec, ko smo mamicam pripravili predstavo in vsak je svoji mamici narisal risbico. Še danes imamo to risbico. Spominjam se, da smo v nižjih razredih osnovne šole za dan žena vedno obdarili učiteljico. Ko je prišla v razred, smo vsi učenci čakali pred njeno mizo in ji izročili darilca in voščila. Danes nimam posebnega odnosa do teh dveh praznikov. Mislim, da sta izgubila čar s potrošništvom in posiljenim kupovanjem rožic, pa ne vem s čim še. Mi je pa toplo pri srcu, ko mi Nik za materinski dan nariše kakšno risbico.«

Risbica je nastala leta 1984. Za svojo mamico in njen praznik jo je narisala takrat šestletna Petra.

Tina Teršek, mamica petletne Ize in sedemmesečne Zale: »Prvi spomini na dan žena segajo v čas, ko sem bila v vrtcu. Vedno smo izdelali majhno presenečenje, ki smo ga po predstavi dali mamam. Spominjam se, da je moja mama vedno jokala in ko sem stekla k njej, me je vedno močno objela. Nekaj izdelkov ima shranjenih še sedaj, med njimi tudi krožniček s prstnimi odtisi. Ko sem hodila v osnovno šolo, pa sem vedno šla nabrat zvončke, tiste prave. Te je bilo težje najti, in pa še kakšno vejo mačic. Mama jih je bila vedno vesela. Spominjam se, da sem ji nekoč kupila najbolj kičastega psička iz keramike. Sedaj ga ne bi niti pogledala, takrat pa se mi je zdel tako lep. Verjetno ga moja mama tudi ne bi imela, če ji ga ne bi podarila jaz, pa ga ima spravljenega še sedaj. Dandanes, ko sem sama mamica, v vrtcu pripravijo 25. marca predstavo za starše in takrat jočem ravno tako, kot je nekoč moja mama …« Barbara Pečnik, mamica 15-letnega Dana, 13-letne Lane in šestletnega Doriana: Kam se je vse to izgubilo, zakaj žensk kljub »Ko sem bila otrok, se mi je mami zdela enakim ali še večjim obveznostim (saj smo prav poseben človek in zdelo se mi je še bolj »enakopravne« in še bolj moramo prav, da je vsaj en praznik posvečen znati in delati vse po vrsti) ne spoštujemo mamam. Že takrat sem se zelo zavedala več niti toliko, da bi jim en dan poklonili velikih razlik med moškimi in ženskami. iz srca? Ne vem. Vse smo pomešali z Moja mama je bila cele dneve v pogonu materinskim dnem in danes tradicija ne in vedno dobre volje. V tistih časih so živi več, čeprav praznik uradno še vedno bile mamam tudi priznane pravice do obstaja. Morda jemljemo demokracijo za enega praznika, ki jim priznava njihova samoumevno, morda se nam ne zdi več prizadevanja in enakopravnost. V šoli smiselno, da so razlike med moškimi in so nam mame predstavljali kot delavke, ženskami, morda se nam ne zdi več prav, matere, gospodinje in kot nekoga, ki se trudi za nas in ki ga je treba upoštevati in da ženskam pripada praznik. Ne vem. Vem spoštovati. Torej smo se potrudili. Naučili pa to, da se te vrednote izgubljajo. Pa tudi to vem, da ko mi sin pove pesmico, kako smo se pesmice, narisali risbice, nabrali me ima rad, da ravno tako vidi v mojih zvončke in prišli ponosni domov mamici očeh tisto, kar sem videla jaz v maminih povedat, kako zelo jo imamo radi. Lepo očeh, ko sem ji deklamirala: je bilo. Še oče je takrat vedno prinesel mami v poklon rdečo vrtnico. In mama »Zvončki so zate, tudi marjetke, je bila v nebesih. V očeh si ji bral, kako vzemi še mene v šopek med cvetke. zelo je ponosna na nas in kako zelo nas Primi za lička me in me poljubi, ima rada. Ko sem bila stara 18 let, je oče jaz bom pa tebe, ne boš ne na zgubi, tudi meni prinesel za 8. marec vrtnico. pet, šest poljubčkov, kakor želiš, Rekel mi je: »Ženska si, zaslužiš si. Rad te mamica moja, zakaj se smejiš?« imam.«

Fit mamica

Pilates za mamice po porodu

IN SE E FIT T I E TO N STA E. VS A E, PO NOVESJ C IP I M MAM E V RAV ME, E SA IT TI IN T I E V A V D SPR NAS ARE Z N I. O O K AM RAN LAH MAG O OB ST O t. P e JIM ja.n VAM STO gara n M i A r . V fit čite Obiš

besedilo in fotografije: Tanja Želj, prof. športne vzgoje, ambasadorka zdravega načina življenja in gibanja, Pilates center Tanergija Vsaka mamica mora upoštevati svoje počutje. Če počutje ni dobro, telo potrebuje počitek in regeneracijo. Po tem občutku naj se tudi ravna. Če pa je počutje dobro in če je »zeleno luč« za gibanje dal tudi ginekolog, potem so možnosti naslednje: ∑ V primeru naravnega poroda lahko mlada mamica od poroda do 6 tednov po porodu krepi mišice medeničnega dna. Po šestih tednih po porodu se lahko priključi prilagojeni vadbi po porodu (vsekakor priporočamo organizirano vadbo individualne oblike ali v skupini). ∑ V primeru carskega reza (gre za operativni poseg) se časovno nekoliko zamakne in se lahko mlada mamica sreča z gibanjem šele, ko je rana zares zaceljena in ko je počutje optimalno. V primeru carskega reza vsekakor priporočamo individualno vadbo, prilagojeno telesu po porodu. Če ste popolnoma okrevale ali če ste mamica starejšega otroka, lahko okrepite svoje telo s preprostimi pilates vajami. Predstavljamo vam nekaj osnovnih vaj, ki jih lahko izvaja tako nosečnica kot mamica po porodu, ne glede na to, koliko ste bile pred in med nosečnostjo aktivne. Pri vseh pilates vajah je zelo pomembno, da pred izvedbo vaje potegnete popek proti hrbtenici (navznoter), da dihate pravilno (vdih skozi nos in izdih skozi usta) ter da je dihanje usklajeno z gibanjem. Vaje izvajajte tekoče in nadzorovano. Vsako vajo ponovite 8- do 12-krat.

Porod je zagotovo velika sprememba v življenju mlade mamice. Pogosto se veliko stvari postavi »na glavo«, vendar smo narejeni tako, da se telo zna prilagajati spremembam. V času nosečnosti nastane na telesu veliko sprememb. Tako v psihičnem kot fizičnem smislu. Zagotovo pa dobro fizično stanje podpira tudi dobro psihično in obratno. V času nosečnosti in poroda se določene mišične skupine precej raztegnejo, teža ploda sili navzdol, zato je zelo pomembno, da ohranimo moč globokih mišic v trebuhu, hrbtu in medeničnem dnu že v času nosečnosti. Tako bo po porodu vračanje v staro stanje hitrejše in učinkovitejše.

PILATES ZA KREPITEV NOG (tudi za nosečke)

1. Široki počep z odročenjem Stopite v širok stojni položaj. Z vdihom se spustite v počep, roke odročite do višine ramen, z izdihom se dvignite v začetni položaj. Naredite 10–12 ponovitev.

2. Nihanje kleče Zavzemite klečeči položaj, roke so ob telesu. Vdihnite in z izdihom zanihajte s telesom nazaj, roke gredo hkrati v predročenje. Z vdihom se vrnite v začetni položaj. Naredite 10–12 ponovitev.

PILATES ZA KREPITEV ROK IN RAMEN

3. Dvig nog na boku Zavzemite bočni položaj. Uporabite pilates žogo, ki jo držite z gležnji. Vdihnite in z izdihom dvignite nogi tako, da trup ostane poravnan. Z vdihom spustite noge. Naredite 10–12 dvigov na vsako stran.

2. Lokomotiva Roke namestite tako, da so komolci v pravem kotu in v višini ramen. Z vdihom izvedite pol kroga in pol kroga z izdihom. Vajo izvajajte v obe smeri, po 6 krogov v vsako stran.

(tudi za nosečke)

1. Kroženje ramen stoje z rokami v odročenju Dvignite roke v višino ramen. Z rokami krožite. Z vdihom izvedite pol kroga in pol z izdihom. Vajo izvajajte v obe smeri, po 6 krogov v vsako stran.

Psihologija

Kako podpreti otrokov razvoj? Naučimo se uživati življenje z nekaj načeli senzorne integracije piše: Tina Bregant, dr. med.

Tako zelo smo navajeni na ogromne količine dražljajev, ki smo jim vsakodnevno izpostavljeni, da tega skoraj ne opazimo več. Vsakdan sprejmemo veliko informacij oziroma dražljajev iz zunanjega in tudi notranjega okolja. Te informacije ali dražljaje nato obdelamo, razumemo in se na njih odzovemo. Pot, po kateri potujejo informacije iz okolja, ter proces, ki sprejete informacije osmisli in nato usmeri v nadaljnjo obdelavo ali pa jih zavrže, imenujemo SENZORIKA. Dobro senzoriko imata atlet in telovadec, slabo ima lahko nekdo z avtizmom, nihče pa nima popolne senzorike. Za kakovostno življenje je pomembno, da je naša senzorika dovolj dobra. Če je okrnjena, je naše življenje siromašnejše, ne moremo polno užiti vseh čarov iz okolja. Na srečo pa lahko senzoriko znatno izboljšamo. Včasih zadostujejo že preproste vaje.

Senzorna integracija ponuja nekaj vaj, ki omogočijo bolj učinkovito občutenje lastnega telesa v povezavi z okoljem. Delovna terapevtka A. Jean Ayres je leta 1979 predstavila osnovna načela senzorne integracije. Definirala jo je kot organizacijo dražljajev, ki je potrebna za delovanje oziroma uporabo. Ayresova je želela pomagati posamezniku, da bi njegov živčni sistem uspel organizirati senzorne informacije na tak način, da bi lahko polno sodeloval v zanj pomembnih dejavnostih. S svojim možem inženirjem je razvila nekaj pripomočkov, ki jih še danes uporabljamo kot igrala. Otroci se danes igrajo na igriščih. To drži, če le niso nenehno pred televizijo ali računalnikom. Plezanja po drevesih in raziskovanja po gozdu je bore malo celo na podeželju, zato so igrišča in igrala za naše otroke še toliko pomembnejša. Dobro je, če se ozremo po igralih in otroških igriščih in izberemo tista igrala, ki so varna, a primerna otrokovemu razvoju. Ni otroka, ki se ne bi rad gugal. V vse smeri, gor–dol, levo–desno. In veste, kaj počne otrok takrat? Spodbuja svoje možgane in krepi predvsem vestibularne aktivnosti. Ko se plazi skozi tunel, pleza po lestvi in skače ter lovi ravnotežje, zopet krepi vestibularni aparat. Ko premaguje ovire, skače na trampolinu, preskakuje gumitvist ali pa vam pomaga nositi vrečke iz trgovine ter potiska sesalec, takrat vadi

propriocepcijo. Ko vam pomaga mesiti testo, izrezovati piškote, presajati rože in čofotati po vedru z vodo, spodbuja taktilno stimulacijo. Plazenje po tunelih, skrivanje po labirintih, cestišče za igro z avtomobilčki pa ga učijo načrtovanja motoričnih aktivnosti. Ko ob vonjanju in okušanju zapre oči (in zraven malo pogoljufa in poškili), takrat vadi voh in okus.

Kakšno je dobro igrišče? Ob ustrezni varnosti, kar zagotovimo z mehko podlago igrišča, ki je lahko tudi trava ali pesek, ter ustrezno velikih igralih naj ima otroško igrišče peskovnik, stopnice, plezala, vrvi, drogove, tobogan, gugalnico, žičnico. V poletnem času pa je najboljša zabava korito z vodo. Senzorna integracija pomaga ljudem doseči čim višji nivo delovanja in samostojnosti. Zato je zelo uporabna tako pri zdravih otrocih, ki se veščin šele učijo, kot tudi za ljudi, ki imajo težave pri motoričnih ali senzoričnih spretnostih, težave pri senzorični predelavi, imajo težave pri skrbi zase, v prostem času ali med izobraževanjem. Uporabna je tudi pri rehabilitaciji po poškodbah, avtizmu in usvajanju veščin pri otrocih s posebnimi potrebami.

ja.net

www.ringara

zgoje s področja v Več člankov e troka poiščit in razvoja o ja.net! na Ringara

Ali lahko uporabljam načela senzorne integracije pri 3-letni hčerki? Seveda, saj jih že uporabljate! Ko ona je, prime žlico v roko. Preko kože, mišic, kosti čuti, kaj ima v roki. Ko nese žlico v usta, njena roka sodeluje z ostalim telesom: malo se nagne s celim telesom, odpre usta, poliže žlico. Hrano ves čas opazuje, vidi, verjetno posebno uživa, ko koščke hrane prime s prsti. Če pije iz kozarčka, ve, da ga ne sme pretirano nagniti, saj tekočino polije. Verjetno zelo rada srka po slamici, pri čemer je poseben užitek, ko brbota mehurčke. Načela senzorne integracije vključujejo vsakdanje dejavnosti. Več različnih izkušenj (to so tudi tiste zabavne igrice, ki jih starši v večni tekmi s časom ne dovolimo) kot jih dopuščate otroku, bolj spodbujate njegov razvoj. Torej ne zgolj pitje iz kozarčka, pač pa tudi iz steklenice, po slamici, brbotanje mehurčkov, hranjenje s priborom, pa tudi z rokami, s kitajskimi palčkami, hrana različne barve, teksture, videza, ... Domišljija nima meja!

Do približno sedmega leta starosti so možgani predvsem senzorični procesor. Šele kasneje, ponavadi po vstopu v šolo, miselni in socialni svet prevzameta nekatere senzo-motorične aktivnosti. So pa te aktivnosti zasnovane na izkušnjah in senzoriki zgodnjega otroštva, zato je pomembno, da se tega zavedamo in malčkom nudimo čim bolj obogateno, a še vedno varno okolje, dovolj raznolikih izkušenj in ravno prav izzivov, s katerimi bodo lahko uresničili svoje notranje potenciale.

Dobra praksa

BRALNA VZGOJA IN KULTURA V VRTCU Projekt Muca copatarica pripoveduje besedilo in fotografije: Andreja Zupet Jeglič, diplomirana vzgojiteljica, Vrtec Brusnice

Bralna kultura ima še vedno pomembno mesto v današnji družbi, a žal izgublja v bitki s časom. Preveč smo vpeti v vsakdanje skrbi, bojimo se, da ne bomo česa zamudili in da naš otrok ne bo deležen vseh aktivnosti, ki se ponujajo na vsakem koraku. Domov prihajamo v poznih popoldanskih urah, utrujeni, knjige pa prepogosto ostajajo na policah. Uspe nam le še za hip kakšno prelistati ali prebrati – tisto, najkrajšo.

in učitelji! Vzgojitelji otrebujejo zagon in

I! tiste, ki p BRI PRAKS Navdihnite u, o svoji DO el d m je o sv pišite o nagrajeni! Vsi članki so garaja.net! iskrice@rin Pišite mi na ca, Vaša uredni n la Pe Anja

Splošno znana ugotovitev je, da so otroci, katerim starši veliko berejo, govorno bolj spretni, imajo bogat besedni zaklad in so uspešnejši tudi na ostalih področjih razvoja. In to je ena izmed točk zavedanja, na kateri se naš vrtec želi približati družini. Smo majhen vrtec s tremi oddelki, od prvih korakov do vstopa v šolo. Praksa nam je pokazala, kako pomembna je vez, ki se stke med družino in vrtcem. V vrtcu že več let izvajamo projekt predšolske bralne značke z naslovom Muca copatarica pripoveduje. Preko tega projekta razvijamo pri predšolskih otrocih sposobnost poslušanja govora drugih in razvoj lastnega govora, ki je ena od pomembnih sposobnosti za lažjo komunikacijo, vključevanje v skupino in širšo družbo.

in ustvari pogoje, kjer se otrok sprosti in si upa izraziti. To je pomembno sporočilo vsem, ki v vzgojnem procesu preveč hitimo in otrokom jemljemo to možnost. So pa tudi otroci, ki so radi v središču pozornosti in zmorejo glasno, odločno pripovedovati zgodbe svojim vrstnikom. Tudi ti potrebujejo svoj prostor in čas, da se izrazijo. Tekom šolskega leta se pokažejo rezultati dobre prakse. Otroci postajajo bolj samozavestni, odločni in aktivni v komunikacijskem procesu z vrstniki in odraslimi. Na koncu leta, ob zaključku projekta, starši in otroci izdelajo še poljuben izdelek, povezan z vsebino ene od knjig. Vse izdelke razstavimo v našem kraju na dan krajevnega praznika in so na ogled širši javnosti.

Projekt »Muca copatarica pripoveduje« Že na prvem roditeljskem sestanku seznanimo starše s pomenom branja in bralne kulture, da spoznajo, kako pomembni sta bližina in toplina, ki ju ustvarjajo skupaj z otrokom med prebiranjem in pripovedovanjem. To je čas, ki je namenjen samo njim. V varnem zavetju družine je otrok najbolj dovzeten za pridobivanje znanja in izkušenj na različnih področjih.

Odprimo pot domišljiji Izjemno pomemben element, povezan z bralno kulturo, je razvoj domišljije. Bralna kultura nam omogoča spoznavanje sveta domišljije. Ustvarjalna moč domišljije pomaga otrokom na poti do novih rešitev in je dobra popotnica za dojemanje in vstop v resničnost. Ker domišljija otroka večkrat odvrne od resničnega sveta, mu hkrati omogoči, da stopi vanj z novim razumevanjem in novim pogledom. Spodbujanje in vzdrževanje otroške domišljije pomaga razvijati tudi sposobnosti za reševanje novih težav, ki se otroku porajajo na poti njegovega odraščanja in razumevanja sveta skozi vsak dan. Prav s pravljicami odpiramo vrata domišljiji. Če se tega zavedamo, bomo dejavnosti zastavili tako, da bodo le-te omogočale otrokom razvijati bogat domišljijski svet.

V projektu Muca copatarica pripoveduje sodelujejo vsi otroci vrtca in njihovi starši. Otroci odnesejo vsak petek domov izbrano knjigo. Skupaj s starši jo preberejo, se o vsebini pogovarjajo, spodbujajo otroke k pripovedovanju in opisovanju vsebine. Če otrok ne kaže zanimanja za prebiranje določene knjige, jo lahko vrne prej, drugače jo imajo doma kak teden ali dva. Zgodi se, da je otroku všeč le naslovnica, po vsebini pa je knjiga manj primerna in nezanimiva, kar odkrije kasneje doma, ko mu jo starši prebirajo. Ko otroci vrnejo knjigo, o vsebini pripovedujejo vzgojiteljici in ostalim otrokom. Tu gre za povsem individualen pristop, ki temelji na otrokovi starosti in osebnosti. V otroku mora obstajati želja po pripovedovanju, če tega ni, ga ne silimo. Zgodi se, da ima otrok željo, a zavrne povabilo vzgojitelja, da bi pripovedoval o vsebini knjige. Pretanjen občutek vzgojitelja zazna to željo v otroku

Vsaka knjiga ni prava Poudariti moram, da je izbor knjig in vsebin zelo pomemben. Ni vseeno, katero knjigo izberemo, v današnji poplavi knjig pa je izredno dobrodošla pomoč strokovnjaka. Pri izboru knjig sodelujejo otroci in vzgojiteljice, ki otroke motiviramo za izbor različnih vsebin in zvrsti knjig. Težimo k temu, da je izbor knjig pester in raznolik, med njimi ne manjkajo pesmi, basni, poleg bogate izbire pravljic, zloženk in poučnih knjig za otroke različnih starosti je prisotno tudi otroško ljudsko izročilo.

Sama sem z znanjem iz časa študija o primerni literaturi za otroke in skozi desetletje delovnih izkušenj v vrtcu razvila čut za izbor le-te. Posegam po zanimivih člankih o otroški literaturi, ki jih ponujajo revije za otroke v svojih prilogah. Te pišejo strokovnjaki, ki se ukvarjajo z otroškim leposlovjem in navajajo novosti na področju sodobne otroške literature ter priporočajo izbrane knjige. Naj navedem nekaj tem: Kaj je dobra knjiga, Domišljijska potovanja, Branje z otrokom, Ob slikanicah spoznavamo, kako otroci doživljajo svet, Branje med vrsticami, Mojih 7 za otrokovo knjižno polico, ... Tu sem velikokrat dobila idejo. Sama pa bi izbrala slednje: Sto ugank, Snežaki v vrtcu, Slovenske ljudske pravljice, Pedenjped, Moj dežnik je lahko balon, Veveriček posebne sorte, Enci, benci na kamenci, A veš, koliko te imam rad, Drugačen, ... Večkrat me pri izbiri vodijo otroci sami, ki zelo hitro pokažejo, ali je določena vsebina zanimiva ali ne. Tudi zanimanje za knjige pokažejo zelo zgodaj. Knjižni kotiček v igralnici je nujen. Potrebuješ le police s knjigami in nekaj mehkih blazin za udobno sedenje. Pred začetkom branja se z otroki umirimo, naredimo nekaj dihalnih vaj – »iščemo tišino« – in ko začutimo, da smo pripravljeni, začnem z branjem. Po branju povabim otroke k razmišljanju, zelo premišljeno, ne preveč vsiljivo, kajti niso vsi otroci pripravljeni za pogovor. Vsebina zgodb se mora v njihovih glavicah naseliti, najti svoj prostor. Zato dam otrokom čas in pogosto šele naslednji dan spregovorimo o vsebini. Kadar želim pričarati čarobnost in posebno vzdušje, zatemnim prostor, poslušamo pravljico ob prižgani sveči ali leže na mehkih blazinah. Popestrite bralno uro in utrdite vsebino Navajam nekaj primerov dejavnosti iz vsakdanje prakse: ∑ branje v nadaljevanjih, ∑ pesmi za otroke, ∑ narobe stavek, ∑ nadaljuj stavek, zgodbo, ∑ igra asociacij, ∑ iščemo rime, ∑ besede na prvi in zadnji zlog, ∑ uganke, …

Kot primer bom opisala branje v nadaljevanjih, kjer izbrano knjigo berem nekaj dni zaporedoma. Knjigo ponavadi izberem sama, da lahko zgodbo ali pravljico razdelim vsaj na tri dele in da ohranim napetost pri otrocih: »Kaj se bo zgodilo potem?« Pri otrocih spodbujamo zanimanje za poslušanje in razvijamo sposobnost pomnjenja: »Kaj se je zgodilo včeraj?« Ohranjanje pozornosti pa krepimo s tem, da izbiramo otrokom zanimive vsebine. Čas branja prilagodimo starosti in ga postopno podaljšujemo. Za branje v nadaljevanjih so primerne tudi Andersenove pravljice, pravljice bratov Grimm, Trnuljčica in druge. Otroci tekom leta prinašajo svoje knjige in želijo, da jih prebiramo skupaj. Primeren čas, ki ga namenimo branju, je zjutraj v jutranjem krogu, ko smo zbrani vsi skupaj in polni energije, ali pred počitkom. To je odvisno od učinka, ki ga želimo z branjem doseči, od starosti otrok in od vsebine zgodbe. Tu prepuščam izbiro vzgojiteljem. Ustvarite svoj praznik kulture! Še dodatno lahko obogatimo in razvijamo bralno kulturo z vsebinami, kot so Teden kulture v vrtcu ali Ko otroci dramatizirajo zgodbe. V prvem primeru bralno kulturo povežemo s praznikom kulture in vzgojo narodne zavednosti. Praznik kulture v našem vrtcu popestrimo z dramsko igro, ki jo otrokom odigramo vzgojiteljice. Gre za poseben dogodek, saj se otroci izredno razveselijo, ko vidijo, da je njihova vzgojiteljica postala medved, muca ali majhna deklica. Poistovetijo se z vlogami in vsebino zgodbe še dolgo premlevajo v mislih.

Letos sem v tednu kulture k sodelovanju povabila starše. V skupini 4–6 let smo izdelali pesmarice s sliko Franceta Prešerna. Na prvi strani smo zapisali pesmico, ki smo si jo izmislili skupaj. Ob njej so otroci narisali motiv iz pesmi. Pesmarico z naslovom »MLADI PREŠERNI SMO MI« so otroci odnesli domov, da jo zapolnijo skupaj s starši. Nato so pesmarico prinesli v vrtec, kjer smo jih skupaj prebirali. Na moje presenečenje so nastali krasni kratki verzi. Pesmarice smo razstavili, da so bile na vpogled vsem obiskovalcem vrtca.

Pesmi, ki so nastale v tednu kulture in so jih otroci spesnili doma, skupaj s starši.

je ime. RUŽINA u Zvone MOJA D a je. Očij dna kot čebela. k li e . v a žin pri da igrala Moja dru ica je Špela in je j bi se ra . re k p a a lj n e s r m e a a mala, k Moja m avihan v sestrica vedno n žice. , je ro k a a n m n ti re ju s – Kri nabe šel. c je David mici rad m v šolo Moj brate Gašper ime, ma lo, pa bo a m e š l, je e 5 let) Meni pa velik in sem ves (Gašper, že Jaz sem

KO NJIČ EK Kon ma jiček, k m o rad ica ga njiček g , jezd a ima rada im ihaha , im g m tu a di ja , a, č Hra e z p , rav n vča im ga poč s as. vča ih tud in ga n i s e vča ih než zasled gujem n sih u gro o ga o jem, , bo g b a ud jamem arim , (Nik . P., 5 let)

KOSNED LI SLAD NAŠ MA ed, sladkosn . Naš mali če kruh in med ho za zajtrk , špinačo Za kosilo o, es pire in m PAJ bo. PO da pravi

o Za večerj čni gres, le slastni m ebes. l bo do n da sanja leta) (Nik G., 4

ZVEZ

DA Svetl a zve zd temn a noč a ljubi srček lahko noč. (Neja , 5 let )

JUTRO Ko zjutraj zb udiš se in dan je zaspan, naj sonček v srčku polepš a ti dan. (Jure, 4 leta) ŽA m. MOJ KU d ga ima velik in ra da oba. je a ž u k j Mo prav ra e igrava Skupaj s skoči tja, . , m j skaklja Skoči se za meno le o n d pa ve ta) (Žan, 4 le

MOJ T

RAKTO R Moj tra k z njim tor je rdeč, ru pe m Potem sek preklada eno kiblo im a m ali k polno pr upe sn , in se z ega. njim p ikolico igrač o dvor n a lo žim išču po dim. (Gašpe r, 5 let) ROŽICA

ejim, Rada se na soncu sm im. objemov si močno žel eš jam ob me da , Želim in nekoga obdariš. Cvet za tebe ali rožica za mene. (Kim, 5 let)

Pri vsebinskem sklopu KO OTROCI DRAMATIZIRAJO ZGODBE smo z otroki namenili več kot teden dni časa izboru knjig. Izbrane vsebine so otroci igrali toliko časa, da so jih nato želeli predstaviti ostalim vrstnikom. To je dejavnost, ki bralno kulturo oplemeniti, jo nadgradi. Gre za poustvarjanje na že znano vsebino. V vrtcu ohranjamo in nadgrajujemo bralno kulturo z vsemi oblikami umetnosti. S plesom, z likovnim ustvarjanjem in s petjem oplemenitimo vsebine, ki smo jih prej prebrali in slišali. Bodimo otrokom dober zgled. Ne težimo k temu, da si pomirimo vest, češ da dovolj beremo, da si vzamemo čas za knjige, revije in te prebiramo otroku. Vzemimo si čas, da začutimo drug drugega, in da začutimo vsebino, ki nam jo zgodba ponuja. Govorim o iskrenosti, poštenosti in prijateljstvu. Začnimo prebrane vsebine vnašati v življenje in jih živeti in ne samo brati, brati, brati. Od otrok pa se učimo ohranjati domišljijo in iz nje črpati moč za vsak dan.

KnjigaRajanje RAJAJTE Z

KNJIGA E IN ŠOLE

NAMI!

v vrtcu ali a je, da jo apirja. g lo a n ša vljico. Va svoj list p , vsak na bjavili pra NALO iskricah o a pravljico narišete ih n ji ra don 94, a mp Ring ezov štra c bomo v ikrat, pote garaja, Kn jeli in R ., Vsak mese i preberete vsaj tr .o k v Danu d.o i bodo pre šoli z otro rca na noasl3 oskupine ali razre.de, k a m . 0 2 o m d VA bo m pošljite nagradili IZBORU UREDNIŠT Risbice na 1000 Ljubljana in O KNJIGO P knjigo!

TC GA ZA VR

A PRAVLJIC KE ZA OTRO

PRAZNIK MAMIC IN PUNCK avtor: Anita Žibrek Blaž in Tina sta bratec in sestrica. Tina je že ponosna šolarka, Blaž pa hodi še v vrtec. Kmalu bo tudi on dobil novo šolsko torbico in bo šel v prvi razred. Pred nekaj dnevi jima je mamica dejala: »Danes je praznik, zato vaju bom peljala na tortico.« »Super! Jaz bom lešnikovo s smetanovo kremo,« se je veselil Blaž in mahal z rokami. Tina pa je bila bolj radovedna deklica, zato je vprašala: »Kakšen praznik?« »Danes je osmi marec, to je dan žena,« je na kratko povedala mamica. »Kaj pa to pomeni?« Tina še vedno ni bila zadovoljna z odgovorom. »To pomeni, da imajo praznik vse ženske. Ne samo mamice, tudi tista dekleta, ki še nimajo otrok. Pa tudi vse starejše ženske, ki nikoli niso imele otrok,« ji je skušala razložiti mamica. »Aha, to pomeni, da imam tudi jaz praznik. Saj sem punčka. Nekoč bom tudi jaz mamica,« se je Tina domislila. Že je od veselja plosknila z rokama, ko se je še nečesa spomnila. »Ampak mami! Če imamo praznik vse punce, potem ne bi smeli v slaščičarno vzeti še Blaža. On je vendar deček,« je vzkliknila Tina. »Pa kaj potem, če sem fantek. Tortico imam prav tako rad kot ti. Še rajši! Jaz vedno pojem cel košček, ti jo pa zmeraj malo pustiš na krožniku,« se je Blaž jezil na sestrico. »Prenehajta! Vsi trije bomo šli. To pa zato, ker sem se odločila, da bom praznik praznovala v družbi tistih, ki jih imam najraje,« je razsodila njuna mami.

Berite z n

»Kaj pa očka? Ali to pomeni, da njega nimaš rada?« jo je Blaž skoraj s strahom vprašal. »Tepček, moj mali! Seveda ga imam rada! Nič manj kot vaju! Samo, vesta, služba je služba. Če hoče zaslužiti kaj denarja, mora hoditi v službo. Nekateri smo v službah samo dopoldne, nekateri pa tudi popoldne ali celo ponoči,« je razložila mamica. Potem so se odpeljali v slaščičarno. Blaž je dobil svojo lešnikovo tortico s smetanovo kremo, Tina je izbrala čokoladno, mamica pa je popila le jagodni sok. Blaž je pojedel ves kos, Tina je malo torte pustila na krožniku. Kot vedno! Nato ju je mamica peljala še v otroško igralnico, kjer sta se po mili volji gugala, skakala, se valjala in se vozila po toboganu. Preživeli so simpatično in zanimivo popoldne. Zvečer se je iz službe vrnil očka in takoj objel njuno mamico. »Izvoli, tole je za dan žena,« ji je dal vrtnico, na lica pa ji je pritisnil poljub. »Kaj pa midva?« sta razočarano vprašala otroka. »Tudi na vaju nisem pozabil,« ju je objel in jima dal mala darilca. Tina je dobila

o jte za nov

ec potegu

sak mes mi in se v

majhnega rožnatega plišastega pujska. Za srečo. Blaž pa se je nadvse razveselil malega dimnikarčka. Tudi iz pliša in tudi za srečo. Zvečer, ko sta bila mala dva že v posteljah, je Blaž rekel sestrici: »Veš, malo naju je lahko sram, ker nisva mamici ničesar podarila.« »Tudi ti nisi ničesar podaril meni, čeprav imam tudi jaz praznik. Saj veš, da sem ženska! Skregana sem s tabo, da veš!« mu je Tina zabrusila. »Ne, nisi še ženska. Samo deklica si,« je bil Blaž užaljen. Obrnil se je k steni in v trenutku zaspal. Naslednji dan pa je Tina vsa vesela prišla iz šole. Blažu je na uho zašepetala: »Nisem več skregana s tabo. Imam dobro novico. Učiteljica nam je danes povedala, da bo kmalu še en praznik, podoben dnevu žena. Reče se mu materinski dan. Takrat pa zares praznujejo mamice. Če si za, bova mamici naslikala vsak svojo sliko in nabrala šopek cvetlic. Skočila ji bova v objem in ji dala toliko poljubčkov, da bo težko dihala.« »Krasno, velja, sestrica! Kako bova lepo presenetila in razveselila mamico!« se je Blaž neznansko veselil. Do materinskega dneva pa bo, seveda, to njuna velika skrivnost.

KE HA RIC A E IN MALČ VE LIK A KU , DOJENČK

Dagmar von Cramm Založba Didakta

ICE

Od trenutka, ko zanosite, je vse drugače. Začne se torej v nosečnosti, ko se sprašujemo, kaj nam dobro dene, kaj sploh lahko jemo. i. nosečnost HARICA e? ro den Nato mali čudež: tako krhek VELIKA KUČNICE , Kaj mi dob E ZA NOS MALČKE je naš dojenček,vepa vseeno , pr žličke JENČKE IN O dojenjdruažinska D kosila že pripravljen na življenjein skupna alergijah ih, ezn higieni, bolS pravilno v velikem svetu. no. jivosti za hra preobčutl prehrano pridemo od dojenja do prve žličke in skupnih družinskih kosil. Priročnik je poln nasvetov in spoznanj o higieni, boleznih, alergijah in preobčutljivosti za hrano. Kaj je

v nja se že čudež: drugače. Zače Nato mali Zdaj bo vse življe? avljen za še dovoljeno ar že pripr nček, pa vend a od je naš doje mo postopom tako krhek rano pride preh ilno S prav em svetu. pa tudi nje v velik

spoznanja

M VON CRAM

i recepti bodo z našim najnovejša bodo tudi pomoč vam

DAGM AR

o k. V dragocen kmalu v užite

Dagmar von

ZA KRAT KOCASENJE

Velika kuharica za nosečnice, dojenčke in malčke

Cramm

ZA NOSEČN

DRUZINS KA KUHINJA

pripravlja: Uredništvo

29,99 €

rani, nanja o preh Sodobna spoz tičnih nasvetov prak

receptov in mice in otroke ka. za ma dobe malč čnosti do od nose

več kot 220

Pravljice o vilah z vsega sveta Käthe Recheis, Friedl Hofbauer Mettis Bukvarna

SE V EDNO NAJLEPSA

www.mettis-bukvarna.si

Glavna junakinja zgodbice je radovedna in trmasta miška Tinka. Nekega dne se odpravi na pot v vas, in to kljub svarilom Sonca, naj nikar ne hodi k ljudem, kajti tam preži nanjo veliko nevarnosti. In res jo že v prvi hiši, kamor se prikrade, napade velik tigrast maček. Vsa prestrašena in s polnimi žepi hrane se mu le izmuzne, potem pa sreča starega mišona, ki ji z zvijačo pobere vso hrano in jo za povrh prepusti tropu mačk ...

Priporčnik o branju Katarina Kesič Dimic Založba Alba2000 iz antropoz magisterijem ms orica defektologije Dimic je profes vno pomaga učence Katarina Kesič tretješolcih, stroko Pritestira branje pri čnih učnih težav. logije. Že dolgo . imi oblikami specifi e in jim svetuje ami in z različn strokovne delavc posebnimi potreb anja za starše in . predav branje in za e ice metod pravlja delavn jsko kognitivne a dveh trenerka Veden h ter je avtoric Je usposobljena in spletnih strane v različnih revijah Objavlja članke ADHD. knjig na temo OVO I Z PARABAJZ ca KAMARON sodi njena slikani K priročniku zavedamo ki se ga niti ne OMAKO. a naš vsakdan, povprečni a z občutkom posnem , pa naj bodo ti otroki z Odlična zgodb čuti , ki v šoli je lahko samo ženska in pri delu z njimi … Napisala jo o čarobno bitje vsak otrok posebn ali ne. Zanjo je otroci," jim pravi. gotovo uživa. "Moji vsi mi, z namenom, da pa je napisana ki jo imajo. Samo a življenja. Ta Lana tiste, njeneg mo del so o doume Lane o disleksije, končn tisti torej, ki nimam ti, pa bo šlo. učitelji in ujemo in srčnos otroci, vzgojitelji, malo znanja potreb kuha kamarone, n. Ker vsi, to Lano, ki je disleksija boleze Berite jo torej padejo tabuji, da in stari starši. Naj ravnatelji, starši NI. ki na Škotskem, mož, riral magist je em pa vil mož, ki je za tisk pripra razgledan. Predvs P. S.: To knjigo in je neizmerno že ogromno knjig je na svet spravil n človek. je ta mož odliče ATEN DOD OV IN TO JE NJEG IMA DISLEKSIJO AMPAK ON . KA PREDNOST ŠARM IN VELI

Zakaj priporčnik in ne priročnik?

Dimic Katarina Kesič

PRIPORČNIK O BRANJU

Ker je branje veščina, ki jo hočeš nočeš potrebujemo in uporabljamo vse življenje, z branjem rešujemo probleme. Ko starši glasno berejo otroku, otrok od tega dobiva neprecenljivo bogastvo v razvoju jezika in tudi govora. O vsem tem piše Katarina Kesič Dimic in mi polagamo na vaše srce – berite knjigo o branju! O BRA NJU

Zbirka čudovitih pravljic o vilah, zbranih z vseh koncev sveta. Vsaka vila ima svojo, edinstveno zgodbo. Nekatere so postale plesalke v gradu na Mesecu, druge so se spremenile v prisrčnega pujska, tretje se spuščajo z neba, da bi se okopale v prav posebnem potoku, četrte živijo visoko v gorskih votlinah, ... Pridružite se jim v sanjskem svetu!

Ana Koritnik Založba Modrijan

www.modrijan.si

STROKOVNO, A PREPROSTO

Smehljaj mesečeve vile

Mala siva miška

ORČ NIK č Dimi c PRIP Kata rina Kesi

ZA LAHKO NOC

www.didakta.si

68-18-7

ISBN: 978-961-66

668187 9 789616

www.alba2000.si

Za devetimi gorami

Slovenske ljudske pravljice Anja Štefan Založba Mladinska knjiga

Ljudske pripovedi premorejo enkratno sposobnost, da s svojimi očitnimi in skritimi pomeni nagovarjajo tako otroke kot odrasle. Pravljičarka Anja Štefan je ustvarila knjigo več kot petdesetih slovenskih ljudskih pripovedi, ki že leta potujejo iz roda v rod tukajšnjih ljudi in po zaslugi mojstrskih pripovedovalcev ostajajo žive in aktualne. www.emka.si

Delite z nami sv ojo najljubš o knjigo !

Pošljite n am e -spo v katere ročilo na m napišit iskrice@ e naslov ringraja knjige te .net, in avtorj r nekaj s a svoje n tavkov, z lahko o ro ajljubše akaj je n manih, d ajljubša. ali pravlj ružinskih Pišete icah, o s voji najlju in drugih priroč nikih knjigi va b ši knjigi šeg ali pa na jljubši KAJ RAD a otroka. Želimo izvedeti, I BERET E V VAŠI DRUŽIN I! Vsak me sec bom o izbrali najljubš eno izm ih knjig ed vaših in jo pre dstavili KnjigaR v rubriki ajanje!

Zdravje

Norice piše: Petra Logar

V Sloveniji za noricami letno zboli 13–17 tisoč ljudi. Pri nas so norice na prvem mestu po številu obolevnosti. Največ ljudi preboli norice v otroštvu, zato bolezen spada med otroške bolezni. Norice se pojavijo v poznih zimskih ali zgodnjih pomladnih mesecih. So zelo nalezljive, mehurčkasti izpuščaji pa močno srbijo. Kdor preboli norice, ostane imun vse življenje, vendar virus ostane v telesu in se lahko sproži kasneje ter povzroči bolezen, ki se imenuje pasovec ali herpes zoster, je povedala Polonca Fiala, mag. farm., iz Pomurskih lekarn.

ja.net

www.ringara

ih in Vse o bolezn k stanjih otro bolezenskih t. e ingaraja.n najdete na R

Povzročitelj bolezni in kužnost

Povzročitelj bolezni je virus Varicella zoster iz skupine herpesvirusov. Bolezen se prenaša kapljično. Prvi bolezenski znaki se običajno pojavijo 10–23 dni od okužbe. Bolnik je kužen dva dneva pred pojavom izpuščaja in nato še ves čas, ko nastajajo novi izpuščaji. Ko vse izpuščaje prekrijejo krastice, bolnik ni več kužen. Ko otrok preboli norice, postane imun za vse življenje. Virus ostane v telesu v mirujoči obliki. Obstaja pa možnost, da se sproži kasneje in povzroči bolezen, ki se imenuje pasovec ali herpes zoster.

Simptomi

Pri starejših otrocih in odraslih se lahko pojavi glavobol, vročina, občutek utrujenosti. Najbolj značilen simptom pa je mehurčkast izpuščaj, ki se pojavi 24–36 ur po prvih simptomih. Izpuščaj je sprva podoben rdečkasti pegi, ta pa se v nekaj urah spremeni v srbeče mehurčke, napolnjene s tekočino. Mehurčki se po nekaj dneh posušijo in nastanejo kraste. Izpuščaji se pojavijo na glavi, po lasišču, trupu in nazadnje po udih. Pojavijo se lahko tudi na sluznicah (v ustih, na spolovilu), dlani in podplati pa ostanejo prosti. Ti izpuščaji močno srbijo. Približno peti dan prenehajo nastajati novi, počasi se vsi prekrijejo s krastico, po 20 dneh pričnejo izginjati. V večini primerov norice ne puščajo brazgotin.

Kopanje bolnika

Kopanje načeloma ni priporočljivo, ker ima otrok ponavadi povišano telesno temperaturo. Drug razlog pa je ta, da se lahko mehurčkasti izpuščaji ob kopanju okužijo. Zato je bolje otroka stuširati.

Koliko časa naj otrok ostane doma?

Virus, ki povzroča norice, se prenaša kapljično po zraku ali z neposrednim stikom, zato je tudi razumljivo, zakaj naj oboleli otrok ostane doma. Čas od okužbe do pojava bolezenskih znakov je običajno 10–23 dni, bolnik je kužen že dva dneva pred pojavom izpuščaja in pet dni po zadnjem zagonu izpuščaja. Ko nastanejo kraste, bolnik ni več kužen. Torej dokler ne nastanejo kraste, se lahko virus prenaša in v tem času naj bo otrok doma, je zaključila Polonca Fiala, mag. farm.

Cepivo proti noricam

Proti noricam je na voljo tudi cepivo.

Cepljenje je priporočljivo za otroke z bolezenskimi stanji z okrnjeno imunostjo oziroma otroke, katerih družinski člani imajo bolezenska stanja z okrnjeno imunostjo. Sicer se lahko cepi vsakega otroka po 12. mesecu starosti, ki še ni prebolel noric. Cepimo z živim oslabljenim cepivom, in sicer z dvema odmerkoma v razmiku štirih (ne manj) do šestih tednov ali več. Starši se lahko za cepljenje otroka dogovorijo pri izbranem osebnem zdravniku ali pa na območnem zavodu za zdravstveno varstvo. Enako velja za odrasle osebe. Kadar so podatki o preboleli bolezni nejasni, pred cepljenjem opravijo samoplačniško preiskavo krvi na protitelesa proti noricam. Cepljenje je treba zaključiti (drugi odmerek) vsaj osem tednov pred morebitno nosečnostjo. Cepljenje proti noricam se samo v določenih utemeljenih in dokumentiranih primerih plača iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, v ostalih primerih je cepljenje samoplačniško, je povedala Ondina Jordan Markočič, dr. med., spec. epid.

Zdravljenje

Otroci naj bi norice zlahka preboleli. Težje jih prebolijo nosečnice ali novorojenčki, otroci z oslabljenim imunskih sistemom ter odrasli in starejši. Do zapletov lahko pride največkrat zaradi dodatnih bakterijskih okužb, ki so posledica praskanja, zato je zdravljenje usmerjeno predvsem v preprečevanje srbenja. Zdravila za lajšanje srbenja ponavadi predpiše zdravnik, za nasvet pa lahko vprašate tudi farmacevta v lekarni. Povedal vam bo, kateri pripravki za blaženje srbenja so na voljo brez recepta.

Nega bolnika

Otroku postrizite nohte na rokah čisto na kratko, da preprečite praskanje. Praskanje namreč povečuje tveganje za nastanek trajnih brazgotin in dodatnih okužb. Dojenčku dajte na roke nogavičke. Skrbite za pogosto umivanje rok, pogostejše naj bo tudi previjanje. Dolgo ležanje v vlažnih plenicah preprečuje nastanek krast, vendar hkrati povečuje tveganje za okužbo. Vlažna toplota izvablja nove izpuščaje, zato so kopanje in obkladki odsvetovani. Za zniževanje povišane telesne temperature uporabite paracetamol (lekadol, calpol, daleron), nikakor pa ne pripravkov z acetilsalicilno kislino (aspirin), ker lahko povzročijo nastanek Reyevega sindroma. To je redka, a zelo nevarna bolezen, ki je lahko usodna!

Da preprečite praskanje, dajte dojenčku na roke nogavičke, otroku pa postrizite nohte na rokah čisto na kratko.

Urbani podvig

Veličastni nogometni stadion ponoči spreminja barve.

München besedilo in fotografije: Lidija Dragšič

S partnerjem kar dobro poznava München, saj v njem živita najina dobra prijatelja. Mesto sva že večkrat obiskala, nikoli pa ga nisva obiskala skupaj s hčerko. Odločitev, kje bomo preživeli zadnje novoletne praznike, ni bila težka. München smo izbrali zaradi več razlogov. Ker je hčerka Sofia v zimskem času, odkar je začela obiskovati vrtec, precej zbolevala, bi lahko v primeru bolezni v zadnjem trenutku prijateljem brez težav odpovedali potovanje, če pa bi zbolela tam, bi lažje poiskali zdravniško pomoč, kot če bi šli na pot v neznano mesto s turistično agencijo.

ja.net www.ringara e t ali počitnic Ideje za izle iščite z družino po ja.net! na Ringara

Pot Decembra smo imeli še toliko dela in opravkov, da sploh nismo čutili prazničnega vzdušja. Prazniki so se nam dejansko začeli šele za božič, ki smo ga preživeli v družinskem krogu, osemindvajsetega decembra pa smo se odpravili na pot. Iz Ljubljane smo startali okrog desete ure dopoldan, potem ko smo v miru zajtrkovali in spakirali še zadnje stvari. Vreme je bilo jasno, cesta suha, prometa je bilo malo, tako da na poti ni bilo nobenih težav. Po približno štirih urah in pol in nekaj krajših postankih smo prispeli na cilj.

Novo stanovanje Naša prijatelja živita v velikem stanovanju v južnem delu Münchna im. Obersendling. Oba se ukvarjata z glasbo, v stanovanju pa imata še majhnega psa in dve papigi. Stanovanje je zelo barvito, polno rastlin in najrazličnejših predmetov. Vse to je bilo za našo sedemnajstmesečno Sofio novo in zelo zanimivo. Kmalu po prihodu je opazila klavir in se popolnoma navdušila nad njim. Kmalu je že začela z enim prstom igrati »pesmice«. Prijateljica Tatjana nam je pripravila posebno sobo z otroško posteljico, ki je postala za nekaj dni naš novi dom. V sobi je bila tudi miza za biljard, ki smo jo prekrili in za nekaj dni

spremenili v previjalno mizo. Žogice za biljard pa so takoj postale Sofiina najljubša igrača.

Bivanje v velikem mestu Želeli smo si ustvariti tak urnik, da bi videli čim več, hkrati pa bi čim bolj ustregli različnim željam. Vsak dan smo namenili drugačni dejavnosti. Drugi dan smo se sprehodili po centru mesta po nakupih in si privoščili kosilo v tradicionalni bavarski gostilni. Sofia je nakaj časa spala v vozičku, del dneva pa opazovala mimoidoče in novoletno vzdušje v velikem mestu. Še najhuje je bilo, ko smo se hoteli vsi skupaj nekoliko spočiti in okrepčati s kosilom. Vse gostilne so bile precej zasedene, tako da Sofie nismo mogli pustiti, da bi tekala po prostoru, kot naredimo običajno. Dobili smo sicer otroški stolček, v katerem pa ni hotela ostati več kot pet minut. Tudi ko smo dobili hrano, ki je bila zelo okusna, se je moral ves čas nekdo ukvarjati z njo, saj ji gužva sploh ni ustrezala. Zaradi te izkušnje smo imeli naslednje dni njeno hrano vedno s sabo, sami pa smo izbirali prostore, ki so bili čim bolj primerni za otroke. Naslednji dan smo se odločli obiskati BMW Welt, novozgrajeno stavbo z velikim razstavnim salonom vozil BMW,

ki se nahaja poleg starega olimpijskega stadiona in BMW muzeja. Stavba je ogromna in zelo zanimiva za otroke, saj poleg prikaza samih avtomobilov na interaktiven način spodbuja dialog z obiskovalci. Lahko preizkusite napravo, ki simulira vožnjo z avtomobili po različnih terenih, lahko poslušate zvok motorja s slušalkami, gledate razne filme ipd. Stavba je zaradi svoje arhitekture in vsebine postala ena izmed glavnih zanimivosti mesta. V njej smo opazili številne turiste, tudi veliko mladih družin. Za otroke je takšen način predstavitve skoraj enako zanimiv kot obisk kakšnega zabaviščnega parka. Popoldne smo namenili še kulturi. Obiskali smo nov muzej Brandhorst. Gre za izjemno stavbo z večplastno barvito fasado in belim interierjem, kjer pridejo do izraza samo umetniška dela. Ker sem arhitektka, si želim poleg največjih znamenitosti mesta na vsakem potovanju ogledati tudi kakšno zanimivo stavbo. Poleg dobre arhitekture pa nudi muzej tudi odlično zbirko sodobnih umetnikov, kot so Andy Warhol, Damien Hirst, Bruce Nauman, Cy Twombly, ... Peti dan je bilo silvestrovo. V dopoldanskem času smo se odpravili v nakup manjkajočih potrebščin za praznovanje in sprehod ob bližnjem jezeru. Potem smo se odpravili še na

Sprehod po centru mesta

Stavba na obrobju mesta s skulpturo konjenika

Notranjost stavbe BMW Welt

Sofia s prijateljem Simonom

Urbani podvig kavo v odlično kavarno, ki je namenjena otrokom. Tu je bila na voljo prava igralnica in mnogo igrač, da so se otroci lahko v miru igrali, odrasli pa smo v miru popili kavo in pojedli eno od domačih sladic. Poleg igralnice je del prostora namenjen tudi prodajalni oblek in pripomočkov za otroke. Sofia si je takoj našla dva nemška prijatelja in ves čas neizmerno uživala, da smo jo na koncu komaj spravili ven. Zadnji večer v letu smo preživeti v stanovanju s prijatelji in še eno mlado družino z otrokom Simonom, ki je dva meseca mlajši od Sofie. To je bila zelo zanimiva družina, saj je mama Nemka, oče pa Vietnamec. Že pred njihovim prihodom smo pripravili vse potrebno za večerjo, okrasili stanovanje in pripravili varen prostor za igro otrok v dnevni sobi. Kmalu so prišli tudi gostje in Sofia je dobila še enega prijatelja. Njune igrače smo dali skupaj in vsak od njiju je užival v novih. Kasneje smo se vsi skupaj zbrali na večerji in nazdravili novemu letu. Pridružila sta se nam tudi Sofia in Simon. Okrog desete ure sta šla otroka v posteljo,

mi pa smo nadaljevali z zabavo. Kmalu se je začel okrog naše stavbe širiti zvok petard, kasneje pa tudi ognjemetov, kar je sevedo zbudilo oba otroka. Novo leto smo tako pričakali v poskusu, da bi ju pomirili in uspavali nazaj. Potem smo še malo poklepetali, spili šampanjec, okrog druge ure pa šli tudi sami v posteljo, saj smo vedeli, da nas bosta otroka zgodaj zbudila. Na prvi dan novega leta smo obiskali prijateljevo mamo. Skupaj smo pojedli kosilo ter se kasneje odpravili na sprehod do bližnjega gradu Nymphenburg. Bilo je že pozno popoldne, pričelo se je nočiti in megliti, okolica gradu pa ni bila osvetljena, zato je bilo vzdušje podobno atmosferi v kakšnem misterioznem filmu. Proti večeru smo se vrnili nazaj domov in začeli pakirati, saj smo šli naslednji dan nazaj domov. Zunaj je začelo snežiti, kar je sicer pričaralo lepo novoletno vzdušje, po drugi strani pa nas je nekoliko skrbelo zaradi poti nazaj.

Pot domov Prišel je dan odhoda in zjutraj je zapadlo

Brandhorst muzej

München ponoči

Zgradba BMW Welt

že precej snega, tako da smo morali najprej temeljito očistiti avtomobil. Ker sneženje ni ponehalo, smo pohiteli, saj nismo vedeli, kaj nas čaka na poti skozi Alpe. Vozili smo precej počasi, saj se je sneg že močno oprijel cestišča. Kmalu smo prispeli tudi do ogromne kolone vozil, dolge približno 40 km, tako da je bila naša vožnja še počasnejša. Močno je snežilo in zdelo se nam je, da bomo v avtu ostali cel dan. Ko smo zapustili Salzburg, se je gneča na cesti nekoliko zmanjšala, še vedno pa je bila cesta popolnoma zasnežena. Počasi smo nadaljevali pot in končno prispeli do alpskega področja, kjer pa je na naše veliko presenečenje sneženje prenehalo in cesta je bila popolnoma suha. Tu smo bili zato precej hitrejši. Sneg nas je ponovno pričakal pri v vstopu v Slovenijo, toda tu smo bili že blizu doma. Na koncu smo po šestih urah in pol končno prispeli v Ljubljano. Sofia se je na poti dobro držala. Spala je v bistvu zelo malo, nekaj časa si je ogledovala zasneženo pokrajino, malo je jedla, se igrala in čas je minil. Tako smo se po prazničnem tednu zopet vrnili v vsakdanjo realnost novega leta.

RR strokovnjaki Špela Gorenc Jazbec Je diplomirana fizioterapevtka, terapevtka razvojno-nevrološke obravnave (dipl. fizioterapevtka, RNO terapevtka). Je avtorica priročnika Pravilno ravnanje z dojenčkom (baby handling) ter pravilna izbira ustrezne opreme in pripomočkov (www.baby-handling.com). Je mamica triletne Pie in štirimesečnega Tima. Njen življenjski moto je: »Vsaka stvar ob svojem času, vse, kar se ti v življenju zgodi, ima nek namen, pozitivno razmišljanje obrodi sadove.«

Gordana iz Kopra nam je poslala vprašanje s področja nevrofizioterapije. Hči je stara 2 meseca. Pediatrinja mi je dala napotnico za nevrofizioterapijo, ker naj bi glavico nagibala nazaj. Pravi tudi, da se bolj nagiba na desno. Kaj to pomeni? Še nikoli nisva bili pri fizioterapevtki.

Na vprašanje je odgovorila Špela Gorenc Jazbec, dipl. fizioterapevtka, terapevtka RNO: »Če je pediatrinja ugotovila, da vaša hčerkica preveč nagiba glavico nazaj, to pomeni, da je pri njej prisoten ekstenzijski vzorec. Kar pomeni, da ima verjetno slabšo mišično moč (hipotonija) in ne zmore dovolj aktivirati mišic trebuščka in celotnega trupa enakomerno, kar bi preprečilo zvijanje glavice nazaj. Če bi imela boljšo mišično moč, bi namesto nagibanja glavice nazaj, leže na hrbtu raje dvigovala medenico in nogice od podlage, s čimer bi dobila težo telesa na vrat in glavo, kar bi ji posledično aktiviralo vzravnavo glave. Ker pa vaša hčerkica raje nagiba glavico nazaj, tega občutka ne dobiva v taki meri, kot bi bilo za njeno starost primerno. To, da se bolj nagiba na desno, pa pomeni, da je verjetno prisotna tudi asimetrija. Asimetrija je do neke mere prisotna pri vseh ljudeh. Vsak ima eno stran raje kot drugo, vedno začne korak z isto nogo, vrže žogo z isto roko, raje leži na enem boku kot na drugem, … Vendar pa je pomembno, da te razlike med desno in levo stranjo niso prevelike, še posebej ne pri dojenčkih in malih otrocih. Če je razlika vseeno prevelika, bi brez ustrezne terapije to lahko vodilo v nadaljnje težave, ki bi jih mogoče opazili šele kasneje.

Asimetrije se velikokrat izkažejo za težavne šele kasneje (pri vstopu v šolo, puberteta, …) in se izrazijo v obliki skolioz, bolečin v križu, hrbtenici, … Zato je pomembno, da se odpravljanja asimetrij lotimo v čim bolj zgodnjem obdobju. Enako velja tudi za hipotonijo. Prej in večkrat ko dojenček začuti informacije in občutke v svojem telesu, lažje jih bo sprejel za svoje. Dlje ko dojenčka pustimo v napačnih vzorcih, težje sprejme nove. Če povem čisto preprosto, tisto, kar večkrat ponovi, tisto sprejme za svoje. Ker o vaši hčerkici vem samo tisto, kar ste napisali, težko sodim o tem, kako resne so težave. O tem se boste pogovorili s fizioterapevtko, ki vam bo razložila, v čem je težava, in vam dala navodila tudi za domov. Vsekakor pa se vam bo obrestovalo, če bosta s hčerkico redno hodili na terapije in se bo težava verjetno hitro popravila. To, da je vaša hčerkica stara komaj dva meseca, je v terapiji velika prednost, ki jo je dobro izkoristiti.«

KuhaRajanje

Pustne dobrote za dan žena piše: Aleš Pirc

recepti in fotografije: presno.si

Čeprav si je to leto zima dolgo brusila zobe, je končno prišel čas, da jo pust prežene in prikliče cvetočo pomlad. Ne spomnim se, ali smo že kdaj zimo odganjali meseca marca in to ob dnevu žena? Zanimivo bo videti, koliko rajanja in pozornosti bo posvečeno pustu in koliko ženskemu prazniku. Če se malo pošalim, lahko rečem, da bo letošnji pust precej ženstven. Hkrati pa močno dvomim, da bodo v cvetličarnah namesto rož prodajali krofe, čeprav je v času kapitalizma tudi to mogoče …

31 Čokoladni nadev z lešniki - nutela Sestavine ∫ ∫ ∫ ∫ ∫ ∫

pol avokada 6 jušnih žlic eko kakava v prahu 12 mletih dateljnov pol čajne žlice vanilje v prahu 10 jušnih žlic agavinega sirupa pest zdrobljenih lešnikov

Postopek priprave: V mešalniku najprej do gladkega zmešamo vse razen lešnikov. Te dodamo na koncu in jih zmešamo do željene velikosti. Priporočam, da pustite malce večje koščke lešnikov, saj hrustljava tekstura doda sladici dinamičnost. Palačinke namažemo in postrežemo. Na misel mi je prišla zabavna ideja. Ne vem, če bo všeč moškemu spolu, saj ponavadi raje poseže po enostavnejših rešitvah in se odpravi »na lov« za že pripravljenimi izdelki, ki jih ponujajo trgovske verige. Letos je idealna priložnost, da z malo pozornosti in truda skupaj z lumpi »ubijete« dve muhi na en mah in doma pripravite vzdušje. Predlagam, da za pustno soboto ali pustni torek ob dnevu žena z otroki pripravite kulinarične specialitete, ki jih nežni spol obožuje in so hkrati primerne tudi za pustno rajanje. S pozitivno mislijo in ljubeznijo bodo eko pustne jedi ali jedi za praznik žena še boljše kot kadarkoli do zdaj. V naši rubriki zagovarjamo in spodbujamo ekološko zdravo prehrano, zato je prav, da si zapomnimo nekaj osnovnih navodil tudi pri pripravi pustnih jedi. Naj omenim samo najpomembnejšo: Uporabljajte ekološko pridelana živila. Ekološka prehrana je naložba v zdravje in prihodnost. Delovanje celic je bolj kakovostno, ker so celice bolj učinkovite pri odpravljanju napak. »Ko boste na svojem vrtu zagledali deževnika, takrat boste vedeli, da ste ustvarili okolje, ki podpira življenje.« Ekološko pridelana hrana ima več kakovostnih sestavin kot masovno pridelana hrana, ki je polna umetnih gnojil in konzervansov, ki jih uporabljajo ob intenzivni pridelavi hrane, prevozih do kupcev ter zorenju v nenaravnih okoljih. Ostanki pesticidov, škropiv in drugih kemikalij kvarijo človeška tkiva in njegov genski zapis. Ekološko kmetijstvo spoštuje zemljo in naravo, zato ne uporablja strupenih kemikalij. Z ekološko pridelavo ohranja čistejše okolje in s tem gradi kakovost življenja našim potomcem. Eko hrana ima bolj poln in žlahtnejši okus. Najizrazitejše razlike med konvencionalno in eko pridelano hrano se pokažejo po določenem času, in sicer v izboljšanju zdravja, počutja ter z življenjsko energijo. Vrnimo se k našim idejam za recepture. Priprava sladic je vedno raj za ustvarjanje in spodbujanje ustvarjalnosti naših otrok. Morda lahko skupaj z njimi pripravimo pustne sladice malo drugače, ki jih ob dnevu žena v lepo okrašeni škatlici poklonijo svoji mamici. Lahko pripravimo krofe iz polnozrnate moke z domačo marmelado ali pirine miške z domačo lešnikovo kremo. Da bodo sladice še bolj zdrave, jih lahko ocvremo na kokosovem olju, ki ga kupimo v večjih trgovskih hišah ali specializiranih trgovinah z zdravo hrano. Pirina moka je zelo zdrava in priporočljiva za vse. Domača lešnikova krema je tudi enostavna za pripravo, pazite le na kakovost grenkega kakava in za sladilo uporabljajte eko med. Pri polnozrnatih krofih, s katerimi je malo več dela, vmešate namesto bele moke polnozrnato

moko. Marmelado vbrizgajte na koncu, ko je krof že pečen. Domača marelična marmelada je pa sploh zakon in mora biti tako ali tako vedno pri roki. Če še niste delali domačih marmelad, ki so lahko vrhunska umetnost, poglejte v shrambo svojih babic ali naredite načrt za pripravo le-te za letošnje leto. Namesto belega sladkorja uporabite trsni rjavi sladkor, sadje naj bo ekološko pridelano. Želim vam veselo in lepo praznovanje, za vas pa smo izbrali tudi nekaj idej, ki smo jih našli na presno.si!

Linbi® za otroke – nov probiotik iz Leka Nova pomoč za vzdrževanje črevesne flore pri dojenčkih in otrocih Najpogostejše skrbi mladih staršev v prvih letih malčkovega življenja so povezane z njegovim prehranjevanjem in prebavo. Pogost vzrok prebavnih težav naših malčkov je neravnovesje črevesne flore, ki nastane zaradi prehrane in okoljskih dejavnikov (higiena, uporaba antibiotikov, vrsta poroda). In kako se to kaže pri dojenčku ali otroku? Lahko kot napenjanje, kolike, težave z odvajanjem blata (driska in/ali zaprtje), alergije oziroma kožni izpuščaji, lahko pa tudi kot zmanjšana odpornost organizma. Lek kot vodilni proizvajalec probiotičnih zdravil v Sloveniji je v decembru dal na tržišče nov probiotični izdelek – prehransko dopolnilo Linbi® za otroke, pomaga na naraven način vzpostavljati in vzdrževati ravnovesje v črevesni flori in tako prispeva k normalnemu delovanju črevesja otrok in dojenčkov. Lek d. d. Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano!

KuhaRajanje Čokoslastna pita Osnova za pito: ∫ 100 g orehov ∫ 100 g dateljnov ∫ 50 g kokosove moke Vse sestavine dobro premešamo v mešalniku.

Krema: ∫ ∫ ∫ ∫ ∫ ∫

100 g dateljnov 1 dl agavinega sirupa polovica avokada 40 g kakava v prahu polovica čajne žličke vanilje v prahu 1 dl vode

Postopek priprave: Dateljne in agavin sirup mešamo toliko časa, da dobimo gladko maso, vmešamo še ostale sestavine.

Bananine palačinke z nutelo

ja.net www.ringara

družinsko in zabavno vo ra zd za raja.net. Ideje te na Ringa či iš o p o n ra preh e z nami! ;) KuhaRajajt

Sestavine za 4 precej nasitne palačinke ∫ pet zrelih banan ∫ pol skodelice rozin

Postopek priprave: Banane in rozine vržemo v mešalnik in jih mešamo, dokler ne dobimo gladke zmesi. To razmažemo na teflex papir (peki papir za večkratno uporabo) in jih sušimo v dehidratorju 8-10 ur. Palačinke nato obrnemo in jih sušimo še na drugi strani kakšno uro.

NAJ OTROK VARČUJE ŽE OD MALIH NOG VARČEVANJE ZA MALE IN VELIKE OTROŠKE ŽELJE Z novim družinskim članom se začenja novo življenje, ki zahteva nove odločitve. S starševstvom se pričnejo tako družinske radosti kot tudi finančne obveznosti, saj otrok z leti in vse do konca šolanja potrebuje finančno podporo. Da bi bila pot uresničevanja otroških želja finančno ugodna, je dobro razmisliti o pametni razporeditvi finančnih sredstev. Pot od prvih otroških korakov do osamosvojitve je dolga, a ravno prav, da že zgodaj pretehtamo možnosti, kam je privarčevani denar najpametneje naložiti.

nepredvidljivega življenja pomembno začeti varčevati že zgodaj. Študijsko življenje postaja vedno dražje, tudi vrtci in otroške dejavnosti še zdaleč niso poceni. A že varčevanje z minimalnimi mesečnimi pologi otroku omogoča boljšo in varnejšo prihodnost. S svetovanjem pri izbiri varčevanja glede na želje in zmožnosti vam bo na pomoč priskočila Nova KBM, ki v svoji pestri ponudbi storitev ponuja širok spekter varčevanja. Ponudba za novorojenčke bo razveselila novopečena starša, saj ponuja varno naložbo za prihodnost otroka. Varčevanje je možno v obliki rentnega varčevanja ali varčevalne knjižice, banka pa za lepši začetek pomaga v znesku do 60 evrov. Tako je že z minimalnimi pologi mogoče privarčevati za mesečno štipendijo ali stroške študija. Varčevanje po 50 evrov mesečno bo do otrokove polnoletnosti zneslo kar 14.500 €, kar mu bo omogočilo tudi študij v tujini. Starši lahko že zgodaj otroka podučijo o odgovornem ravnanju z denarjem. Odnos do denarja, kakršnega mu ustvarimo zgodaj, pomembno vpliva tudi na njegovo ravnanje z denarjem v prihodnosti. Ko se otrok začne že dobro zavedati sveta okoli sebe, je pravi čas, da ga starosti primerno, tudi skozi igro, začnemo učiti o pomenu denarja in varčevanja. Pri prvih malih korakih samostojnosti Nova KBM otroke do 10 let spodbuja s Sitkovim varčevanjem. Z varčevanjem na Sitkovi varčevalni knjižici ali računu bo otrok za dosledno in odgovorno ravnanje z denarjem tudi primerno nagrajen. Že privarčevanih 25 evrov otroku prinese presenečenja, ob koncu leta pa s prihranitvijo vsaj 150 evrov tudi uvrstitev v žreb za gorsko kolo. V okviru Sitkovega varčevanja in Ponudbe za novorojenčke pa je na voljo tudi ZA-TO! varčevanje, ki bo kot nalašč za tiste, ki želijo v kratkem roku privarčevati za vnaprej znane cilje. Za uresničitev ciljev Nova KBM ponuja možnost varčevanja od najmanj 6 mesecev do največ enega leta. Varčujete lahko že s pologi 20 evrov na mesec, prihranki pa se obrestujejo po fiksni obrestni meri, ki se vsak mesec poviša. Novorojenčkom ob sklenitvi varčevanja podarimo še dodatnih 40 evrov. Otroka na poti do osamosvojitve čakajo mnoge nove izkušnje in znanja, zagotovo pa bo ob vseh svojih dejavnostih tudi v stiku z denarjem, zato zgodnje varčevanje in odgovorno ravnanje vsekakor predstavlja pomembno šolo izkušenj, ki bo krojila otrokovo prihodnost.

Promocijsko sporočilo.

Vse več staršev se zaveda, da je zaradi današnjega

Samo za očke

Prehitro odrasli

piše: očka Gregor

Najbrž je pri vseh veččlanskih družinah podobna zgodba. Očka in mamica dobita prvorojenca. Malo dete se najprej navaja na suho kopno, nato na trdo hrano, hojo in na koncu na vrtec. Družina se navaja drug na drugega. Očki se avtomatično navajajo, da morajo deliti svojo temnolasko z otročaji. Mamice se avtomatično navajajo, da opravljajo tri službe naenkrat (otrok, služba, dom). Redke trenutke, ko sta sama, se starša na novo spoznavata in se spet navajata drug na drugega. Potem pride novo dete. Običajno je novo dete mlajše od prvega otroka. Ker je mlajše, zanj veljajo drugačna pravila. In prvorojenec lahko le nemo opazuje, kako veliko dovolita novemu članu družine že utrjena in utrujena starša. Ko naš drugorojenec popacka stekleno jedilno mizo, ki sem jo ravno očistil, se mu le ljubko nasmehnem, lumpu lumpastemu, saj je res spretno namazal paštetko po steklu. V isti sekundi se zalotim, kako jezno oštevam njegovega starejšega sedemletnega brata, ker je s pašteto popackal mizo. On je vendar že velik. Zvečer hodi najin veliki fant v posteljo skupaj z malim fantom, pa čeprav je pet let starejši. Vsi skupaj uživamo, ko se zvečer nagnetemo v spalni kotiček, na kavč v otroški sobi. Tam moramo najprej (najmanj enkrat) prebrati knjigico malega otroka, šele nato se lahko lotimo prestolonaslednikove knjige. Ker se sedemletnik šele uči brati, mu gre branje Zvitorepca bolj počasi od rok. Mali fantič hitro postane neučakan in zahteva ponovno branje svojega gradiva o zidarjih, bagrih in asfaltiranju. Midva mu z veseljem ustreževa, saj je res fino, da otroka tako zelo zanimajo knjige. V isti sekundi pa se zalotim, da odvrnem prestolonasledniku, da bo danes čas samo za eno pravljico in ne dve.

In ko si mali fantek natakne nogavičko, sva oba z mojo temnolasko naravnost očarana. Kakšni spretni prstki, kakšna neverjetna motorika, kako vztrajen otrok, kar sam si je nataknil nogavico! V isti sekundi pa se zalotim, da težim pet let starejšemu fantiču, da naj si vendar že zatlači majico za hlače in obleče pulover, predvsem pa že končno enkrat sam zaveže čevlje. Pa čeprav se je zavezovanja naučil približno tridesetkrat hitreje kot njegov oče. V resnici je drugorojenec na boljšem. Precej na boljšem je, ker je pravi fotokopirni stroj. Vse skopira od svojega brata. Skoraj pet let je v prednosti pred svojim bratom, ker je pač njegov brat porabil pet let za vzgojo staršev in doma, bolj motorično sposoben (ker pač že od malega posnema svojega živahnega brata) in ima večji besedni zaklad, ker pač že od malega posnema svojega klepetavega brata. Na koncu vedno z začudenjem ugotovim, da je tudi moj (sedemletni) prvorojenec še otrok. On ni majhen odrasel, ki hkrati zna skrbeti zase in še za mlajšega brata.

In ugotovim, da mu dostikrat ne dovolim, da bi bil še otrok. Ker je pač velik. V resnici pa je velik le v primerjavi s svojim mlajšim bratom. Tudi njega je strah teme v sobi in vseh bitij, ki prežijo nanj za oknom. Tudi on še potrebuje objeme, poljubčke in tolažbo. Ob tem spoznanju sva s temnolasko v zadnjem času zavestno začela delati razliko med fantoma. Malčka dava prej spat, čeprav gre to še vedno zelo težko, ker se vsi tako radi stiskamo ob večernem branju. Prvorojencu več dovoliva, malemu fantku pa manj. Pa čeprav včasih ne razume, zakaj mora gledati Čebelico Majo in ne kakšnih robotskih bojevnikov. Pa še nasvet. Branje knjig o Groznem Gašperju je odličen pripomoček, da se starš malo zaustavi in pomisli. Ker potem ne reče svojemu večjemu sinu: »Pusti ga, on je še majhen!« Težko je namreč določiti, pri kateri starosti mali fantek postane velik. Vedno bo pet let mlajši, vedno bo skoraj pet let prehiteval svojega brata. Pomembno je, da pustim prvorojencu, da je čim dlje časa otrok, in ga šele kasneje prisilim odrasti.

Dragi starši,

vzgojitelji in

otroci!

Kakšen je va š odnos do g ibanja? Kolik gibate? Hod o se ite na spreho d e , pohode, v h kolesarite, ro ribe, late, tečete, …? Telovadit zjutraj? Tren e irate atletiko ali plešete b alet? Medvedka LI NA zanima, kako telovad vrtcih in dom ite v a, kako se m e d seboj spodbu ter kako se o jate b tem počuti te?

Nagradna akcija

LINO, AMBASADOR GIBANJA V današnjem hitrem tempu življenja velikokrat pozabimo na pomen gibanja ter s tem povezanega zdravja in aktivnega življenja. Vse več otrok prosti čas preživlja z računalnikom, igricami ter televizijo, na športne aktivnosti pa tudi zaradi pomanjkanja časa ter obilice dela starši pozabljajo. LINO, AMBASADOR GIBANJA, želi spodbuditi otroke, starše ter vzgojitelje, naj otrokom privzgojijo in vzbudijo željo po športu, ki je temelj zdravega in aktivnega življenja. Hkrati je šport pomemben element povezovanja skupine ter družine, krepi samozavest, spodbuja izražanje čustev, sodelovanje v skupini, …

Izmed vseh prispelih plakatov bomo izžrebali pet vrtcev, ki jih bo meseca

maja in junija obiskal medvedek Lino

Vse otroke vabimo, da skupaj z vzgojitelji, učitelji ali s starši naredite plakate o gibanju. Pošljite jih na uredništvo do 30. aprila 2011 (Danu d.o.o., Knezov Štradon 94, 1000 Ljubljana, s pripisom »Lino, ambasador gibanja«). Prav vseh prispelih plakatov bomo zelo veseli in vse vaše napotke in ideje bomo delili z drugimi otroki, starši in vzgojitelji, saj jih bomo po končani akciji objavili na spletnem portalu Ringaraja.net.

in prav njemu boste lahko pokazali, kako spretni telovadci in navdušenci gibanja ste! Izžrebali bomo tudi pet plakatov, ki jih

boste starši izdelali skupaj z otroki, ter jih nagradili z Linovim paketom presenečenja. Nagrajenci boste obveščeni po elektronski ali navadni pošti, zato ne pozabite pripisati svojih podatkov (ime in priimek, naslov in kraj, e-naslov, telefonska številka, ime vrtca/šole, če ustvarjate kot skupina).

NAVOD

ILO:

POBARVAJ TRIKOTNIKE ZELENO, PRAVOKOTNIKE MODRO, KVADRATE RDEČE IN PETKOTNIKE RUMENO.

CILJ: OTROK PREPOZNA OBLIKE IN SE URI V BARVANJU.

CILJ: OTROK ŠTEJE IN PIŠE ŠTEVILA.

NAVODILO: PREŠTEJ POSAMEZNE SLIČICE. V KVADRATKE VPIŠI POSAMEZNE VSOTE.

NAVODILO:

UGANKE

PREBERI DRUŽINSKE UGANKE IN NA LIST PAPIRJA NARIŠI REŠITVE. PRAVILEN ODGOVOR NAPIŠI NA ČRTICE POD UGANKO.

ustvarja: Manja Žugman Širnik

VČAS

— 1—. — — — M —— ——— —— MAR EC

)

M————

JEVO , 12.

NJE POD A D E L G , JAŠKA POTAPL DO OMOGOČA NAM A VO SKRBI, D O P A P PUSTNA EZ SPREMENI. VID

IH BI L P RVI S JE Z NJIM NA S POM LOVE LADA ZAZNAM N S K DA T E M PA N NSKI DA OVAN A DA A N PT IČKI OJBOLJ JE N, HCET VELJA G LO, IMAJ —— O.

(GRE G

) (MASKA

DAN, KO ŽENE ME DN DAN, KO SE SVOJE ARODNI PRAZNIK SLAVIMO, ENA DAN, KO MATERA KOPRAVNOSTI VESELIMO. M DAN, KO TUDI KAK PROSLAVO PRIREDIMO, ŠNO ROŽ'CO POD ARIMO.

V LETOŠNJ EM LE KO NAŠA M TU SE NA KOLEDARJU AMA SV ZVRSTI, V MASKE SE OJ PRAZNIK SLAVI. O DA ZIMO P DENEMO, REŽENEMO .

P—

——

(PUST )

(KLOVN)

K—

———

(DAN ŽENA, 8. MAREC)

A BRAZ IM O N A Z A , KI NAM TOPATI ZNA. T N A J I D KOME CIRKUSU NAS BUNKASTE E IN V REVELIK JE, P I D A V PONA ČEVLJE OBU AMUJE. N Z A Z OSEK GA VE OČI, RDEČI N ENE SO NJEGO EJI. J POUDAR O ŠIROKO SE SM ZELOO

D—— ———— 8. — — ———

NAVODILO: V PRAZEN KVADRATEK NAPIŠI IME BARVE. MLAJŠI OTROCI LAHKO LE UGOTOVIJO BARVO POSAMEZNEGA CVETA.

CILJ: OTROK PREPOZNA BARVE IN JIH ZNA NAPISATI.

CILJ:

NAVODILO: OBKROŽI TISTO, KAR LAHKO POJEMO.

OTROK Z LOGIČNIM IZBIRANJEM OBKROŽI PRIMERNE SLIČICE.

POIŠČI VELIIIIKO NALOGIC, POBARVANK, PESMIC IN PRAVLJIC V OTROŠKEM KOTIČKU NA RINGARAJI!

NAVODILO: PREŠTEJ PTIČKE V POSAMEZNI VRSTICI. VSOTO ZAPIŠI V KVADRATEK.

CILJ: OTROK ŠTEJE IN PIŠE ŠTEVILA.

NAVODILO: POBARVAJ ROŽICE S POLJUBNIMI BARVAMI, IZREŽI JIH IN PODARI SVOJI MAMICI NA MATERINSKI DAN, 25. MARCA.

CILJ: OTROK URI BARVANJE IN SPOZNAVA PRAZNIKE.

CILJ: OTROK RAZVIJA LOGIČNO MIŠLJENJE.

NAVODILO: PRAZNA POLJA POBARVAJ TAKO, DA SE V VSAKI VRSTICI IN STOLPCU BARVA SRČKA PONOVI LE ENKRAT.

Nagrajenci iz marčevske številke: Lino odejico prejmejo:

Rihtarič Žiga, Benedikt; Ljubič Sara, Ilirska Bistrica; Prosenjak Nik, Maribor; Kernič Pavlič Luka, Dolenja vas; Korošin Ines, Most na Soči Nagrajenci nagradne igre Seat so objavljeni na www.ringaraja.net/seat_nagradna_igra. Nagrade bodo poslane po pošti.

NAVODILO: POMAGAJ PTIČKU, DA PRIDE DO PTIČJE HIŠKE.

CILJ: OTROK IŠČE LOGIČNO REŠITEV.

CILJ: OTROK PREPOZNA PREDMETE IN VADI PISANJE IN ČRKOVANJE.

__SLO

KLJ__

__MB

NAVODILO: UGOTOVI MANJKAJOČE ČRKE IN JIH NAPIŠI. MLAJŠI OTROCI NAJ LE OPIŠEJO, KAJ VIDIJO NA SLIČICAH.

LINO IMA ZELO RAD ŽIVALI. OBKROŽI ŽIVALI, KI JIH NAJDEŠ V NAŠEM OKOLJU IN PREČRTAJ TISTE, KI JIH VIDIŠ LAHKO LE V ŽIVALSKEM VRTU. NA ČRTE NAPIŠI IMENA ŽIVALI. SVOJE REŠITVE POŠLJI DO 20. MARCA. LINO BO IZŽREBAL 20 LINO CLICS.

NAVODILO:

CILJ:

POVEŽI ŠTEVILKE PO VRSTNEM REDU IN UGOTOVI, ALI SE SONČEK SMEJE, ALI SE JOKA?

OTROK POVEZUJE ŠTEVILA PO VRSTNEM REDU.

1 2

NAVODILO:

MEJOČEGA POBARVAJ S , DA BO O KLOVNA TAK AN. ČIM BOLJ PIS

MOJE IME JE: