9789612712204 by Založba Rokus Klett, d.o.o.

Urška Lunder

knjigarna.com swis721

Dotik življenja CMYK 10/100/90/0

Urška Lunder

Dotik življenja 8

Učbenik za biologijo v 8. razredu osnovne šole Urednica: Petra Bizjak Recenzenti: dr. Andrej Šorgo, Gorazd Kalan, dr. med., mag. Bernarda Sopčič Strokovni pregled: Mojca Šegel Evalvatorji: Jasna Belas, Marija Borčnik, Vesna Maršič, Laura Ozebek, Damjana Padovnik Lisac, Katarina Požun Brinovec, Andreja Senčar, Klavdija Sotlar, Petra Vrtačnik Žveplan Jezikovni pregled: Katja Paladin Ilustratorji: Bojan Jurc, Marija Nabernik, Marija Prelog Fotografije: Science Photo Library, iStockphoto, Shutterstock, Dreamstime, Petra Korenjak in drugi viri (natančen seznam je na koncu knjige)

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com

© Založba Rokus Klett, d. o. o. (2012). Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava in druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

knjigarna.com swis721

Založba se je trudila poiskati vse lastnike avtorskih pravic. Kolikor v kakšnem primeru lastnik ni naveden oziroma je naveden napačni lastnik, bomo to z veseljem uredili in popravili.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

CMYK 10/100/90/0 611/612(075.2)

Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 Telefaks: (01) 531 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

LUNDER, Urška Dotik življenja 8 : učbenik za biologijo v 8. razredu osnovne šole / Urška Lunder ; [ilustratorji Bojan Jurc, Marija Nabernik, Marija Prelog ; fotografije Science Photo Library ... et al.]. - 1. izd. Ljubljana : Rokus Klett, 2012 ISBN 978-961-271-220-4 262552320

Kazalo 1. Raziskujem – potujem skozi sebe

2. Sem iz celic

3. Razlikujem se, privlačim

4. Diham, izmenjujem zrak z okolico

5. Gibam se

6. Zaznavam, odgovorim

7. Čutim

8. Koža – meja z okoljem

9. Natančno uravnavam

100

108 knjigarna.com swis721 10. Hranim se

11. V meni se pretaka

CMYK 10/100/90/0 12. Izločam

124 138 3

Kako uporabljam učbenik

e Uvod v poglavj kim se začne s krat nagovorom in citatom, ki ti pomagata razmišljati o i. poglavju, ki sled

8. Koža – meja z okoljem emo vsi nežnega Ali ne potrebuj Lepo naj ti dotika in topline? u. v tvojem dnev bo čim večkrat di posebno lepa Koža lahko vzbu občutja.

uspelo ustvariti »Človeku še ni rja, ščita in boljšega senzo čil.« posrednika sporo

Bernadine Healy

Uvodnik

Ključni pojmi 8. Koža – meja z okoljem koža, čutila v koži, vrhnjica, usnjica, podkožje, lojnica, znojnica, termoregulacija, las, dlaka, noht, melanin

Kakšna je tvoja koža? Ali je ne povezujemo vse prevečkrat samo z idealom lepote? Tudi starejša, zgubana koža ima svojo lepoto! Meni je ljuba koža rok starih ljudi, ki je včasih tanka, polna prosojnih žilic, ali pa koža kovačev in kmetov – debela, raskava, utrjena v vseh vrstah vremena in v težkem delu.

Koža in njena naloga



Preveri, kaj ti uspe spoznavati s tipom. Učitelj ti poda vrečo, v kateri je več precej podobnih predmetov. Medtem ko gledaš stran, z roko sezi v vrečo. Ugani, kaj zatipaš. Nato si predmete oglej.

te vodi na spletno stran www.devetletka.net, kjer najdeš vaje za krepitev različnih delov svojega telesa.

 Naučiš se lahko tudi masaže rok.

Za zelo radovedne: V zvezek lahko narediš svoje prstne odtise in jih primerjaš s sošolci.

Koža je najobsežnejši čutilni organ. Skupaj z lasmi, dlakami in nohti ščiti telo pred vplivi iz okolja. Sprejema tudi različne dražljaje iz okolja: z njo tipaš, občutiš pritisk, zaznavaš toploto, mraz in bolečino. Z znojenjem prek nje uravnavaš telesno temperaturo in izločanje nekaterih snovi.

Preveri, kako dobro tipaš s prsti v primerjavi s kožo na hrbtu. Sledi navodilom na strani 99 in napravi poskus. Čutnice za tip so najbolj na gosto posejane v koži prstov in ustnic, najredkeje pa na hrbtu. Odvisno od pritiska na čutnice v koži možgani razvijejo občutek za rahel in grob dotik, pritisk in bolečino. Občutek nastane v možganih in je odvisen od jakosti pritiska ter števila in vrste čutnic, ki so vzdražene. Razišči, kaj se dogaja v tvoji koži, ko je mrzlo. Potopi roki do komolca v mrzlo vodo. Kakšne barve postane koža čez nekaj minut? Opiši in razloži, kaj opaziš.

Zanimivosti: Po znanjih tradicionalne daljnovzhodne medicine s pritiskom na določene točke na podplatih vplivamo na delovanje organskih sistemov v organizmu.

TOPLO

Pritisk na kožo zaznavamo tudi prek obleke – prepoznamo lahko veliko sporočil, kot neke vrste govorico.

HLADNO Gostota čutnic za toplo in hladno

Svojo kožo na roki primerjaj s sošolci. Podrobno jo lahko opazuješ pod lupo, ko opazuješ z mikroskopom, pa prerez kože vidiš takole: Zanimivosti: • Koža odraslega ima površino 2 m2 in tehta 2,5 kg. Je največji organ v telesu. • Iz lasnih mešičkov z okroglo odprtino rastejo ravni lasje, iz lasnih mešičkov z ukrivljeno odprtino pa skodrani. • Koža je posejana z nešteto bakterijami. Le nekatere povzročajo obolenja. Kljub temu pa je zelo pomembno umivanje!

Prerez kože

Živčni končiči ob lasnem mešičku zaznavajo upogib lasu.

Živčni končiči neposredno pod površino kože zaznajo hlad, kadar je zelo hladno, pa tudi bolečino, če se na primer urežeš ali opečeš.

Čutnice za tip blizu površine kože so občutljive za rahlejši pritisk: sprejemajo sporočila o obliki predmetov, o gladkosti ali hrapavosti njihove površine. mišica naježevalka

las

Čutnice za tip globoko v koži so občutljive za močnejši pritisk.

lojnica žleza znojnica

vrhnjica

Zanimivosti: usnjica

Okvirčki Za zelo radovedne z dodatnimi vsebinami in aktivnostmi so namenjeni tistim, ki jih obravnavana tema še posebej zanima.

Toplotni dražljaj lahko izzove prijeten občutek. Če pa presega približno 48 ˚C, lahko občutimo bolečino. Tudi kadar se koža ohladi pod temperaturo zaznavanja hladu (pod 10 ˚C), v možganih zaznamo bolečino.

podkožje

8. Koža – me

ja z okoljem

Barva kože

knjigarna.com swis721 Poškodbe, prva pom

oč

Rane, praske in odrg

nine

Zanimivosti:

• Prvi ljudje so leti živeli v pred 100.000 Afrik znanstvenikov i in večina da so bili temn je prepričanih, se ljudje pozn e polti. Ko so po vsej Zeml eje že naselili ji, znanstvenikov je po mnenju svetlejša, ko koža postajala vse so se ljudstva v hladnejša podnebja z selila sonca. manj • V različnih delih sveta so se razvile različ ne skupine ljudi, rase. To so skupne znači ki imajo določene lnost i, kot so barva kože, poteze obraza in oblik telesa. a

Zakaj smo na različni h koncih svet a različne barv Poleg krvn ih žilic tik pod e? površino kože še kožno barv daje koži njen ilo o značilno ultravijoličnim melanin. Melanin v koži barvo i žarki, tako te lahko ščiti da jih vpije Količina mela pred škodljivim . Vendar pop nina v koži i olna zaščita je do neke poveča na ni mogoča. mer sončni svet e podedovana lobi. Rečemo, , nekoliko pa da porjavim se lahko o.

Na teh stra neh najdeš informacije o boleznih in poškodbah , ter nasvete in navodila za prvo pomo č.

V okvirčkih Zanimivosti najdeš nenavadne in zanimive informacije o obravnavani temi.

Zakaj je vse bolj pred sončnim pomembno, da se i žarki zašč itimo? Onesnaženo st zraka okro g Zemlje tanj zaščitno plas ša t ozona. Zara di lukenj v ozonski plas ti smo bolj izpostav nevidnim ultra vijoličnim žark ljeni lahko povzroč om, ki ajo opekline in celo rakava obo lenja kože zara di poškodb DNA kožnih celic.

Zaradi pove čanega preh ajanja skoz čedalje moč i zemeljsko nejše učinke ozračje imaj na kožo. Pošk pretiranega o sončni žark odbe na njej, izpostavljanj i a sončnim ki nastanej je kožnega žarkom, so o zaradi raka vsako čedalje štev leto več, sta izpostavljanj ilnejše. Ker pomembna a UV-žarko zavedanje m in 16. uro, takr nevarnosti at se obvezno ustrezna zaščita. Soncu se izogibaj uma senca na sonc med 10. in u postane krajš kni v senco: v senco se tore zaščita pred a od dolžine j umakni, ko soncem (dol tvojega teles tvoja ge hlače, maji rokavi, pok a. Obleka je rivalo ca iz gosto najboljša tkanega blag zaščita s krem in sončna očala). Zašč a z dolgimi ita ami, ki je le dodatna. Nam v senci ali z obleko je že 30 minut bolj pred izpostav ažeš si odk rite dele teles ša kot ljanjem sonc količino zašč a, najbolje u in nato vsak itne kreme. i dve uri. Upo rabi veliko

Površinske rane ne segajo prekuhano vodo ozirom skozi celotno debelino kože. Navad no zadostuje izpira a vodo iz plastenke nje s hladno tekočo namočimo s fiziolo in zaščita s steriln ali o gazo ali obližem. ško raztopino (0,9-o Če gazo pred preve dstotna raztopina bo prilepila in zasuši zo NaCl) ali z ohlajenim la na rano. Pomembno kamiličnim čajem nobenih praškov je, da imaš umite , se ne ali mazil. roke, da ne dihaš v rano in da ne upora bljaš Prebadanje kože na mesti lahko privede do poško h s hrustancem ali z gostim oživčenjem db, ki so nepopravljiv nečistim orodjem e. Prebadanje kože lahko povzroči okužb z o z različnimi povzro bolezni. čitelji Tudi tetoviranje, pri katerem se z iglo vnaša barva v usnjic lahko povzroči preno o kože, s bolezni, če orodje ni strokovno očišče povzroči pa lahko no, tudi alergijske reakci je.

CMYK 10/100/90/0 Mozoljavost

Mozoljavost je norma len pojav spolnega dozorevanja. 80 % mladih ima akne; te nastajajo zaradi pospešenega proizv maščob v lasnih mešič ajanja kih kože, ki se lahko zamašijo in okužij z bakterijami. Pogos o to se mozoljavost poslabša po stresu neprimerni prehra in ob ni, kot so na prime r ocvrta hrana, majon smetana, veliko sladka eza, rij, mastni siri, močne žara ter živila s konze začimbe in jedi z rvansi, barvili in drugim pa veliko zelenjave i dodatki. Koristi in sadja, gibanje v naravi, zmerno sonče reden ritem dobre nje, ga spanca, pa še čistoč a in potrpežljivost. Kadar pa si mozol je iztiskaš in se ti morda hudo zagno dobro obiskati zdravn jijo, je ika.

Kožni rak Kožni rak je najpog ostejša oblika raka na svetu, v Sloven njim vsako leto zboli iji pa za več kot 2000 ljudi. Najpo kot posledica pretir anega sončenja, venda gosteje se razvije r se lahko razvije na predelih kože, tudi ki so sicer zaščiteni pred soncem in skriti oblačili. Največkrat pod se kožni rak razvije zaradi poškodb v kože – v dedni snovi celicah DNA, ki so nastale zaradi pretiranega izpostavljanja UV sončnim žarkom. Ključn ega pomena pri razvoj kožnega raka so poško u dbe kože, še poseb ej opekline, ki so nastal do 20. leta starosti, čeprav se kožni rak e pogosto pojavi šele več desetletij. Za njim čez največkrat zbolijo starejši od 50 let.

Za zelo rad

ove

dne: • Katere pod o delovan atke ti sporoča koža organov ju tvojih notranji ? Pomaga h j si z liter • Ali veš, aturo. kaj zaščitnega pomeni številka sončenje? faktorja na krem i Razišči ob Kako krema delu za je? pom oči navodil za literature kremah uporabo pri nek in za aterih v lekarni. sončenje, ki jih najdeš

nakazuje aktivnost. To je lahko samo razmislek o določenem vprašanju, kratka vaja, poskus ali pa navodila za opazovanje tvojega telesa. Opažanja in ugotovitve, do katerih prideš z opazovanjem in raziskovanjem, zapiši v zvezek.

8. Koža – meja z okoljem

Uravnavanje toplote

Je tudi to koža?

Če ti je vroče, postane tvoja koža značilne barve. Kakšne in zakaj? Se poleg tega začneš še znojiti? Kakšen okus in vonj ima znoj? Od česa, meniš, je to odvisno? Preveri z vajo. Roko za nekaj minut do komolca potopi v zelo toplo vodo. Opiši barvo kože in opazuj, kaj se dogaja na tvoji koži, potem ko si jo obrišeš. Razloži, kaj opaziš.

V premislek: Stres in napetost povzročata izločanje znoja, ki vsebuje več izločkov z močnim vonjem. Vonj znoja pa je seveda močno odvisen tudi od tega, kako pogosto se umivaš in preprečuješ razkrajanje znoja na površini svoje kože. Bakterijski razkrojki znoja povzročajo zelo neprijeten vonj. Vonj znoja je odvisen tudi od prehrane. Nekatere snovi česna in čebule izločamo z znojem.

Telo oddaja toploto skozi kožo, in to tem bolj, čim več je krvi tik pod površino kože. Kadar ti je vroče, se zato žilice v podkožju razširijo in tako priteče več krvi iz notranjosti telesa proti površini – od tod rdeča barva kože. Ob tem tudi znojnice v koži izločijo znoj in izhlapevanje znoja na površini kože hladi telo. Sestava znoja se spreminja. Odvisna je od stanja tekočin in elektrolitov v telesu. Z znojem lahko izločiš tudi nekatere nerabne snovi in od njih je odvisno, kakšen vonj bo imel tvoj znoj.

zelo malo toplotnega sevanja

toplota, ki se izgublja z znojem

Zanimivosti:

toplota, ki se izgublja s sevanjem

Koža tvori dlake, lase in nohte. Lasje in dlake so iz poroženelih celic, ki rastejo iz lasnih mešičkov. Dlake in lasje so povezani z žlezami lojnicami, ki izločajo kožni loj – mastno snov, ki je zaščitno mazivo za dlako in kožo.

ni znoja

lunica

• Kadar te zebe, se ti dlake naježijo, ker se mišice naježevalke ob njih skrčijo; koža postane podobna kurji. Posebnega učinka naježene dlake pri človeku nimajo. Dosti bolj učinkovito se z naježenimi dlakami grejejo kosmate živali, saj med naježenjem ob koži zadržijo debelejšo plast ogretega zraka. • Bolj učinkovito se človek ogreje zaradi drgetanja mišic. Lahko razložiš, zakaj se ob drgetanju mišic ogreješ?

kožna guba

nohtna plošča notranje ležišče

V okvirčkih V premislek najdeš vprašanja in vsebine za razmislek in pogovor.

skrčene krvne žilice

žleza znojnica

razširjene krvne žilice

Ob spoznanjih o dogajanju v koži, ko ti je vroče, lahko sklepaš o dogajanju v koži, ko te zebe. Uravnavanje telesne temperature imenujemo termoregulacija. Nadzor uravnavanja telesne temperature se izvaja v možganskem centru za termoregulacijo.

prstna jagodica

Prerez konice prsta

Nohti so iz roževine in rabijo za bolj natančno in zanesljivo prijemanje stvari ter za zaščito konic prstov. Živi del sestavljata tanek rob (imenovan lunica), iz katerega noht raste, in notranje ležišče, ki se razteza do konca prsta.

V premislek: V zadnejm času si mnogi dlake odstranjujejo. Le zakaj? Jaz imam vse dlake na svojem mestu in mi je lepo.

Razlaga – v pomoč pri branju in učenju so pomembne besede v besedilu odebeljene.

Vsako poglavj e se zaključi z razd elkom, s pomočjo kate rega lahko ponoviš usvojeno znan je.

Razlaga ključnih pojmov

Ilustracije in fotografije ti bodo v pomoč pri razumevanju zgradbe in delovanja tvojega telesa, karikature pa na humoren način predstavijo obravnavane teme.

8. Koža – meja z okoljem

Ponovitev

Ključni pojmi čutila v koži – tip, pritisk, toplota, mraz, bolečina koža – zunanji ovoj telesa in meja med organizmom in okoljem; najobsežnejši čutilni organ; prek nje se uravnava telesna temperatura in izločajo nekatere snovi

4. Kurja polt A nastane ob vročini. B nastane zaradi skrčenja mikroskopsko majhne mišice naježevalke dlake. C se pojavi zaradi mraza. D se pojavi zaradi strahu.

lojnica – kožna žleza, ki izloča loj in s tem kožo in lase masti, da ohranja njihovo mehkobo in prožnost

5. Maščobno tkivo v podkožju služi A kot mazilo za kožo. B kot toplotni izolator in zaloga hrane v telesu. C za izločanje odpadnih snovi.

melanin – kožno barvilo, ki daje koži značilno barvo in te ščiti pred škodljivimi ultravijoličnimi žarki

Pojasni

noht – trda roževinasta ploščica, ki varuje prstno konico

• Kako služi koža kot največji čutilni organ? Pred čim nas lahko zaščiti?

podkožje – najgloblja plast kože, sestavljena iz rahlejšega veziva z debelejšimi žilami in živci ter maščobnim tkivom

• Navadno izločimo okrog 3 decilitre znoja na dan. Če bi bila koža neprepustno polepljena, bi umrli. Razloži, zakaj.

termoregulacija – sposobnost vzdrževanja stalne telesne temperature, kljub spremembam temperature v okolju (ob velikih temperaturnih razlikah v okolju termoregulacija kože ne zadošča)

Razmisli

las, dlaka – nitast kožni izrastek iz mrtvih celic

usnjica – plast kože pod vrhnjico iz prožnega vezivnega tkiva, ki vsebuje žilice, žleze lojnice in znojnice, čutnice in lasne korenine vrhnjica – vrhnji del kože, sestavljen iz številnih plasti. Osnovna plast je zarodna, kjer se celice hitro množijo in proti površini neprenehoma obnavljajo v naslednjih plasteh celic. Vrhnja plast odmrlih celic je iz roženine. znojnica – kožna žleza, ki izloča znoj; s hlapenjem znoja se telo ohlaja, z znojem pa se izločajo tudi odpadne snovi

Izberi pravilne odgovore

• Zakaj so pijani ljudje v mrazu ogroženi? Ob zaužitju večje količine alkohola ta ohromi ožilje kože in delovanje centra za regulacijo toplote. Premisli in razloži, kaj se zgodi. • Kako lahko preprečimo kožnega raka? • Kaj vse ohranja kožo svežo in napeto?

Raziskuj • Kako dobro tipaš s prsti v primerjavi s kožo na hrbtu? Potrebuješ dva zobotrebca in košček debele lepenke. Zobotrebca zapiči v lepenko 5 mm narazen. Sošolec naj ti približa in nežno pritisne zobotrebca na kožo hrbta, nato pa še na blazinice prstov. Koliko dotikov razločiš na hrbtu in koliko na prstih? Poskus ponavljaj z vedno večjo razdaljo med bucikama, dokler ne bo zaznavanje števila zobotrebcev na hrbtu in na prstih enako. Kaj lahko sklepaš?

Na spletni strani www.devetletka.net najdeš dodatne vsebine, ki ti bodo pomagale pri razumevanju snovi. Med drugim si lahko ogledaš interaktivno gradivo s ponazoritvijo delovanja srca, dihanja, prebave itd. ter rešiš nekaj kvizov. Natisneš si lahko družabno igro »hormopoli« za ponovitev snovi 9. poglavja ali slediš navodilom za telesne vaje, ki krepijo različne dele tvojega telesa.

knjigarna.com swis721

1. Telo oddaja toploto v okolje skozi kožo A s čim več krvi tik pod površjem kože, do česar pride z razširitvijo žilic v podkožju. B s sončenjem. C z znojenjem. 2. Značilno barvo kože določajo A čutilna telesca v podkožju. B krvne žilice tik pod kožo in kožno barvilo melanin. C lojnice. D znojnice.

• S pomočjo literature spoznaj mehanizem za nastanek sončnih »opeklin« ob pretirani izpostavitvi UV-sevanju. Lahko razložiš pojav kot poškodbo DNA v celicah kože zaradi delovanja UV-žarkov ob pretiranem sončenju? • Kaj vse je koristno za zdravo kožo? Pomagaj si s fotografijami.

3. Kožno barvilo melanin A daje koži toploto. B proizvaja mazivo za kožo. C ščiti pred škodljivimi UV-žarki. D ščiti telo pred onesnaženim zrakom.

Razloži pregovor »Volk dlako menja, narave pa nikoli.«

CMYK 10/100/90/0 Naloge za razmislek in 99

Naloge za ponovitev osnovnega znanja

raziskovanje, navodila za poskuse ...

1. Raziskujem – potujem skozi sebe Pogledaš se v ogledalo in pričakuješ, da se zares zagledaš. Vidiš le svojo navidezno sliko. Vendar si veliko več kot ta slika v ogledalu. Ko se poškoduješ, se zaveš svojih kosti, bolečih mišic ali nategnjenih vezi v gležnju. Ko te opozarja lakota, se zaveš želodca v trebuhu. Ko ti je nerodno, čutiš ognjena lica, in ko te objame ljubljena oseba, se zaveš vsega svojega telesa … Ko se lotevaš problemov, ti pomaga čudežna zmogljivost tvojega uma (joj, kaj vse je neizkoriščeno!). Ko te razžalosti slaba novica, te obidejo čustva žalosti in zagospodarijo vsemu tvojemu doživljanju sveta. Ko pa se zaljubiš, se zaveš sebe, prevzame te radost in sreča in ves svet postane prav tak.

knjigarna.com swis721 Skratka, si veliko več, kot pokaže ogledalo. Se ogledalo moti?

CMYK Ogledalo ponudi le zelo majhen delček resnice. Kako se zares počutiš,10/100/90/0 kako deluješ in kaj doživljaš, je pravzaprav skrito.

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

Tudi sama knjiga in znanja o delovanju telesa ti ne razodenejo vsega delovanja. Lahko se prepričaš, kaj vse si res ti, če se pridružiš raziskovanju svojega telesa! Prebudi svoje telo in skupaj s prijatelji potuj skozi sebe.

1. Raziskujem – potujem skozi sebe biologija, veda, znanost, naravoslovne vede, poskus, raziskava, domneva ali hipoteza, celična teorija, metoda dela, mikroskop, evolucija

Te zanima, kako premakneš roko v zapestju in prstih, da primeš svinčnik in z natančnimi gibi vodiš njegovo konico po papirju, da napišeš dogovorjene znake, ki jih vsi razumemo? Katere mišice sodelujejo, kako so pripete na kosti, katere kite jih povezujejo? Kakšne celice so mišične celice, kaj jih sproži v krčenje?

Biologija kot veda Človek je bil od nekdaj radoveden in je raziskoval razvoj, sestavo in delovanje živih bitij ter njihovega okolja. Postavljal si je vprašanja in na različne načine iskal odgovore nanje. Znanstveni način dela je razvijal tako, da je poskuse in raziskave načrtoval. Pri tem je uporabljal ustaljeno tehniko. Poskus je moral biti ponovljiv, da je lahko svoje ugotovitve preverjal. Na tak način je razvijal raziskovalno metodo, ki ga je vodila k novim odkritjem. Takšen način raziskovanja je pomemben za naš razvoj, izboljševanje kakovosti življenja in bivanja v okolju. Slavno sliko »Lekcija anatomije dr. Tulpa« je Rembrandt ustvaril v Amsterdamu leta 1632, star 26 let. Enkrat letno je bilo dovoljeno opraviti javno obdukcijo za opazovalce, ki so plačali vstopnino. Tega leta je dr. Tulp učil anatomijo ob telesu človeka, ki je bil obešen zaradi oboroženega ropa.

Še danes so najpogostejše metode raziskovanja opazovanje, merjenje, poskusi, anketiranje, popisovanje in druge. Biologija (veda o živem, iz grških izrazov bios – življenje in logos – veda) je naravoslovna znanstvena veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih bitij v njihovem okolju. Naravoslovne vede biologija, kemija, fizika, geografija, geologija in astronomija pojasnjujejo dogajanje v naravi v celoti. Biologija je zelo obsežna veda, saj je raznovrstnost živih bitij in njihovih okolij na Zemlji zelo velika. Delimo jo lahko na več glavnih smeri in panog. smeri

Zanimivosti: V Evropi je danes število novih dognanj (objav znanstvenih člankov) bioloških ved večje od kateregakoli drugega področja znanosti. Ker je biologija hkrati jedro biotehniških ved, njen vpliv narašča tudi na vseh tistih področjih življenja, ki bodo odločilno zaznamovala 21. stoletje.

panoge

zoologija

proučuje živali

sistematika

primerja in razvršča organizme

botanika

proučuje rastline

citologija

proučuje zgradbo in delovanje celice

mikrobiologija

proučuje mikroorganizme

genetika

proučuje dedovanje

antropologija

proučuje človeka

ekologija

proučuje odnos med živimi bitji in okoljem

knjigarna.com swis721

Izsledke biologije danes uporabljamo predvsem v medicini, farmaciji, veterini, kmetijstvu in gozdarstvu. Za današnjo količino znanja in razvoj so bila ključna številna odkritja v preteklosti. Številni navdušeni raziskovalci so imeli genialne zamisli za svoje poskuse in odkritja, na osnovi katerih smo do danes korenito spremenili način življenja in še vedno razvijamo sodobna raziskovanja.

CMYK 10/100/90/0

Nizozemec Anton van Leeuwenhoek (1632–1723) je sestavil izpopolnjen mikroskop z lečo. Z njim je dosegel do 270-kratne povečave. Z mikroskopom je opazoval različne snovi, ki so vsebovale živa bitja; leta 1683 je ob opazovanju svojih, ženinih in hčerinih zobnih oblog zapisal: »Bela snov, gosta kot testo. Na svoje veliko začudenje sem zagledal zelo veliko majhnih 'živalic', ki so se čudovito gibale. Tiste večje so se gibale zelo sunkovito in hitro kot ščuke v vodi … Druge so se vrtele v krogu in teh je bilo največ.« Opazoval je tudi zobne obloge dveh mož, ki nikoli nista čistila svojih zob: »Neverjetna velika druščina 'živalic', vse plavajo bolj okretno, kot sem kdaj videl! Nekatere močno upogibajo svoja 'telesa' in se sunkovito premikajo. Vsa voda se zdi živa.« To so zapisi prvih opazovanj živih bakterij.

Zanimivosti: • Beseda biologija je bila prvič uporabljena šele v začetku 18. stoletja, čeprav se je človek s temi področji srečeval že od začetka svojega razvoja. Kemija in fizika sta veliko starejši naravoslovni vedi. • Antona van Leeuwenhoeka imenujemo očeta mikrobiologije. Opisal je mišična vlakna, bakterije in tudi delovanje najmanjših žilic, kapilar.

Anton van Leeuwenhoek

Leeuwenhoekov mikroskop

Robert Hooke (1635–1703), angleški naravoslovec, je bil vrhunski izumitelj na področjih vseh naravoslovnih ved. V biologiji je najbolj znan po odkritju, do katerega je prišel pri opazovanju tankih slojev plute s svojim sestavljenim mikroskopom, ki je dosegel 100-kratno povečavo. V svoji knjigi Mikrografija je zapisal: »Opažam, da je vse preluknjano kot čebelji panj, le da pore niso tako pravilne. Verjetno tega ni še nihče videl, saj o tem še nikoli nisem bral oziroma nisem srečal nikogar, ki bi omenil kaj takega.« Hooke je odkril celično steno rastlinskih celic. Prvi je uporabil izraz »celica« – navdih je dobil pri poimenovanju majhnih samostanskih sob, v katerih so stanovali menihi.

knjigarna.com swis721

V svoji zagnanosti, da bi odkrival očem nevidna bitja, je bil pogosto nerazumljen. Neki satirik ga je v tistem času denimo opisoval takole: »Kot pijan je vlagal celo premoženje v ta mikroskop, da je gledal nekakšne jegulje v kisu, ‘črvičke’ v siru in modro snov v slivah, kar naj bi vse bila živa bitja.«

Robert Hooke

CMYK Čeprav je Hooke poimenoval celico že leta 1665, je preteklo še 170 let, 10/100/90/0 preden so postavili celično teorijo. Ta pravi, da so vsi organizmi zgrajeni iz celic, da je celica osnovna enota vsakega organizma in da nove celice nastajajo samo s celično delitvijo.

1. Raziskujem – potujem skozi sebe

Zanimivosti:

Ponovi svoje znanje o mikroskopu in mikroskopiranju.

Naravoslovca Hooka so leta 1678 v Kraljevem združenju raziskovalcev v Londonu zaprosili, naj potrdi Leeuwenhoekova spoznanja o majhnih živih bitjih, ki jih je ta opazoval pod svojim preprostim mikroskopom. Hooke je potrdil njegova opazovanja, pri tem pa omenil, da ima Leeuwenhoekov mikroskop večjo zmogljivost povečave, a je za uporabo manj pripraven: »Nasilen je za moje oči, potreben je trud in moj vid pri tem peša.«

Hookov mikroskop

Hookova risba zgradbe plute

okular tubus revolver stojalo

objektiv mizica

makroskopski vijak mikroskopski vijak vir svetlobe Elektronski mikroskop nam omogoča opazovanje celične zgradbe, ki je ne vidimo s svetlobnim mikroskopom. V njem na opazovani predmet namesto svetlobnih žarkov usmerimo snop elektronov. Sliko predmeta lahko povečamo tudi večmilijonkrat.

noga

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

Fotografija krvnih celic, opazovanih z elektronskim mikroskopom, 3500-kratna povečava

Fotografija krvnih celic, opazovanih s svetlobnim mikroskopom, 1150-kratna povečava

Svetlobni mikroskop