Kozma Ahačič
slovnica KRATKO -
Ilustriral Jaka Vukotič
Dopolnjena izdaja
Predgovor
Kratkoslovnica je namenjena vsem, ki bi radi čim osnovnejši in karseda kratek vpogled v slovnični opis slovenskega jezika. Njeno nadaljevanje predstavlja obsežnejša Slovnica na kvadrat, ki osnovni opis razširja in dopolnjuje s posameznimi zanimivostmi. Moja želja je bila ločiti pomembnejše od manj pomembnega, hkrati pa podati prikaz vseh ravnin slovenske slovnice.
Delo je primerno za rabo v osnovni šoli. Vsebina je razdeljena na paragrafe, tako da si lahko učenci sproti označujejo, kaj že znajo.
Pisano je tako, da se dopolnjuje s Slovnico na kvadrat: ta bo v povezavi s Kratkoslovnico služila osnovnošolskim učiteljem slovenščine in tujih jezikov kot priročnik za boljši pouk, sposobnejšim osnovnošolcem od 7. razreda naprej pa za vpogled v znanje na višji ravni.
Prav tako je delo primerno za vse odrasle, ki se s posameznimi slovničnimi pojmi srečujejo pri učenju tujih jezikov in želijo dobiti najhitrejši možni vpogled v strukturo slovenskega jezika. Ni pa primerno za tiste, ki se učijo slovenščine kot tujega jezika.
Idejo za koncept dela sem dobil v znani mali nemški slovnici Georga
Vollmerja Kleine deutsche Grammatik für Schule und Alltag. Vsebinsko in terminološko sem sledil veljavnim učnim načrtom in uveljavljeni terminologiji, edino namesto izraza občna rabim izraz splošna imena.
Šolska slovnica ni okrajšava, ampak vsebinska prilagoditev in vsebinska poenostavitev znanstvene slovnice. To tudi ni učbenik, ampak priročnik.
Glede na to, da je slovnica Jožeta Toporišiča (1976) kot zadnja večja slovenska slovnica stara že več kot štirideset let, sem pri pripravi šolske slovnice upošteval tudi številna novejša jezikoslovna dela. Predvsem pa je bila moja želja, da bi bila slovnica čim krajša in zato čim bolj pregledna.
Pregledu slovnične zgradbe slovenskega knjižnega jezika sledijo osnovna pravopisna pravila, preglednice sklanjatev in spregatev, za lažjo orientacijo po knjigi pa služi stvarno in besedno kazalo.
To je tretja, dopolnjena izdaja slovnice. Novost te izdaje je dodano poglavje o jezikovnih zvrsteh slovenskega jezika, ki je umeščeno takoj za preglednicami sklanjatev in spregatev. Tu se naslanjam na najnovejša spoznanja, zlasti tista, ki jih v zadnjih letih oblikovala skupina okrog Nataše Gliha Komac. Verjamem, da bo sodobnejši opis zvrstnosti omogočil še lažjo rabo in opazovanje slovničnega ustroja slovenskega knjižnega jezika.
Pisanje slovnice je dolg proces. Poenostavljanje je pri tem včasih dolgotrajnejše od celovitega opisovanja. Iskrena hvala vsem, ki ste mi pomagali na tej poti z nasveti, s strokovnimi pogovori, z zbiranjem podatkov in z izkušnjami iz šolske prakse. Hvala tudi vsem, ki ste pomagali pri izboljšavah za dopolnjeno izdajo slovnice.
Avtor
GLAS knjigarna.com
Glasovi
1 Glasove delimo na samoglasnike in soglasnike.
i šestilo
é (ozki e) tenis
ê (široki e) žena
a gla s
ô (široki o) soba
ó (ozki o) torba
u pu ščica
ә (polglasnik) pes, vrt
samoglasniki
soglasniki
zvočniki nezvočniki zaporniki priporniki zlitniki
j jajce p pikapolonica f falot č čmrlj
v veverica b babica s se stra c cokla
m mama t torba z z adetek
n noč d dedek š šola
roka
l lulati g gora h hiša
2
Glasove zapisujemo s črkami slovenske abecede (a b c č d e f g h i j k l m n o p r
s š t u v z ž). V njej vsak glas, ki vpliva na pomen, nima svoje črke:
a) široki ê in ozki é zapisujemo kot e žena (široki e), tenis (ozki e)
b) široki ô in ozki ó zapisujemo kot o soba (široki o), torba (ozki o)
c) polglasnik lahko zapisujemo kot e, pred r pa ga ne zapisujemo (razen na koncu besede)
dež, vrt, ministrski dober, minister
3 Vseh glasov ne zapisujemo, kakor jih izgovarjamo, ampak se pri tem ravnamo po naslednjih pravilih:
a) soglasnike pišemo tako, kakor bi jih izgovorili pred samoglasnikom sem delal : sem delala gla sba : gla sovi
b) predlog z pišemo in izgovarjamo kot s pred t s h š k f c p č (ta su hi šk a fec pušč a)
z Ano : s prijateljico
c) predlog k pišemo in izgovarjamo kot h pred k in g (k ilog ram) k nogometašu : h košarkarju