dr. Albinca Pesek
GLASBA danes in nekoÄ?
GLASBA 9 DZ 2013 dodatek.indd 1
9 7/24/13 8:55 AM
dr. Albinca Pesek
Glasba danes in nekoč 9 Delovno gradivo k učbeniku Glasba danes in nekoč 9 Priredila: dr. Marija Mihevc Uredila: dr. Albinca Pesek Strokovni pregled: Jerneja Bombek, mag. Karmen Salmič Kovačič Jezikovni pregled: Andreja Blažič Klemenc Priredbe za Orffova glasbila: Blaž Rojko Fotografije: iz arhiva Založbe Rokus Klett Notografija: Blaž Rojko Direktor produkcije: Klemen Fedran Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o. Za založbo: Maruša Kmet Prelom: David Guček, s. p. 1. izdaja Naklada: 50 izvodov Ljubljana 2013
Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com
S tem dodatkom učbenik vsebuje vse vsebine posodobljenega učnega načrta. Učbenik Glasba danes in nekoč 9 je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na svoji 152. seji, dne 25. 10. 2012, s sklepom št. 6130-1/2012/134, potrdil kot učbenik za glasbeno vzgojo v 9. razredu osnovne šole. © Založba Rokus Klett, d. o. o. (2012). Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 78(075.2)(076) PESEK, Albinca Glasba danes in nekoč 9. [Delovno gradivo k učbeniku Glasba danes in nekoč 9] / Albinca Pesek ; [fotografije iz arhiva Založbe Rokus Klett]. - 1. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2013 ISBN 978-961-271-349-2 267255808
GLASBA 9 DZ 2013 dodatek.indd 2
7/24/13 8:55 AM
GLASBA 9 DZ 2013 dodatek.indd 3
7/24/13 8:55 AM
Legenda simbolov poslušaj
zaigraj
zapleši
nariši
raziskuj
zapoj
razmisli
utrdi
zapiši
uprizori
uporabi sodobno tehnologijo
GLASBA 9 DZ 2013 dodatek.indd 4
7/24/13 8:55 AM
GLASBENA UMETNOST OD PREHODA IZ 19. V 20. STOLETJE DO DANES Impresionizem Znanost in umetnost v 20. stoletju Glasba v 1. polovici 20. stoletja Ekspresionizem Neoklasicizem Izbrani skladatelji iz 2. polovice 20. stoletja: Olivier Messiaen Pierre Schaeffer Edgar Varèse John Cage Karlheinz Stockhausen Witold Lutosławski Krzysztof Penderecki Philip Glass Slovenska glasba v 1. polovici 20. stoletja Izbrani skladatelji: Anton Lajovic Lucijan Marija Škerjanc Marij Kogoj Slavko Osterc Glasba med NOB Slogovne usmeritve in izbrani slovenski skladatelji v 2. polovici 20. stoletja
6 10 10 11 12 15 15 16 16 17 18 18 19 19 20 20 20 20 21 21 22 23
JAZZ Najpopularnejši jazzovski slogi Simfonični jazz in George Gershwin Jazz v Sloveniji
24 26 26
ROCK Najpopularnejši rockovski slogi Rock v Sloveniji
27 28
ZAKLJUČNE ENOTE Glasba in ples Muzikal Glasba in film
29 29 31
SPLETNE STRANI ZA RADOVEDNEJŠE PESMARICA
32 35
GLASBA 9 DZ 2013 dodatek.indd 5
7/24/13 8:55 AM
GLASBENA UMETNOST OD PREHODA IZ 19. STOLETJA V 20. STOLETJE DO DANES Impresionizem CLAUDE DEBUSSY Poslušaj Preludij k Favnovemu popoldnevu, ki ga je ustvaril francoski skladatelj Claude Debussy in je nastal po istoimenski pesnitvi francoskega simbolista Stéphana Mallarméja. Govori o poganskem gozdnem bitju (pol človek, pol koza), ki se dolgočasi v popoldanski vročini, igra na flavto ter sanjari o čudovitih nimfah. Časovni potek skladbe e možnostmi izberi besedo in Poslušaj glasbeno delo in spremljaj njegov potek. Med tremi Pravilne rešitve zapiši v de skladbe. skla o tistega glasbila, ki izvaja melodijo določenega določenega dela sliko zvezek. A
0:00
/HARFA, FLAVTA, VIOLINA solo/ /p/ //p/ /uvodna kromatična melodija/
/glissando s/z VIOLINO, HARFO, KLAVIRJEM/ /nežni zvoki v rogovih/ /kratka pavza/ /glissando s harfo/ /nežni zvoki v rogovih/
0:55
na melodija/ /v ozadju godala/ /KLARINET, HARFA, FLAVTA solo/ /p/ /uvodna kromatična /oboa/ /p/ /nadaljevanje melodije/ mike v klarinetu/ /orkester narašča v dinamiki do f/ /pojemanje dinamike
1:53
omatičn tična melodija ija /HARFA, FLAVTA, VIOLINA solo/ /p/ /uvodna kromatična je razširjena in variirana/ /spremljava s harfo in pridušenimi godali/ /melodija v flavti pripelje do tihega zaključka/
6
GLASBA 9 DZ 2013 dodatek.indd 6
7/24/13 8:55 AM
/melodijo igra KLARINET, FLAVTA, VIOLINA/ /v ozadju violončela la in harfa/ ha
3:07
/oboa − nova melodija/
3:36
B
/melodijo prevzamejo violine/ /stopnjevanje v dinamiki in hitrosti pripelje do viška skladbe/ /vznemirjenje pojenja/ /vedno počasneje/ /klarinet/ /p/ Po vzoru impresionističnih slik naslikaj vzdušje, ki si ga občutil/-a ob poslušanju Debussyjeve glasbe. Poslušaj skladbo Golliwogg’s Cakewalk (Golliwoggov Golliwoggov kolačni ples) iz zbirke skladb za klavir Otroški kotiček. Kako bi jo opredelil/-a glede na značaj? Kateri izmed navedenih zapisov začetka skladbe je pravilen? Izbiro pravilne rešitve
Cakewalk (iz ang. kolačni ples) je star afroameriški ples v sinkopiranem ritmu, pri katerem so za nagrado podeljevali kolač.
utemelji v zvezku. a.
b.
c.
Izmisli si lastne gibe z rokami/nogami in jih izvedi ob vnovičnem poslušanju skladbe.
Slovenska ljudska Pojdmo na Štajersko
7
GLASBA 9 DZ 2013 dodatek.indd 7
7/24/13 8:55 AM
MAURICE RAVEL Poslušaj Bolero skladatelja Mauricea Ravela. Časovni potek skladbe V zvezek zapiši ustrezno glasbilo, ki v posameznih primerih igra melodijo Bolera.
0:00
Uvod /Mali boben igra ritem bolera, spremljajo ga viole in violončela s pizzicatom v ostinatnem ritmu in melodiji./ /pp/
A
0:11
predstavi melodijo Bolera.
/
Mali boben in godala igrajo enako kot v uvodu./ /pp/
Bolero je španski ples v ¾ taktu, prvotno za enega plesalca ali par. Plesalci se ob glasbi kitare in bobenčkov spremljajo s kastanjetami.
0:58
/Melodijo Bolera igra
A1
1:46
/Razširjeno melodijo Bolera prevzame
A1
2:34
/Ponovitev dela A1 zveni za oktavo više v
A
3:22
/Ponovitev dela A v oboi d’amore./ /mp/
4:10
/Ponovitev melodije dela A zveni v
./ /p/ ./ /mp/
./ /mp/
z dušilcem ter v flavti
za oktavo više./ /p/
8
GLASBA 9 DZ 2013 dodatek.indd 8
7/24/13 8:55 AM
V zvezek zapiši, v čem se posamezni deli skladbe med seboj razlikujejo. Na spletnem portalu YouTube si oglej Bolero v baletni izvedbi, z rusko primabalerino Mayo Plisetskayo v glavni vlogi. Katera značilnost v kompoziciji predstavlja osnovno idejo za baletno koreografijo? Zamisli si nekaj gibov v lastni koreografiji in jih odpleši na izbrani del skladbe.
Odgovore na zastavljena vprašanja zapiši v zvezek: •
Kako se v različnih umetnostih (glasbi, slikarstvu) odražajo značilnosti impresionizma?
•
Kaj je menil skladatelj Maurice Ravel s stavkom o emocionalnosti in intelektualnosti v glasbi?
•
Katere lastnosti mora imeti glasbenik, da s svojo glasbo prepriča poslušalce?
V zvezek zapiši odgovore na spodaj našteta vprašanja. •
Kaj pomeni beseda impresija?
•
V kateri umetnosti se impresionizem najprej pojavi?
•
Naštej značilnosti impresionizma v glasbeni umetnosti?
Na klaviaturo zaigraj modalne lestvice (od c do c, od d do d itd.) ter poskušaj opisati, kako jih doživljaš oziroma kako zvenijo (npr. zamolklo, optimistično, izpovedno …).
9
GLASBA 9 DZ 2013 dodatek.indd 9
7/24/13 8:55 AM
Znanost in umetnost v 20. stoletju V zgodovini in tudi v današnjem času najdemo veliko glasbenikov in drugih umetnikov, ki so hkrati znanstveniki in obratno. Na spletnih straneh poišči posameznike, ki so bili uspešni na obeh področjih. Nekaj jih izberi ter v zvezek izpiši njihova imena in področja, s katerimi so se ukvarjali.
Glasba v 1. polovici 20. stoletja Spomni se različnih glasbenih zapisov in kako se imenujejo. Odgovore zapiši v zvezek. V zvezek zapiši svoj primer grafične notacije in ga izvajaj.
Vaja z dvanajsttonsko vrsto V zvezek zapiši svojo dvanajsttonsko melodijo tako, da najprej narišeš klaviaturo v obsegu ene oktave, nato pa v kroge v klaviaturi napišeš številke od 1 do 12 po naključnem vrstnem redu. Tone zaigraj na pravi klaviaturi − naj bodo različnih trajanj.
Ustvarjeno tonsko vrsto zaigraj na melodično glasbilo (npr. klavir, ksilofon, violino, flavto) in jo posnemi v programu Audacity (ali v kakšnem drugem programu, ki je tudi brezplačno dostopen na spletu). Posneto tonsko vrsto lahko skopiraš tudi v obrnjenem vrstnem redu, spreminjaš njen tempo, dinamiko, je uporabiš samo del in dodaš nove tone ipd. Tako lahko ustvariš tudi kolaž dvanajsttonskih vrst. Živa dvanajsttonska vrsta Sodeluj v skupini, sestavljeni iz dvanajstih učencev. Vsak od vas je »uglašen« v enem tonu dvanajsttonske vrste. Učenec dirigent po naključnem vrstnem redu izbere »žive tone«, ki se morajo oglasiti − vsak le enkrat. Ko vsi odpojejo svoj ton, lahko naslednji dirigent izbere novo zaporedje. Pri petju svojega tona si pomagaj s klaviaturo. Dolenjska ljudska Kaj ti je, deklica
10
GLASBA 9 DZ 2013 dodatek.indd 10
7/24/13 8:55 AM