6 Dragica Kapko
Gradim te imam, slovenski jezik Učbenik za slovenščino v 6. razredu osnovne šole
Nana Cajhen Nevenka Drusany Martina Križaj Ortar Marja Bešter Turk
GRADIM 6 ucbenik1.indd 1
3/1/07 6:17:54 PM
Dragica Kapko Nana Cajhen Nevenka Drusany Martina Križaj Ortar Marja Bešter Turk GRADIM SLOVENSKI JEZIK 6 Učbenik za slovenščino v 6. razredu osnovne šole
Recenzentki: mag. Mateja Hočevar Gregorič, Vanja Kavčnik Kolar Ilustracije: Suzana Bricelj Fotografije: Miha Maček, Janez Bogataj, Bogdan Kladnik, Maja Flisar, fototeka Pokrajinskega muzeja Ptuj
Vse knjige Založbe Rokus Klett in dodatna gradiva dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.
Brez pisnega dovoljenja založnika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.193.6(075.2)
Založba Rokus Klett, d.o.o. Stegne 9b 1000 Ljubljana telefon: 01 513 46 00 telefaks: 01 513 46 99 e-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si
GRADIM 6 ucbenik1.indd 2
GRADIM slovenski jezik 6 : rad te imam. UËbenik za slovenšËino v 6. razredu devetletne osnovne šole / Dragica Kapko ... [et al.] ; [ilustracije Suzana Bricelj ; fotografije Miha MaËek ... et al.]. - Ljubljana : Rokus, 2007 ISBN 978-961-209-673-1 1. Kapko-BakiË, Dragica 229970688
3/2/07 3:44:04 PM
Gradim slovenski jezik 6
Kazalo 1
LANI IN LETOS
5
Besedilo
8
2
SKUPAJ V SKUPINI
10
3
LUKA JE ON — ON IN JAZ SVA MIDVA
14
4
VSAK DAN JIH BEREMO
19
Protipomenke, sopomenke, nadpomenke, podpomenke
24
5
NEKAJ TI MORAM POVEDATI
27
6
PO MOJEM MNENJU
35
Besedna družina
40
7
DOBRO BLAGO SE SAMO HVALI
42
8
ZARADI ČE ČEBULA NI BULA
48
9
VČASIH GRE TUDI BREZ ZDRAVNIKA
53
Višji primerja — najvišji presega
59
10 PRVA JE ZA KONCERTE, DRUGA ZA PUSTA Prodam — kupim
62 67
11 SOSEDA S SOSEDO O SOSEDI
69
12 IZ MALE NE ZRASTE VELIKA
76
13 IZ ČASOV BREZ TELEVIZIJE IN RAČUNALNIKA
80
14 SIMON, KAJ DELA©?! LE KAJ SE DOGAJA S TABO?
86
15 VSE TE»E IN SE SPREMINJA
90
16 SIMON JI GA JE DAL ZANJE
96
17 PRAPRAPRAPRA»LOVEK
100
Podatki v oklepaju
104
Na kratko
105
18 PRASKANJE PREPOVEDANO!
106
19 NI ČASA ZA DOLGČAS
110
20 HOČEŠ ALI NOČEŠ — MORAŠ SE ITI UČIT
116
21 DOBRO JE VEDETI
120
Gospa vejica, Vas smem vpisati?
123 3
GRADIM 6 ucbenik1.indd 3
2/21/07 5:25:42 PM
22 JURE SE JE OPOLDNE SKRIVOMA VRNIL DOMOV
124
23 OD KOD IN KAM, KAKO IN KDAJ?
127
24 NAJ SE PRIJAVIM ALI NE?
131
25 ROK JE BIL NA KROSU 2., 2 SOŠOLCA STA BILA TIK ZA NJIM
136
GRADIM 6 ucbenik1.indd 4
2/21/07 5:25:42 PM
5
Gradim slovenski jezik 6
Nekaj ti moram povedati Rad bi govoril z gospodom Jo탑etom Grando.
To sem jaz.
27 GRADIM 6 ucbenik1.indd 27
2/21/07 5:26:04 PM
Gradim slovenski jezik 6
1. Preberi začetek besedila iz 2. naloge in opazuj, kako so napisane povedi. — Dober dan, tukaj policijska postaja Ljubljana ©iška. — Ja, prosim? — Rad bi govoril z gospodom Jožetom Grando. — To sem jaz.
Ali je bilo besedilo, katerega začetek si prebral, najprej govorjeno ali zapisano? Na osnovi česa tako sklepaš? Kako imenujemo ločilo pred vsako povedjo: pika, narekovaj, klicaj ali pomišljaj? Kaj zaznamuje pred vsako povedjo? Koliko ljudi je tvorilo to govorjeno/prvotno besedilo? Poimenuj njuni vlogi. Ali sta se pogovarjala ali sta govorno nastopala? Pojasni svoj odgovor. Poveži. Prvotno besedilo je bilo ___ Prebral bom ___
A B C » D
Ëasopisni Ëlanek. policijski zapisnik. zapis pogovora. predavanje. pogovor.
2. Naslednje besedilo boš prebral na glas. Pred branjem se odloči, ali ga boš prebral sam ali s sošolcem. Katera izbira je ustreznejša? Pojasni odgovor. Kaj morata narediti pred branjem? Zakaj? Preberita besedilo. — Dober dan, tukaj policijska postaja Ljubljana ©iška. — Ja, prosim? — Rad bi govoril z gospodom Jožetom Grando. — To sem jaz. — Ali pogrešate osebne dokumente in denar? — Ja, na poti iz trgovine sem izgubil torbico. — No, ta je zdaj pri nas. — O, da se je le našla! — Neki mladeniË jo je prinesel k nam. 28 GRADIM 6 ucbenik1.indd 28
2/21/07 5:26:07 PM
Gradim slovenski jezik 6
— Torej so še pošteni ljudje na tem svetu! — Naj Vas poËaka? — Seveda, takoj pridem. — Prav. Na svidenje. — Na svidenje. Kdo se je pogovarjal? Kako sta se pogovarjala — iz oči v oči ali kako drugače? Po čem tako sklepaš? Kdo je začel pogovor? S čim ga je začel? Ali je to potrebno? Kako se je predstavil? Presodi, ali je to ustrezno, in pojasni svojo presojo. Kaj je izvedel drugi govorec od prvega? S čim se je pogovor končal? Bi se lahko končal tudi brez tega? Pojasni odgovor. 3. Ali so pogovori pogosto zapisani tako, kot so v prejšnjem besedilu? Ali si kdaj zapisal pogovor na ta način? Ali si kdaj komu pravil o tem, kaj je kdo rekel? S primerom ponazori, kako si mu to povedal. Kako bi domačim poročal o prvem vprašanju, ki ga je policist postavil gospodu Jožetu? S sošolci primerjajte svoje odgovore. Ali bi vsi poročali na enak način? Nekaj primerov napišite na tablo in presodite, ali so ustrezni. Ali je o tem, kaj je kdo komu rekel, mogoče poročati samo na en način? 4. Oglej si naslednje slike. Ko bom velika, bom zdravnica.
Petra, še včeraj si rekla, da boš igralka. Pa sem se premislila, Tomaž. Zakaj pa?
29 GRADIM 6 ucbenik1.indd 29
2/21/07 5:26:07 PM
Gradim slovenski jezik 6
Veš, naš dedek je hudo zbolel. Včeraj smo ga odpeljali v bolnico. Če bi bila jaz zdravnica, mu ne bi bilo treba biti v bolnici, ker bi ga lahko jaz pozdravila.
Kdo je na slikah? Kaj delata? Kako to veš? V dvojicah odigrajte njun pogovor. 5. Kako po navadi seznaniš svoje prijatelje o pogovorih drugih ljudi — tako, da te pogovore odigraš, ali tako, da o njih poročaš? Zakaj se po navadi odločiš za ta način? 6. Preberi naslednje povedi. a) “Kaj Vas boli?” b) Zdravnica je vprašala dedka: “Kaj Vas boli?” c) Zdravnica je vprašala dedka, kaj ga boli. Ë) “Kaj Vas boli?” je vprašala zdravnica dedka. Katere povedi poročajo o tem, kaj je bilo rečeno in kdo je komu to rekel? 7. Primerjaj naslednji povedi. “Denarnica je padla s strehe Vašega avta.” Blaž je povedal gospodu Jožetu: “Denarnica je padla s strehe Vašega avta.” Razmisli, kaj izvemo iz prve povedi in kaj iz druge. Nato poveži ustrezne trditve. Iz prve povedi izvemo, kaj je bilo reËeno. Iz druge povedi izvemo, kdo je rekel, komu je rekel in kaj je rekel. Katera poved vsebuje več podatkov — prva ali druga? Pojasni odgovor. Poišči in nato preberi pravilno trditev. Prva poved je zapis prvotnega govora / poroËilo o prvotnem govoru. Druga poved je zapis prvotnega govora / poroËilo o prvotnem govoru. Svoje sorodnike in prijatelje pogosto seznanjamo z govori in pogovori drugih ljudi, in sicer veËinoma tako, da o njih poroËamo − to se pravi, da povemo oz. napišemo ne le to, kaj je bilo reËeno, temveË tudi, kdo je to rekel in komu je to rekel. 30 GRADIM 6 ucbenik1.indd 30
2/21/07 5:26:08 PM
Gradim slovenski jezik 6
8. Primerjaj naslednje povedi. Blaž je rekel policistom: “Iz denarnice nisem vzel niti tolarja.” Jože Granda nas je vprašal: “Zakaj pišete samo o mladih, ki so slabi?” UËitelj je naroËil uËencem: “Do naslednjega tedna pripravite plakat.” Kaj so te povedi — zapis prvotnega govora ali poročilo o prvotnem govoru? Pojasni odgovor. Opazuj sestavo prve povedi. Katero ločilo je sredi povedi? a) Pika. b) Vejica. c) DvopiËje. Ë) PodpiËje. Razmisli, kateri podatek je v zgornjih povedih levo od dvopičja in kateri je desno. Poveži. Na levi strani je podatek o tem, kaj je bilo reËeno. Na desni strani je podatek o tem, kdo je to rekel in komu je to rekel. Ali lahko rečemo, da razdeli dvopičje poved na dva dela? Pojasni odgovor. Ali sta tudi drugi dve povedi iz dveh delov? Pojasni odgovor. Poglej, na tej strani dvopičja sva medve, na drugi strani pa je tisto, kar sva govorili.
A morava zdaj govoriti na drugo stran papirja?
O prvotnem govornem dogodku poroËamo tako, da povemo oz. napišemo ne samo, kaj je bilo reËeno, temveË tudi, kdo je to rekel in komu je to rekel. Zato je vsako poroËilo o prvotnem govoru iz dveh delov: en del vsebuje podatek o besedilu, drugi pa o sporoËevalcu in naslovniku. Tisti del, ki vsebuje podatek o sporoËevalcu in naslovniku, imenujemo spremni stavek. V povedih na začetku 8. naloge poišči spremni stavek in ga opiši (tj. povej, katere podatke vsebuje in katero ločilo stoji za njim). 31 GRADIM 6 ucbenik1.indd 31
2/21/07 5:26:09 PM
Gradim slovenski jezik 6
9. Primerjaj naslednji povedi. Blaž je rekel policistom: “Iz denarnice nisem vzel niti tolarja.” Blaž je rekel policistom, da ni iz denarnice vzel niti tolarja. V obeh povedih poišči spremni stavek. Kakšen je spremni stavek v obeh povedih? a) Enak. b) RazliËen. V obeh povedih pozorno opazuj drugi del. Kateri podatek vsebuje drugi del v prvi povedi? a) O prvotnem sporoËevalcu in naslovniku. b) O prvotnem besedilu. Ali je ta podatek tudi v drugem delu druge povedi? Ali se v obeh povedih poroča o prvotnem besedilu na enak način? Poveži. Prvotno besedilo je v prvi povedi obnovljeno. Prvotno besedilo je v drugi povedi dobesedno ponovljeno. Opazuj še ločila v obeh povedih. Katero ločilo je za spremnim stavkom v prvi povedi in katero je v drugi? Zakaj ni v obeh primerih dvopičja? Zakaj je drugi del povedi (tj. podatek o prvotnem besedilu) v prvi povedi napisan v narekovajih, v drugi pa ne? O prvotnem govoru lahko poroËamo na dva naËina − in sicer glede na to, kaj naredimo s prvotnim besedilom. »e prvotno besedilo dobesedno ponovimo, pravimo, da poroËamo s premim govorom. »e pa prvotno besedilo obnovimo s svojimi besedami, pravimo, da poroËamo z odvisnim govorom. 10. Kako se v naslednjih povedih poroča o prvotnem govoru – s premim ali odvisnim govorom? Mama me je prosila: “Prinesi mi Ëasopis.” Mama me je prosila, naj ji prinesem Ëasopis. Sošolec me je vprašal, ali grem z njim v kino. Sošolec me je vprašal: “Greš z mano v kino?” Kako po navadi poročaš o prvotnem govoru — s premim govorom ali z odvisnim govorom? Zakaj raje izbereš to možnost? Kdaj pa izbereš drugo? 32 GRADIM 6 ucbenik1.indd 32
2/21/07 5:26:09 PM
Gradim slovenski jezik 6
11. Primerjaj naslednji povedi. Policist je vprašal gospoda Jožeta: “Gospod, ali pogrešate osebne dokumente?” “Gospod, ali pogrešate osebne dokumente?” je vprašal policist gospoda Jožeta. Ali je prva poved zapis prvotnega govora ali poročilo o prvotnem govoru? Pojasni odgovor. Kaj pa je druga poved? Pojasni odgovor. V prvi povedi poišči spremni stavek. Kaj mu sledi? a) Dobesedno ponovljeno prvotno besedilo. b) Obnova prvotnega besedila. Opazuj sestavo druge povedi in poišči spremni stavek. Pojasni rešitev. Primerjaj povedi na začetku 11. naloge in preberi pravilno trditev; pojasni vsako rešitev. Povedi imata enako sestavo. — Povedi imata razliËno sestavo. — Spremni stavek ni na istem mestu. Spremni stavek je na istem mestu. V kateri povedi je spremni stavek pred dobesednim navedkom prvotnega besedila? Kje pa je spremni stavek v drugi povedi? V drugi povedi si pozorno oglej zapis spremnega stavka. Primerjaj ga z zapisom v prvi povedi — ali sta zapisa enaka? Pojasni odgovor. Premi govor sestoji iz spremnega stavka in dobesednega navedka prvotnega besedila. Spremni stavek lahko stoji pred dobesednim navedkom ali za njim. Po navadi je spremni stavek pred dobesednim navedkom in se zaËne z veliko zaËetnico, konËa pa z dvopiËjem. »e pa je spremni stavek za dobesednim navedkom, se zaËne z malo zaËetnico, konËa pa s piko. 12. Primerjaj naslednji dvojici povedi s premim govorom. Policist je vprašal Blaža: “Kaj se je zgodilo?” “Kaj se je zgodilo?” je vprašal policist Blaža. Blaž mu je odgovoril: “Torbica je padla z avta.” “Torbica je padla z avta,” mu je odgovoril Blaž. V vseh povedih poišči spremni stavek. Nato povej, ali stoji dobesedni navedek za spremnim stavkom ali pred njim.
33 GRADIM 6 ucbenik1.indd 33
2/21/07 5:26:09 PM
Gradim slovenski jezik 6
V zvezek preriši spodnjo preglednico in jo dopolni s prepisanimi dobesednimi navedki. Pri prepisu dobesednih navedkov pazi na vsa ločila (torej tudi na narekovaje). DOBESEDNI NAVEDEK ZA SPREMNIM STAVKOM PRED SPREMNIM STAVKOM 1. 2. Leva zapisa dobesednega navedka (tj. za spremnim stavkom) primerjaj z njegovima desnima zapisoma (tj. pred spremnim stavkom). Najprej bodi pozoren na narekovaje. Kaj si ugotovil? Nato opazuj zapis prve besede v dobesednem navedku. Kaj si opazil? Primerjaj še rabo ločila na koncu dobesednega navedka. Kaj si opazil? Dobesedni navedek prvotnega besedila po navadi stoji za spremnim stavkom, lahko pa je tudi pred njim. V obeh položajih ga pišemo v narekovajih ter ga zaËnemo z veliko zaËetnico in konËamo z vprašajem ali s klicajem. S piko ga konËamo le, Ëe stoji za spremnim stavkom; Ëe stoji pred njim, namesto pike postavimo vejico.
34 GRADIM 6 ucbenik1.indd 34
2/21/07 5:26:10 PM