http://www.knjigarna.com/UserFiles/File/9789612097035

Slovenščina vsakdan ak dan in za vs

Nevenka Drusany Nana Cajhen Dragica Kapko Martina Križaj Ortar Marja Bešter Turk

Delovni zvezek k učbeniku za slovenščino v devetem razredu osnovne šole

Kolofon Nevenka Drusany, Nana Cajhen, Dragica Kapko, Martina Križaj Ortar, Marja Bešter Turk

SLOVENŠČINA ZA VSAKDAN IN VSAK DAN 9 Delovni zvezek k učbeniku za slovenščino v devetem razredu osnovne šole

Urednica: Katja Križnik Direktor produkcije: Klemen Fedran Oblikovanje: Prelom: Ilustracije: Fotografije: 3. izdaja: Tisk: Naklada:

Barbara Šušteršič Jasna Karnar/Studio Rokus Adriano Janežič, Suzana Bricelj Drago Mohor, Cyril Vihont, Fotodokumentacija Dela, Čebelarski muzej Radovljica 1. natis Schwarz, d.o.o.

2500 izvodov Ljubljana, april 2007

© Založba Rokus Klett, d. o. o., Ljubljana 2007 Za založbo: Rok Kvaternik

Za dovoljenje za objavo naslovnic, fotografij in delov besedila se zahvaljujemo Delu, DZS, Založbi Mladinska knjiga, Cankarjevi založbi, Prešernovi družbi, Banki Slovenije, Planinskemu društvu Bovec, Slovenskemu narodnemu gledališču, Unicefu in Narodnemu muzeju.

Kakršno koli fotokopiranje, preslikavanje, objavljanje ali drugo reproduciranje delov ali celotnega besedila in ilustracij brez vnaprejšnjega dovoljenja založnika je prepovedano.

Založba Rokus Klett, d. o. o.

Stegne 9 b 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Telefaks: 01/513 46 99 e-pošta: rokus@rokus.com http://www.rokus-klett.si, www.knjigarna.com, www.devetletka.net CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6(075.2)(076) SLOVENŠČINA za vsakdan in vsak dan 9 : delovni zvezek k učbeniku za slovenščino v devetem razredu osnovne šole / Nevenka Drusany ... [et al.] ; [ilustracije Adriano Janežič, Suzana Bricelj ; fotografije Drago Mohor ... et al.]. - 3. izd., 1. natis. Ljubljana : Rokus Klett, 2007 ISBN 978-961-209-703-5 1. Drusany, Nevenka 231041792 DN1376

Vsebina 1 Halo, halo!

Glasovi slovenskega knjižnega jezika Medmet Členek

5

2 Alma Maksimilijana Karlin Sopomenske povedi Kako pišemo — skupaj ali narazen?

10 13

5 7 8

9 Sočustvujem z Vami

50

10 Naročam ..., plačujem ...

51

11 Besedila okrog nas

54

15 12 Slovenski jezik skozi stoletja 56

3 Samo Oznaka Tvorjenke Posebna raba vezaja in pomišljaja

16 17 18

Državni in uradni jezik v Republiki Sloveniji Prevzeta stvarna imena

23 13 Da ne pozabim ...

4 Cvrtnik Vstanem in se oblečem Ne samo počitek, temveč tudi delo Ali odhajaš ali prihajaš?

26 28

5 Kaj meniš o ...?

Sklepam in pojasnjujem

30 31

6 Popeljem te ...

Vem, toda ne povem Priredno zložene povedi

33 37 38

7 Pri Mentavajcih, otrocih vesolja Sestava dvostavčnih in večstavčnih povedi

8 Rad bi dobil štipendijo Povedi s pastavkom Povedi s polstavkom

57 57

58

29 29

39 45

47 48 49

3

7 Pri Mentavajcih, otrocih vesolja 1. Na katerem otoku živijo Mentavajci?

V katerem otočju leži ta otok?

V besedilu iz 4. naloge v učbeniku se pojavljajo zemljepisna imena Padang, Siberut in Bukittinggi.

Napiši jih na zemljevid.

Poveži.

Padang je Siberut je Bukittinggi je

izhodišče piščevega potovanja. otok. pristanišče.

Podčrtaj pravilno rešitev.

Padang je na Borneu / Sumatri / Siberutu.

2. Napiši, s katerim prevoznim sredstvom in koliko časa so popotniki potovali po posameznih delih poti. Dele potovanja nato uredi v ustrezno zapovrstje.

Po reki so se vozili Iz Padanga do obale na vzhodu Siberuta so potovali Od pristana na reki do vasi so potovali Iz notranjosti Sumatre do pristanišča so se vozili Od pristana na Siberutu do reke so se vozili

39

3. Kako so se vrstila piščeva doživetja?

Uredi. pridobivanje saguja izganjanje zlih duhov dvajseturno potovanje v džunglo posladek z ličinkami vrnitev v civilizacijo poroka mentavajskega starešine sprejem pri vaškem poglavarju

4. Obkroži, ali je trditev o besedilu iz učbenika pravilna ali ne.

Siberut je otok v Indokini.

Znanci so piscu odsvetovali potovanje k Mentavajcem.

Mentavajci živijo na vzhodni obali Siberuta.

Vaški poglavar je popotnike pozdravil v svojem jeziku.

Popotniki so spali v šotorih.

Vaški zdravitelj je bil tudi vodnik popotnikov. Žena vaškega poglavarja je svojim otrokom pela uspavanke.

Rjavim ličinkam pravijo sagu.

Piščevo potovanje je trajalo sedem dni.

Po piščevem mnenju so Mentavajci primitivni divjaki.

DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA

NE NE NE NE NE NE NE NE NE NE

5. Kaj pomenijo naslednje prevzete besede iz besedila v učbeniku?

Poveži jih z ustrezno razlago. simakerek

A privid

kretek

B dober dan

uma

C dobrodošli

sagu

Č cigareta

sapoja

D stiskalnici podobna naprava

aluita

E manjša hiša

pusugvata

F jed

fata morgana

G večja hiša

6. Kaj pomeni beseda civilizacija? a) b) c) č)

40

Skupek dosežkov človeške družbe, zlasti glede na znanstveni in tehnični napredek.

Nevojaško življenje.

Skupek dosežkov človeške družbe glede na kulturo naroda.

Skupina ljudi, ki so oblečeni v uniformo.

7. Besede civil, civilist, civilizacija, civilizacijski in civilizirati vstavi v pravilni obliki.

Med vojaki smo opazili nekaj V dvajsetih letih se je država močno S policistom je prišel starejši človek v Na Novi Gvineji živi veliko plemen na nizki stopnji.

V Srednji Ameriki so si ogledali ostanke Majev.

8. Še enkrat preberi predzadnji odstavek besedila v učbeniku.

Prepiši glagole; določi jim osebo, število in časovno obliko.

GLAGOL

OSEBA

ŠTEVILO

ČASOVNA OBLIKA

Obkroži pravilne trditve. a) b) c) č) d)

Vsi prepisani glagoli so v isti osebi.

En glagol je v tretji osebi.

Vsi prepisani glagoli so v istem številu.

En prepisani glagol je v ednini.

Vsi prepisani glagoli, razen enega, so v prvi osebi množine.

Podčrtaj pravilno trditev.

Vsi prepisani glagoli so v sedanjiku / pretekliku / prihodnjiku.

Zakaj so vsi prepisani glagoli v tej časovni obliki?

Ali je pisec besedila potoval k Mentavajcem sam?

Kako to veš?

41

9. Še enkrat preberi zadnji odstavek besedila v učbeniku.

Izpiši glagole; določi jim osebo in število.

GLAGOL

OSEBA

ŠTEVILO

Dopolni.

Večina glagolov je v

Ostali glagoli so v

osebi

osebi

, ker avtor z njimi prikazuje

, ker avtor z njimi prikazuje življenje

10. Dopolni s podatkoma iz posnetega besedila.

Amazonija je največji Imenuje se po

11. Posnetek si oglej še enkrat.

12. Uredi zaporedje popotnikovih doživetij.

Naliv v pragozdu.

Vožnja s kanujem po široki reki.

Večdnevno druženje z amazonsko družino Casita.

Obisk v bližnji šoli.

Srečanje z Indijanci iz plemena Boras.

42

na Zemlji.

dejanja.

13. Kaj si zvedel iz posnetega besedila? Obkroži črko pred pravilno trditvijo. a) Amazonija je velika kot Avstralija. b) Amazonija daje skoraj polovico vsega kisika na Zemlji. c) V amazonski džungli je veliko nevarnosti. č) Najustreznejša obutev za hojo po džungli so sandali. d) Pajki in žuželke v džungli so zelo strupeni. e) Indijanci v pragozdu govorijo špansko. f) Mnogim živalim v pragozdu grozi izumrtje. g) V pragozdu imajo opice za domače živali. h) Indijanci si naredijo krilo iz drevesnega lubja. i) Indijanci ubijajo živali, ki jih potrebujejo za hrano, z naravnimi strupi. j) Indijanci radi pomagajo eden drugemu. k) Indijanci izdelujejo strehe iz povezanih listov palm. l) Indijanski otroci sploh ne hodijo v šolo. m) Indijanski fantje in dekleta se poročijo že pri štirinajstih letih.

14. Med vožnjo po reki so popotniki občudovali a) liane, b) orjaške viktorije, c) divje orhideje, č) orjaške praproti,

d) orjaške hraste, e) bromelije, f) priraslike, g) smreke.

Obkroži črke pred pravilnimi odgovori.

15. Na posnetku si slišal nekaj besed, ki jih uporabljajo domačini v amazonskem pragozdu, nam pa niso poznane. Poveži jih z ustrezno razlago. Nekaj rešitev je že vpisanih. selva

___

1 želva

ozelot

___

2 riba

palmita

___

3 krilo

mata-mata

_1_

4 solata iz palme

kušma

_3_

5 leopardu podobna zver

pajši

_2_

6 džungla

ampivaska

_8_

7 alkoholna pijača

masata

___

8 ovijalka

16. Katere živali si videl na posnetku? Obkroži črke pred pravilnimi odgovori. a) Leoparda. b) Anakondo. c) Krokodila. č) Piranho. d) Opice. e) Pajke. f ) Aligatorja. g) Žuželke. h) Lenivca. i) Ozelota. j) Ptice.

43

17. Čemu se Indijanci v amazonskem pragozdu mažejo z rdečo barvo? a) Da b) Da c) Da č) Da

se zaščitijo pred piki plazilcev. se zaščitijo pred piki žuželk. so lepši. se jih tujci prestrašijo.

18. Indijanci uporabljajo rastline za a) oblačila, b) strupe, c) zdravila, č) hrano, d) okras/barve, e) streho.

19. Kaj so popotniki jedli pri družini Casita? a) Aligatorja. b) Kače. c) Solato palmito. č) Opice. d) Alkoholno pijačo masato. e) Žuželke.

20. Kaj si je Maša želela ogledati?

Kako hodijo indijanski otroci v šolo?

Kaj je prinesla Maša indijanskim otrokom v šolo? Zakaj?

Kakšna je učilnica sredi amazonskega pragozda?

Koliko razredov je imela šola, ki jo je obiskala Maša?

Ali hodijo indijanski otroci radi v šolo? Zakaj?

Kateri šport imajo radi indijanski fantje?

21. Kanu je

Drevak je

a) lahek, na obeh koncih navzgor upognjen čoln s kratkim veslom. b) pevec, ki vodi petje v cerkvi. c) vrsta telovadnega orodja. č) lahek, na obeh koncih koničast čoln z dvostranskim veslom.

a) majhno drevo. b) izdolbeno drevo. c) preprost čoln iz debla. č) kos lesenega pohištva.

22. Ogrožene živali so živali, ki a) jih ogrožajo ljudje oz. druge živali. b) ogrožajo druge živali.

23. S katero besedo so v besedilu poimenovane rastline na določenem ozemlju?

Kako pa so poimenovane živali na določenem področju?

Sta ti dve besedi domači ali prevzeti? Utemelji svojo trditev.

24. Kako so v besedilu poimenovane rastline, ki z lepljivimi izločki lovijo majhne žuželke in jih razkrajajo s prebavnimi sokovi?

44

25. Dopolni. Izbiraj med besedami: kraj, ednina, preteklik, potopis, 1., kaj, svoj, množina, subjektiven, kod, človek in jih postavi v pravilno obliko.

Besedilo, v katerem tvorec pripoveduje o tem,

je potoval in in

je doživel, ter na zanimiv način predstavlja

, ki jih je srečal

.

na svoji poti, je

pretekla doživetja, zato so glagoli navadno v

Tvorec v njem prikazuje ali

, in sicer v

osebi

.

Tvorec izraža svoje osebno razmerje do prikazovanega, zato je besedilo

.

Sestava dvostavčnih in večstavčnih povedi 1. V povedih obkroži glavni stavek, nato se vprašaj po odvisniku. Določi S-sestavo.

Ptice brskajo s kljunom po blatu, da bi našle hrano.

Roparicam je veliko težje ujeti ribo, ki plava v jati.

V vesolju je težnost tako šibka, da telesa lebdijo.

To rimsko naselbino so odkrili, ko so gradili avtocesto.

Žarnica ne zasveti, če je električni tokokrog prekinjen.

2. V povedih obkroži glavni stavek, nato se vprašaj po odvisniku. Določi S-sestavo.

Kadar je zelo hladno, se deževne kaplje spremenijo v kosmiče.

Ker Sonce ponoči ne osvetljuje Zemlje, je človek izumil ogenj.

Kdor ima težave z vidom, naj obišče okulista.

45

3. V povedih obkroži glavni stavek, nato se vprašaj po odvisniku. Določi S-sestavo.

V kemijskih laboratorijih po vsem svetu so že pred več desetletji izdelali posebne vrste plastičnih materialov, ki dobro prevajajo elektriko.

Na plošči, ki se je odlomila od arktičnega ledu, so sovjetski znanstveniki preživeli kar 274 dni.

Kadar je lepo vreme, žuželke poletijo proti nebu.

Če se pozimi odpravimo iz hiše, se moramo toplo obleči.

Zaradi erozije, ki nikoli ne preneha, se obala ves čas spreminja.

4. V povedih obkroži glavni stavek, nato se vprašaj po odvisniku. Določi S-sestavo.

Astronomi se sprašujejo, ali obstaja planet, ki je od Sonca bolj oddaljen kot Pluton.

Merkur je prvi planet, ki ga srečamo, če se oddaljujemo od Sonca.

5. Preberi naslednje povedi. Če mora biti pred in vejica, jo zapiši.

Rešitve dokaži s S-sestavo.

Na Arabskem polotoku morajo razsoljevati morsko vodo, da jo lahko pijejo in z njo zalivajo rastline.

Prosim Vas, da razmislite o mojih predlogih in Vas lepo pozdravljam.

Upamo, da ste se imeli na Jezerskem lepo in da se boste še kdaj vrnili v naše kraje.

Ustavili se bomo v Žirovnici, da si bomo ogledali rojstno hišo Matije Čopa in nato se bomo odpeljali naprej proti Mojstrani.

46