http://www.knjigarna.com/UserFiles/File/9789612097202

SLOVENŠČINA

RAZLAGE IN VAJE ZA BOLJŠE OCENE V OSMEM RAZREDU Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Dragica Kapko

8

ZBIRKA ZNAM ZA VEČ

Znam za več – Slovenščina 8 Razlage in vaje za boljše ocene

Avtorice: Dragica Kapko, Nevenka Drusany, Nana Cajhen Ilustracije: Marta Bartolj Fotografije: Shutterstock

Vse knjige založbe Rokus Klett in dodatna gradiva dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

© Založba Rokus Klett, d. o.o. Vse pravice pridržane.

Brez pisnega dovoljenja založnika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6(075.2)(076)

Založba Rokus Klett, d.o.o.

Stegne 9b 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 Telefaks: (01) 513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

CAJHEN, Nana Znam za več. Slovenščina 9 : razlage in vaje za boljše ocene / Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Dragica Kapko ; [ilustracije Marta Bartolj ; fotografije Shutterstock]. - 1. izd., 1. natis. Ljubljana : Rokus Klett, 2007. - (Zbirka Znam za več) ISBN 978-961-209-720-2 1. Drusany, Nevenka 2. Kapko, Dragica 235591936 DN070495

Kazalo Slovenski jezik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4 Umetnostno in neumetnostno besedilo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6 Subjektivno in objektivno besedilo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9 Definicija pojma . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 Vrste pogovorov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13 Intervju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15 Pripoved o življenju osebe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18 Opis postopka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20 Nasvet strokovnjaka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22 Razlaga nastanka pojava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25 Zahvala . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27 Nebesedne predstavitve podatkov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30 Tvorjene besede . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36 Glagolski vid . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37 Veznik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40 Zložena poved, podredno zložena poved . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42 – Osebkov in predmetni odvisnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44 – Prislovni odvisnik. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46 – Časovni, krajevni in načinovni odvisnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47 – Vzročni, namerni, pogojni in dopustni odvisnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49 – Prilastkov odvisnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51 Lastna imena bitij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54 Zemljepisna lastna imena . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 56 Stvarna lastna imena . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59 Mala začetnica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62 Pisanje izrazov za barve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64 Prevzete besede . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 65 Raba vejice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66 Tri pike . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68 Preizkus . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 69 Preizkus . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 71 Preizkus . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74

Naloge v preizkusih so točkovane. Skupno število točk v vseh preizkusih je 45. Velja pa takole: • 0–15 točk: ne znaš še dovolj (Še enkrat dobro poglej razlago.), • 6–30 točk: znaš že precej (Utrdi tiste strukture, ki so ti povzročile največ težav.), • 31–45 točk: znaš veliko (Bravo! Le tako naprej.).

Besedilo

Vaje

Preizkus

Slovenski jezik Ej, Ana, pridi k meni poslušat mega dober komad.

Plis, Ana, valda imaš pet minut časa, res je dbest.

Dbest gor dbest dol, nimam časa, s Frido greva v lajf.

Sori, nimam časa.

V besedilih v oblačkih so a) le knjižne besede. b) vse besede neknjižne. c) samo slengovske besede. č) knjižne in slengovske besede.

Sleng je jezik, ki ga pri pogovoru uporabljamo predvsem najstniki.

Iz besedil v oblačkih prepiši slengovske besede.

Besedila v oblačkih napiši v knjižnem jeziku.

Iz katerega jezika je večina slengovskih besed v zgornjem stripu?

Ali so tudi pozdravi na desni sličici izraženi s slengovskimi izrazi?

DA NE

Jo reggelt.

Bonjour.

Good morning.

Kako so izraženi?

4

Slovenski jezik Dobro jutro.

Guten Morgen.

Besedilo

Vaje

Preizkus

Kateri jezik je za Angleže materni jezik?

Kateri je tvoj materni jezik?

Med katere jezike spada slovenščina? a) Med germanske jezike. b) Med slovanske jezike. c) Med romanske jezike. č) Med baltske jezike.

V katero jezikovno družino spada angleščina?

Kateri jezik govori večina ljudi?

V Italiji V Nemčiji Na Portugalskem Na Finskem Obkroži črko pred pravilno trditvijo.

Državni in uradni jezik v Republiki Sloveniji je a) angleščina. b) slovenščina. c) kateri koli jezik. č) materni jezik.

. . . .

Glede na sorodnost tvorijo jeziki jezikovne družine, npr. slovanski jeziki, germanski jeziki, romanski jeziki …

Kateri je državni jezik za Kitajca, ki živi v Sloveniji? Ustrezno podčrtaj.

Kitajščina / slovenščina.

Ustrezno podčrtaj.

Za slovenske izseljence, ki živijo v Ameriki, je materni jezik slovenščina / angleščina, uradni jezik pa angleščina / slovenščina.

Kateri je materni jezik slovenskih zamejcev v Avstriji?

5

Besedilo

Vaje

Preizkus

Umetnostno in neumetnostno besedilo Miha, a ne, da je besedilo o zvezdah neumetnostno besedilo?

Ni nujno. Če ne moreš preveriti podatkov in če besedilo nima praktičnega namena, potem to ni neumetnostno besedilo.

Katero je pa potem?

Umetnostno.

Preberi naslednji besedili.

A Zvečer, ko se mi po malem že odpravljamo spat, se na nebu zvezde zbude. Pomanejo si oči, iz belih meglic si natočijo rose in si v njej umijejo svetla lica. Počešejo si srebrne lase, potem pa se odpravi vsaka na svoje mesto na nebu, da bo tamkaj svetila vso dolgo noč. In svetijo z neba, velike in majhne, stare in mlade, svetijo in ljudem veselje delajo. In vsako noč, prej ali slej, privesla na nebo boter Mesec. Jadra čez nebo in šteje te milijarde zvezd.

F. Milčinski, Zvezdica Zaspanka

B Zvezda je sijoče nebesno telo z veliko maso, vidno na nočnem nebu. Zvezdni soj je posledica jedrskih reakcij, katerih oddano energijo ljudje vidimo kot svetlobo ali, v primeru Sonca, čutimo kot toploto. Zvezde so na videz svetleče točke na nočnem nebu, ki utripajo zaradi učinkov Zemljinega ozračja in njihove razdalje od nas.

Wikipedija, prosta enciklopedija

Kaj je besediloma skupno?

Katero besedilo posreduje resnične podatke? a) Besedilo A. b) Besedilo B. 6

Umetnostno in neumetnostno besedilo

Besedilo

Vaje

Katero besedilo nima praktičnega namena?

Preizkus

Besedilo

.

V katerem besedilu ne moremo preveriti točnosti podatkov? a) V besedilu A. b) V besedilu B. Katero od obeh besedil zbuja v nas čustvovanje?

Katero besedilo je neumetnostno? Obkroži ustrezno črko.

A

B

Preberi naslednje besedilo.

Smehasta pesem Smeh je bacil veselosti, ki povzroči sredi skrbi napad smejalne norosti.

Zahihita se v dlaneh, prasketa v laseh, veselo osmeši oči in zdrvi po zobeh.

Neumetnostno besedilo ima podatke, katerih resničnost lahko preveriš, nate ne vpliva čustveno in ima praktičen namen.

Smeh nalezljivo okuži velika in majhna usta in tam – en dva tri – vse resne bacile pohrusta.

B. Štampe Žmavc

Izberi ustrezno besedo iz oklepaja, nato dopolni poved.

Besedilo je (umetnostno / neumetnostno) saj

,

.

7