http://www.knjigarna.com/UserFiles/File/9789612097677

Albinca Pesek

GLASBA

danes in nekoË 8

O

N B E

K

A

S

S

A N J E

A S O

Z I

» GLASBA8 UCB.indd 1

V

P O T O G

L

P O

UËbenik za glasbeno vzgojo v 8. razredu devetletke

3/31/08 10:07:48 AM

Dr. Albinca Pesek

Glasba danes in nekoË 8 UËbenik za glasbeno vzgojo v 8. razredu osnovne πole Strokovni pregled in recenzija: Jerneja Bombek, dr. Janja »rËinoviË Rozman, dr. Gregor Pompe, mag. Karmen SalmiË KovaËiË Jezikovni pregled: Andreja BlaæiË Klemenc Notografija: Marjan ©ijanec Ilustracije: Mojca SekuliË Fo Fotografije: Narodna galerija Ljubljana (Bojan Salaj), arhiv zaloæbe Mladinska knjiga, Poljanec press agencija, Zaloæba Didakta, FranËiπkanski samostan Brezje (Zvone Pelko), SNG opera in balet Ljubljana (Boris CvetkoviÊ), SNG Maribor, Slovenski πolski muzej, Restavratorski center RS, Narodna in univerzitetna knjiænica, Preπernovo gledaliπËe Kranj, Poπta Slovenije, arhiv Zaloæbe Rokus

Vse knjige in dodatna gradiva Zaloæbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com Glasbo danes in nekoË 8 je Strokovni svet RS za sploπno izobraæevanje potrdil kot uËbenik za glasbeno vzgojo v 8. razredu osnovnoπolskega izobraæevanja. ©2008 Zaloæba Rokus d.o.o. Vse pravice pridræane.

Brez pisnega dovoljenja zaloænika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobËitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakrπnem koli obsegu ali postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. Ëlena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, krπitev avtorske pravice.

CIP - Kataloæni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjiænica, Ljubljana 78(075.2)

Zaloæba Rokus Klett, d.o.o.

Stegne 9b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Telefaks: 01/513 46 99 E-poπta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

PESEK, Albinca Glasba danes in nekoË 8. UËbenik za glasbeno vzgojo v 8. razredu devetletke / Albinca Pesek ; [ilustracije Mojca SekuliË Fo ; fotografije Narodna galerija Ljubljana ... et al.]. - 1. izd., 1. natis. - Ljubljana : Rokus Klett, 2008 ISBN 978-961-209-767-7 238333440

GLASBA8 UCB.indd 2

3/31/08 10:07:51 AM

Uvodna enota Rokoko Klasicizem v glasbeni umetnosti Uvod Joseph Haydn Wolfgang Amadeus Mozart Ludwig van Beethoven »asovne vzporednice

10 12 14 17 22

Glasba v obdobju romantike Uvod

26

Skladatelji (razvrπËeni glede na letnico rojstva) Niccolò Paganini Gioacchino Rossini Franz Schubert Hector Berlioz Felix Mendelssohn Bartholdy Frédéric Chopin Robert Schumann Franz Liszt Giuseppe Verdi Richard Wagner Jacques Offenbach Bedrˇich Smetana Johann Strauss, mlajπi Johannes Brahms Georges Bizet Modest PetroviË Musorgski Peter IljiË »ajkovski Antonín Dvorˇák Edvard Grieg Giacomo Puccini Gustav Mahler Jean Sibelius »asovne vzporednice

29 30 31 33 35 36 38 39 41 43 44 45 46 48 49 50 51 52 53 54 56 57 58

Glasba na Slovenskem v Ëasu klasicizma in romantike Glasbeni klasicizem »asovne vzporednice Glasbena romantika Benjamin Ipavec Anton Foerster »asovne vzporednice

GLASBA8 UCB.indd 3

5

62 64 66 68 69 70

3/31/08 10:07:51 AM

GLASBA8 UCB.indd 4

3/31/08 10:07:51 AM

Uvodna enota Rokoko V zaËetku 18. stoletja, ko je bil baroËni slog na svojem vrhuncu, se je v slikarstvu in glasbi zaËela razvijati nova smer, ki jo imenujemo rokoko. Beseda izhaja iz francoπËine in pomeni kup kamenËkov, kar nas spominja na drobne okraske, znaËilne za umetnost v tem Ëasu.

rokoko, galantni slog, ekspresivni slog, Jean-Philippe Rameau, Carl Philipp Emanuel Bach

V likovni umetnosti se rokoko odraæa v ljubkosti, sveæini ter mnogih okraskih.

ZnaËilni umetnik tega obdobja je Jean Honoré Fragonard, Ëigar reprodukcije slik in gobelinov πe danes krasijo πtevilne domove.

JEAN HONORÉ FRAGONARD GUGALNICA

Rokoko je prepoznaven tudi v urejenosti notranjosti hiπ in salonov.

Ti so okraπeni s slikami in pozlaËenimi okraski πkoljkastih in vijugastih oblik.

POZLA»ENA POSODA IZ OBDOBJA ROKOKOJA

GLASBA8 UCB.indd 5

3/31/08 10:08:07 AM

Rokoko predstavlja uvod v glasbo klasicizma. Deli se na dve smeri: na galantni in ekspresivni slog. Prav tako kot v likovni umetnosti in arhitekturi so tudi za glasbeno umetnost v tem Ëasu znaËilni številni okraski, zlasti za galantni slog. Ekspresivni slog zavraËa prebogato baroËno okrasje in daje poudarek Ëustvenosti. Osnovno naËelo obeh smeri pa je homofonija — vodi ena sama, s preprosto harmonijo podprta melodija. V ospredje prihajajo gracioznost in igrivost, znaËilnosti klasicizma.

FRIDERIK VELIKI IGRA NA FLAVTO V SVOJEM ROKOKOJSKEM SALONU, OB »EMBALU JE CARL PHILIPP EMANUEL BACH.

Pomembna skladatelja tega obdobja sta Jean-Philippe Rameau, znan tudi kot utemeljitelj znanosti o harmoniji, in Carl Philipp Emanuel Bach, sin velikega baroËnega skladatelja Johanna Sebastiana Bacha. Slednji je deloval kot Ëembalist na dvoru pruskega kralja Friderika Velikega, ki je bil tudi sam glasbenik — skladatelj in flavtist.

JEAN-PHILIPPE RAMEAU

6

GLASBA8 UCB.indd 6

3/31/08 10:08:11 AM

5. simfonija SIMFONIJA v klasicizmu je praviloma sonata ali sonatni cikel za orkester v πtirih stavkih, od katerih je prvi v sonatni obliki. Beethoven je bil prvi skladatelj v zgodovini glasbe, ki je v simfonijo uvedel petje (Oda radosti v 9. simfoniji).

Simfonija je veËinoma πtiristavËna skladba za orkester, v kateri obiËajno najdemo stavke v naslednjih glasbenih oblikah: 1. sonatna oblika 3. menuet ali scherzo

2. sonatna oblika, pesemska oblika ali téma z variacijami 4. rondó ali sonatna oblika

Skladatelj je svojemu biografu Antonu Schindlerju povedal, da si z uvodnim motivom 5. simfonije predstavlja usodo, ki trka na vrata. Pozneje so to delo imenovali Simfonija usode, saj v njej Beethoven prikazuje svoj notranji boj s spoznanjem, da je na poti k popolni gluhosti. Svetel C-dur v zadnjem stavku pomeni zmago nad tragiËno usodo.

SONATNA OBLIKA je oblika, znaËilna za prve stavke sonatnega cikla ali sonate.

Sestavljena je iz ekspozicije, izpeljave, reprize in code.

Prvi stavek je napisan v sonatni obliki. Obe témi se predstavita v prvem delu sonatnega stavka, ekspoziciji. Prva téma je najveËkrat energiËna in mogoËna.

Nekateri jo imenujejo tudi moška téma. Druga je nežna in spevna, imenujejo jo ženska téma. Témi nista v isti tonaliteti.

MOTIV IN PONOVITEV MOTIVA IZ PRVE TÉME 1. STAVKA 5. SIMFONIJE

DRUGA TÉMA IZ 1. STAVKA 5. SIMFONIJE *

Drugi del se imenuje izpeljava. Témi se prepletata, pojavljata se na drugih tonskih stopnjah, krajšata, podaljšujeta itd. Bistven je ≈konflikt« med njima, ki se dramatiËno stopnjuje.

Tretji del sonatnega stavka je repriza. To je pravzaprav ponovitev prve in druge téme, le da sta tokrat obe v isti tonaliteti. Simbolizira spravo med témama, razplet drame.

Sonatna oblika se zakljuËi s kodo — veËinoma z variiranimi glasbenimi mislimi iz prejšnjih delov.

18

GLASBA8 UCB.indd 18

3/31/08 10:08:34 AM

»ASOVNE VZPOREDNICE

GLASBENIKI

ZGODOVINSKI DOGODKI IN OSEBNOSTI

Joseph Haydn (1732—1809)

Voltaire (1694—1778) se zavzema za svobodo govora ter enakost pred zakonom.

Jean-Jacques Rousseau (1712—1778) razvije zamisel demokratiËne ureditve.

ZGODOVINSKI DOGODKI IN OSEBNOSTI

Jacques-Germain Soufflot (1713—1780) NotranjπËina Panteona (Pariz)

Napoleon Bonaparte (1769—1821) 1770 James Cook objadra svet.

1776 Ustanovitev ZDA 1789 Francoska revolucija

Luigi Boccherini (1743—1805)

UPODABLJAJO»A UMETNOST

Francisco de Goya (1746—1828) Tretji maj 1808: streljanje upornikov

Carl Stamitz (1745—1801)

Immanuel Kant (1724—1804) izda delo Sploπna naravna zgodovina in teorija neba.

Jacques Louis David (1748—1825)

Wolfgang Amadeus Mozart (1756—1791)

Ludwig van Beethoven (1770—1827)

Gospod Lavoisie in njegova æena

Cesarica Marija Terezija (1740—1780) Eugène Delacroix (1798—1863) Svoboda, ki vodi ljudstvo

22

GLASBA8 UCB.indd 22

3/31/08 10:08:41 AM